Ko Te ʼIfeli—Ko He Tautea Heʼegata Peʼe Ko He Faitoka?
NEʼE tala atu koa e te kau pelepitelo ʼo te ʼu ʼēkelesia ʼo te temi muʼa, pea mo te kau teolosia ʼo te taʼu 476 ki te taʼu 1492, pea mo te kau fakatuʼutuʼu foʼou neʼe nātou ʼui ko te ʼu mamahi ʼo te ʼifeli ʼe heʼegata? Kapau koia, ʼe lagi ʼe fakapuna’maʼuli kia koutou hakotou mahino ko ʼihi ʼi te kau tagata fai tohi-tapu māʼoluga ʼe nātou fihiʼi ʼi te temi nei te manatu ʼaia. ʼI Pilitania, ko te tahi ia nātou ʼaia, ko John Stott, ʼe ina ʼui ko te “Tohi-Tapu ʼe ina hinoʼi te ʼaluʼaga ʼo te faka ʼauha, pea ko te ‘mamahi heʼegata’ ʼe ko he talatuku neʼe tuku moʼo fakahā te fai pule māʼoluga ʼo te Tohi-Tapu”. — Fondements: dialogue libéral-évangélique, fakapilitānia.
Koteā ʼaē neʼe faka fealagia kia ia ko te mamahi heʼegata ʼe mole fakatafito ki te Tohi-Tapu?
Ko te ako ʼo te lea
Ko tana ʼuluaki talanoa ʼe pipiki ki te faʼahiga fakamatala. ʼE ina fakamatala ʼi te temi ʼaē ʼe talanoa ai te Tohi-Tapu ki te ʼaluʼaga fakaʼosi ʼo te tautea (“Seʼeni”; vakaʼi te talanoa ʼo te pasina 8), ʼe ina fakaʼaoga tuʼumaʼu te kupu ʼaē ko te “faka ʼauha”, ko te kupu faka keleka “apollumi (faka ʼauha) pea mo te higoa ʼaē ko te apòleia (faka ʼauha)”. ʼE hinoʼi mai e Stott ko te kupuʼi palalau ʼaē ʼe fakaʼaoga ka ʼe ʼiloga mai ai he gāue ʼe fai pea ko te kupu “apollumi” ʼe faka ʼuhiga ia ki te “matehi ʼo he meʼa”. (Mateo 2:13; 12:14; 21:41.) Koia, ia Mateo 10:28, ʼaē ʼe talanoa ki ai te Tohi-Tapu fakapilitānia ʼo te Roi Jacques ʼo ʼuhiga mo te ʼauha fakaʼatua “ko te nefesi pea mo te sino ʼi te ʼifeli”, ko te manatu ʼaē ʼe pipiki ki ai e ko te faka ʼauha ʼi te mate, kae ʼe mole ko he mamahi heʼegata ia. Ia Mateo 7:13, 14, ʼe fakafeagai e Sesu te “ala lauvelili ki te maʼuli” pea mo te “ala ki te mate”. ʼE fakamatala e Stott, ʼo fēnei: “Kae, ʼe mata faikehe, mo kapau ko te hahaʼi ʼaē ʼe nātou mamahi ki te faka ʼauha kae ta la ia ʼe mole faka ʼauha nātou.” Koia, ʼe ina maʼu te manatu ʼaenī: “Kapau ko te matehi ʼo he tahi ʼe ko he toʼo ia ʼo te maʼuli ʼo te sino, ko te ʼifeli ʼe hage anai ia ko he toʼo ʼo te sino, ʼaē ʼe ko te pulihi ia ʼo te tagata.” — Fondements, ʼu pasina 315 ki te 316.
Ko te faʼahiga fakamatala ʼo te ʼifeli
Tokolahi te hahaʼi lotu ʼe kei nātou manatu tahi mo te pelesita ko Morris Chapman ʼo te Southern Baptist Convention, ʼaē neʼe ʼui ʼo fēnei: “ ʼE ʼau faka mafola te ʼifeli moʼoni.” ʼE ina toe ʼui, ʼo fēnei: “ ʼE fakahigoaʼi e te Tohi-Tapu ko te ‘ano ʼo te afi’, pea ʼe mole ʼau manatu ko tona fakamatala ʼe feala ke toe fakahikihiki.”
