Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi
He koʼe ʼi te Lao ʼa Moisese, ko ʼihi ʼaluʼaga ʼo ʼuhiga mo te ʼu koga tapu, neʼe ina fakaliliu he tahi ʼo “heʼemaʼa”?
Neʼe faʼu e te ʼAtua ia te ʼu koga tapu ke fakaʼaogaʼi moʼo fakahahaʼi ia te kele pea moʼo fakafiafia ia te taumātuʼa. (Senesi 1:28; Tāʼaga Lea 5:15-18) Kae ʼi te ʼu kapite 12 pea mo te 15 ʼo Levitike, ʼe tou maʼu ai te ʼu fakatotonu ʼe fakamatalatala ai te heʼemaʼa ʼo he tahi, tupu mai te maligi ʼo te toto ʼi te mēnise, mo te fai fānau, pea mo te fakaʼalu ʼo te ʼu huʼa vai mai te ʼu koga tapu. (Levitike 12:1-6; 15:16-24) Ko te ʼu taʼi lao ʼaia neʼe foaki ki te Iselaele ʼāfea, neʼe ina faka fealagia he maʼuli haohaoa ʼe lelei, mo uga te hahaʼi ke nātou mulimuli fakalelei ki te ʼu aga ʼaē ʼe tonu ke fai, pea mo ina faka maʼuhigaʼi te ʼuhiga taputapu ʼo te toto pea mo te ʼaoga ke fai he ʼu fai fakalelei ʼo ʼuhiga mo te ʼu agahala.
Ko te ʼu fakamaʼua ʼo te Lao ʼa Moisese ʼo ʼuhiga mo te ʼu koga tapu, neʼe ina faka fealagia ki te kau Iselaele ke nātou haohaoa mai te ʼu mahaki. ʼE ʼui fēnei ʼi te tohi The Bible and Modern Medicine: “Ko te fakaʼapaʼapa ki te lao ʼaē ke ʼaua naʼa hoko he ʼu felāveʼi fakasino lolotoga te temi mēnise, neʼe ina tāʼofi te maʼu ʼo he ʼu mahaki ʼi te ʼu felāveʼi fakasino . . . pea mo ina puipui te hahaʼi fafine ke mole kosea tonatou ʼu falega fānau.” Ko te ʼu taʼi lao ʼaia neʼe ina puipui ia te kau Iselaele mai te ʼu mahaki neʼe lagi mole nātou mālama kiai peʼe ko te ʼu mahaki ʼaē neʼe mole feala ke nātou ʼiloʼi. Ko te taupau maʼa ʼo te ʼu koga tapu, neʼe ina faka fealagia te tuputupu ʼo he hahaʼi neʼe tapuakina e te ʼAtua, ʼaki te fakapapau ʼaē ke nātou liliu ʼo kaugamālie pea mo maʼuli fīmālie ʼaupito. (Senesi 15:5; 22:17) Neʼe toe feala foki ke maʼuli fīmālie te hahaʼi ʼa te ʼAtua mo kapau neʼe nātou mulimuli ki te ʼu tapu ʼaia. ʼI tanatou fakalogo ki te ʼu lao ʼaia, neʼe akoako ai e te hahaʼi tagata pea mo te hahaʼi fafine ia te lolomi ʼo tanatou ʼu fia felāveʼi fakasino.
Kae ko te potu tāfito ʼaē ʼe pipiki ki te ʼu faʼahiga aga heʼe maʼa tupu ko te fakaʼaogaʼi ʼo te ʼu koga tapu, neʼe ko te maligi ʼo te toto. Ko te ʼu lao ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te toto neʼe mole mahino fakaʼatamai pe te kau Iselaele ki te ʼuhiga taputapu ʼo te toto, kae neʼe nātou toe mahino pe foki ki te tuʼulaga makehe ʼaē ʼe fakaʼaogaʼi kiai ʼi te tauhi ʼaē kiā Sehova, ʼi te ʼu sākilifisio pea mo te ʼu fai fakalelei ki te ʼu agahala.—Levitike 17:11; Teutalonome 12:23, 24, 27.
Koia ko te ʼu fakamaʼua ʼaē neʼe fakamahinohino fakalelei ʼi te Lao ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia, ʼe faka ʼalutahi mo te ʼuhiga heʼe haohaoa ʼo te tagata. Neʼe ʼiloʼi e te kau Iselaele ko Atama mo Eva—ʼi tanā ʼosi agahala—neʼe mole feala ke nā fakatupu hanā fānau haohaoa. Ko tanā hōloga fuli ʼe nātou ʼutu anai te ʼu fua ʼo te agahala—te ʼuhiga heʼe haohaoa pea mo te mate. (Loma 5:12) ʼUhi ko te faʼahi ʼaia, neʼe tuku holo e te ʼu mātuʼa ia he maʼuli heʼe haohaoa pea mo agahala, logola neʼe ko te fakatuʼutuʼu ʼi te kamata ʼo ʼuhiga mo te ʼu koga tapu, ko te hoko atu ʼo te maʼuli haohaoa.
Koia ko te ʼu fakamaʼua ʼa te Lao ʼo ʼuhiga mo te fakamaʼa, neʼe ko he fakamanatu ʼaia ki te kau Iselaele tonatou ʼuhiga heʼe haohaoa ʼaē neʼe tuku holo age kiā nātou, ʼo feiā mo te ʼaoga ʼaē ke ʼi ai he sākilifisio faitotogi moʼo ʼuʼufi ʼo tanatou ʼu agahala pea mo te toe foaki foki ʼo te maʼuli haohaoa ki te tagata. ʼE moʼoni ia, ko te ʼu sākilifisio manu ʼaē neʼe nātou mōlagaʼi neʼe mole ina faka fealagia ia te faʼahi ʼaia. (Hepeleo 10:3, 4) Neʼe fakatuʼutuʼu te Lao ʼa Moisese, moʼo taki ʼo nātou kiā Kilisito pea mo tokoni age kiā nātou ke nātou mahino, ʼe gata pe ki te sākilifisio fakatagata haohaoa ʼa Sesu ia te fealagia ʼaē ke hoko ai te fakamolemole moʼoni, ʼo ina ʼavahi ai te ala ki te maʼuli heʼegata maʼa nātou ʼaē ʼe agatonu.—Kalate 3:24; Hepeleo 9:13, 14.