ʼO mulimuli ki te faʼahi ʼaia, ko te fakamatala ʼo te afi ʼaē neʼe fakaʼaoga e te Tohi-Tapu ʼe feala ke fakatupu he manatu ki te tautea. Kae, ko te tohi Fondements ʼe ina fakahā: “ ʼE lagi ʼi tatatou kua ʼiloʼi fuli te mataku ʼaē ʼo hotatou tutu, pea ko te afi ʼi totatou ʼatamai ʼe fakafelogoi mo te ‘mamahi’. Kae ko te gāue tāfito ʼo te afi ʼe mole ina ʼeke te mamahi, kae moʼo lagolago te faka ʼauha, ohage la ko tona fakamoʼoni e te ʼu gutuʼumu fuli ʼe tutu tagata ʼo te malamanei.” (Pasina 316). Ko te taupau ʼo te ʼuhiga kehekehe ʼaia ʼi te ʼatamai ʼe tokoni anai ke koutou tekeʼi ia te maʼu ʼo he meʼa ʼi te Tohi-Tapu kae ʼe mole ko ia ia. Koʼeni te ʼu faʼifaʼitaki:
ʼO ʼuhiga mo nātou ʼaē neʼe lī ki te Seʼeni, neʼe ʼui e Sesu “ ʼe molemo mate ai ʼonatou ʼugaga pea ʼe mole ʼosiʼosi ai e te afi”. (Maleko 9:47, 48.) ʼI tanatou pikisia ʼi te ʼu palalau ʼo te tohi ʼo Judith ʼaē ʼe mole ko he tohi mai te ʼAtua (“ ʼE ina tuku anai te afi pea mo te ʼu ʼugaga ki ʼonatou kakano pea ʼe nātou tagi mamahi anai ʼo heʼegata.” — Judith 16:17, Tohi-Tapu ʼo Selusalemi), ko ʼihi fakamatala ʼo te Tohi-Tapu ʼe nātou fakanounou pe ko te ʼu palalau ʼaia ʼa Sesu ʼe faka ʼuhiga ki te ʼu tautea heʼegata. Kae, ko te tohi ʼo Judith ʼaē ʼe mole ko he tohi mai te ʼAtua, neʼe mole ko he tohi ʼa te ʼAtua, pea ʼe mole ko he fakamoʼoni ʼaia moʼo fakamatala te ʼuhiga ʼo te tohi ʼa Maleko. Ko te koga tohi ʼo Isaia 66:24 ʼaē neʼe manatu ki ai ia Sesu, ʼaē ʼe talanoa ki te afi pea mo te ʼugaga ʼe nā matehi te ʼu sino (ʼe ʼui e Isaia “ko te ʼu sino mate”) ʼo te kau fili ʼo te ʼAtua. ʼE mole talanoa ia Isaia peʼe ko te ʼu palalau ʼa Sesu ki he ʼu mamahi. Ko te fakamatala ʼo te afi ʼe fakatā ki te faka ʼauha talu ʼosi.
Ia Fakahā 14:9-11 ʼe talanoa ki ʼihi ʼe nātou “fakamamahiʼi ʼi te afi pea mo te sufe. (...) Pea ko te ʼahu ʼo ʼonatou mamahi ʼe hake ʼo heʼegataa”. ʼE fakamoʼoni koa te talanoa ʼaia ki te tautea ʼi te ʼifeli? ʼIo, ko te ʼu koga tohi fuli ʼaia ʼe talanoa ki te agakovi ʼe fakamamahiʼi, kae ʼe mole ko nātou ia ʼaē ʼe fakamamahiʼi ʼo heʼegata. ʼE ʼui e te koga tohi ko te ʼahu — ko te fakamoʼoni ko te afi neʼe ina fai tana gāue ʼaē ko te faka ʼauha — ʼaē ʼe ina haga fai ʼo heʼegata, kae ʼe mole ko he ʼu fakamamahi kakaha.
ʼE ʼui ia Fakahā 20:10-15, ʼi te “ano ʼo te afi pea mo te sufe, (...) ʼe nātou fakamamahiʼi anai ʼi te po pea mo te ʼaho, ʼo heʼegata”. ʼI tona ʼuluaki lau, ʼe feala pe ki te meʼa ʼaenī ke ina fakamoʼoni te ʼu mamahi heʼegata ʼaki te afi, kae mole koia ia. Koteā tona tupuʼaga? Koteʼuhi “ko te manu fekai pea mo te polofeta loi” pea mo “te mate pea mo te Hatesi” ko tonatou ikuʼaga fakaʼosi ko te meʼa ʼaē ʼe fakahigoaʼi ko te “ano ʼo te afi”. Lagi neʼe fealagia noa pe kia koutou te manatu ʼaē ko te manu fekai, pea mo te polofeta loi, pea mo te mate, pea mo te Hatesi ʼe mole ko he ʼu meʼa moʼoni; koia, ʼe mole feala ke nātou ʼiloʼi pe koteā te mamahi. Mole ʼui ko te potu ʼaia, ʼe ʼui fēnei e G. Caird ʼi te tohi (Commentaire sur la révélation de saint Jean le divin, fakapilitānia), “ko te ano ʼo te afi” ʼe faka ʼuhiga ki te “pulihi pea mo te galoʼi katoa”. ʼE feala noa te kaku ki te potu ʼaia, koteʼuhi ko te Tohi-Tapu ʼe ina ʼui tonu pe ʼo ʼuhiga mo te ano ʼo te afi: “Ko tona faka ʼuhiga ʼaenī ko te lua mate: ia te ano ʼo te afi.” — Fakahā 20:14.
Ko te veteki ʼo te ʼu akonaki faka teolosia e lua
Logope la te ʼu fakamatala ʼaia, tokolahi te hahaʼi tui ʼe nātou tāʼofi ko “te tautea” ʼe mole faka ʼuhiga ki te kupu ʼaia kae ʼe faka ʼuhiga ki te ʼu mamahi heʼegata. Koteā tona tupuʼaga? ʼI ʼanatou manatu neʼe fakalotoʼi e te ʼu akonaki faka lotu e lua ʼo te ʼifeli kakaha pea mo te akonaki ʼo te tuputupua ʼo te nefesi ʼa te tagata. Pea lagi foki ko ʼanatou ʼēkelesia neʼe nātou lagolago te ʼu akonaki ʼaia e lua lolotoga te ʼu sēkulō, ʼe mahalo pe ia neʼe nātou manatu ko te ʼu koga tohi ʼaē ʼe talanoa ki te ʼauha ʼe faka ʼuhiga moʼoni ki te tautea heʼegata. Pea tahi foki, ko te nefesi tuputupua ʼo te tagata ʼe mole pe feala ke toʼo ki tuʼa ʼo te maʼuli, peʼe ohage ko te fakakaukau ʼa te tokolahi.
Kae koutou fakatokagaʼi te manatu neʼe fai e te takitaki lotu “Anglicane” ko Philip Hughes: “Ko te ʼui ʼaē ko te nefesi ʼe tuputupua, ʼe ko he taupau ia ʼo he manatu ʼe mole pe fakamoʼoni e te Tohi-Tapu, heʼe ʼui ʼi te Tohi-Tapu, ko te ʼuhigaʼi tagata neʼe fakatupu ia ʼaki tona koga fakalaumālie pea mo tona sino. (...) Ko te fakatokaga ʼa te ʼAtua ʼi te kamataʼaga, ʼo ʼuhiga mo te tapuʼi ʼo te fuʼu ʼakau, ‘heʼe ʼi te ʼaho pe ʼaē ʼe ke kai ai, ʼe ke mate moʼoni ai anai’, neʼe fai ki te tagata ohage ko he meʼa fakasino pea mo fakalaumālie, kapau ʼe ina kai anai ki ai, neʼe ko te meʼa fakasino pea mo fakalaumālie ʼaē ʼe ina matehi anai. ʼE mole maʼu he manatu neʼe ko he koga ʼo ia neʼe tuputupua peʼe ko hona pe koga ʼaē neʼe mate.” — La véritable image: origine et destinée de l’homme en Christ, fakapilitānia.
ʼO toe feiā aipe, ko te teolosia ko Clark Pinnock ʼe ʼui, ʼo fēnei: “Ko te manatu ʼaē [ko te nefesi ʼe tuputupua] neʼe mālohi ʼi te teolosia ʼi te temi fualoa kae ʼe mole ko he manatu faka tohi-tapu ia. ʼE mole akoʼi e te Tohi-Tapu ia te tuputupua ʼo te nefesi.” Ia Esekiele 18:4, 20 pea mo Mateo 10:28 ʼe nā fakamoʼoni te faʼahi ʼaia. Pea tahi ʼaē, neʼe talanoa ia Sesu ki te mate ʼo tona kaumeʼa ko Lasalo ohage “ ʼe mālōlō”, peʼe moe. Neʼe ʼui e Sesu ʼe ʼalu ia ʼo “fafagu mai ia ia”. (Soane 11:11-14.) Koia ko te tagata, ko te nefesi ko Lasalo neʼe kua mate ia, kae logope la te hili ki ai te ʼu ʼaho, neʼe feala tona toe fakatuʼuake, ʼo toe liliu ki te maʼuli. Ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ʼe nātou fakamoʼoni ki ai. Neʼe fakatuʼuake e Sesu ia Lasalo mai te mate. — Soane 11:17-44.
ʼE lave feafeaʼi te ʼu puani ʼaia ki te akonaki ʼo te mamahi heʼegata? Mai te 17 sēkulō, neʼe fakatokagaʼi e te tagata faitohi ko William Temple, ʼo fēnei: “ ʼE ʼi ai te ʼu [koga tohi] ʼe talanoa ai ki te ʼu hahaʼi neʼe lī ki te afi heʼegata. Kapau ʼe mole tou vakaʼi te ʼu puani ʼaia ʼaki te manatu ʼaē ko te meʼa ʼe lī ki ai ʼe mole pe feala ia ke faka ʼauha, ʼe hage anai kia tatou ʼe mole tutu te meʼa ʼaia ʼo heʼegata, kae ʼe faka ʼauha anai ia.” Ko te sivi tonu ʼaia ʼe kei moʼoni, pea ʼe ko te manatu ʼaia ʼe talanoa ki ai te Tohi-Tapu.
ʼE koutou maʼu te ʼu tupuʼaga mālohi ke koutou fakafihiʼi te manatu ʼaē ʼo ʼuhiga mo te ʼu mamahi heʼegata ʼi te ʼifeli. Peʼe lagi ʼe koutou fia maʼu koutou he tahi age ʼu fehuʼi ʼi te ʼu faʼahiga fehuʼi faigafua ʼaenī pea mo muliʼi te manatu ʼa te polofesea ʼo te teolosia ko Pinnock ʼaē neʼe ina ʼui fēnei: “Ko te ʼatu ʼu akonaki ʼe nātou ʼaofi te ʼifeli, ʼe kau ai te ʼu mamahi heʼegata, (...) ʼe tonu anai ia ke molehi ʼi te tafitoʼaga ʼo te akonaki maʼa.” ʼIo, ko te aga ʼaē ʼe tonu ke fai, pea mo te faitotonu, pea mo te meʼa maʼuhiga tāfito, ko te Folafola ʼa te ʼAtua, ko te Tohi-Tapu, ʼe nātou ʼui atu te meʼa ʼaē ke koutou fai.
Kapau ʼe koutou fai te faʼahi ʼaia, ʼe koutou ʼiloʼi anai te natula moʼoni ʼo te ʼifeli ʼaē ʼe ko he meʼa ʼe feala ke koutou fakamoʼoni ki ai. ʼE feala ke koutou maʼu he tokoni ki te faʼahi ʼaia ʼi te tohi E feala keke mauli o heegata ite palatiso ite keleb. Koutou haga kole te tohi ʼaia mokā ʼe koutou felāveʼi mo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Koutou lau te ʼu kapite “Kotea te mea e hoko ite hili ote mate?”, “Eiai mooni koa he ifeli?”, pea mo “Te toe tuuake mai te mate — Koai, pea i fea?” ʼE koutou maʼu ai leva te ʼuhiga moʼoni ʼo te ʼifeli ʼaē ʼe mole gata ʼaki tona moʼoni kae ʼe toe fakatupu falala.
[Nota ʼi te lalo pasina]
a Ko te koga tohi ʼaia ʼo te Tohi-Tapu, “ko te fakamamahiʼi ʼi te afi” ʼe faka ʼuhiga ʼuluaki ki te mamahi fakalaumālie, ʼe ʼi ai tona gataʼaga. Ke maʼu ʼihi ʼu fakamatala, vakaʼi ia te tohi La Révelation — le grand dénouement est proche! neʼe ta e te Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
b Neʼe ta e te Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc.
[Talanoa ʼo te pasina 8]
KO TE FAKA ʼUHIGA ʼO TE ʼU KUPU
ʼI te alatike ʼaenī ko te ʼu kupu ʼaē ko te “ ʼifeli” pea mo te “ ʼifeli kakaha” ʼi tona fakaʼaoga e te kau teolosia ʼe nātou toʼo mai te kupu faka keleka ʼaē ko te géénna, ʼaē ʼe hā tuʼa 12 ʼi te “Tauhi foʼou”. (Mateo 5:22, 29, 30; 10:28; 18:9; 23:15, 33; Maleko 9:43, 45, 47; Luka 12:5; Sake 3:6.) Kae ko te ʼu faʼahiga fakaliliu kehekehe ʼo te Tohi-Tapu ʼe nātou fakaliliu te kupu faka keleka ʼaia ko te “ ʼifeli”, pea ko ʼihi Tohi-Tapu ʼe nātou fakaliliu ko te “Seʼeni”. ʼE ʼalu tahi mo te “lua mate, ia te ano ʼo te afi”, ko te fakatā ʼo te faka ʼauha heʼegata ʼi te tohi fakaʼosi ʼo te Tohi-Tapu. — Fakahā 20:14.
ʼO ʼuhiga mo ʼihi kupu e lua ʼe tautau fakaliliu ki te kupu ʼaē ko te “ ʼifeli”, ko te tikisionalio (Dictionnaire de la Bible, fakapilitānia, 1914), neʼe tohi e William Smith, ʼe ina ʼui, ʼo fēnei: “Ko te ʼifeli (...) ʼe ko te kupu ʼe lahi tona fakaʼaogaʼi ʼe ʼo tatou ʼu tagata fakaliliu tohi moʼo fakaliliu te kupu faka hepeleo Sheol. ʼE lagi lelei age he taupau ʼo te kupu faka hepeleo Sheol, peʼe ko hona fakaliliu ʼaki te kupu ʼaē ko te ‘faitoka’ peʼe ko te ‘luo’. (...) ʼI te Tauhi Foʼou, ko te kupu ʼaē ko te Hatesi ohage pe ko te kupu ʼaē ko te Seole, ʼe tautau faka ʼuhiga ‘ko te faitoka’. (...) Ko te ʼuhiga ʼo te ʼui ʼaia ʼa te ʼu credo ko totatou ʼAliki ‘ ʼE hifo ia ki ʼifeli’, ko tona faka ʼuhiga ko te ʼaluʼaga ʼo te kau mate fuli.”
ʼE kehekehe ia mo te Seʼeni, ʼaē ʼe fakatā ki te faka ʼauha talu ʼosi, ʼe faka ʼuhiga te Seole pea mo te Hatesi ki te faitoka ʼo te tagata fuli, ʼaki te ʼamanaki ʼaē ʼe toe fakatuʼuake mai te mate ki te maʼuli. — Fakahā 20:13.
[Paki ʼo te pasina 9]
Ko Sesu neʼe ina fakatuʼuake ia Lasalo mai tana moe ʼi te mate.