Te ʼu Fehuʼi ʼa Te Kau Lautohi
Ko te ʼuhiga heʼe haohaoa ʼo te finemui taupoʼou ko Malia neʼe fua kovi koa ki tana faitamaʼi ia Sesu?
ʼO ʼuhiga mo “te fānauʼi ʼo Sesu,” ʼe ʼui fēnei e te Tohi-Tapu: “ ʼI te kua ʼosi fakapapauʼi ʼo Malia tana faʼe, ke ʼohoana mo Sosefo, neʼe ʼiloga age ia kua faitama ʼuhi ko te laumālie maʼoniʼoni ka heʼeki nā nonofo.” (Mateo 1:18, MN ) Koia, neʼe maʼuhiga ʼaupito te gāue ʼa te laumālie maʼoniʼoni ʼi te temi ʼaē neʼe faitama ai Malia.
Kae e feafeaʼi ʼo ʼuhiga mo Malia? Neʼe fakaʼaogaʼi koa he ovule ʼo Malia ke liliu ai ʼo faitama? Ohage ko te ʼu fakapapau ʼaē neʼe fai e te ʼAtua kia Apalahamo, mo Isaake, mo Sakopo, mo Suta, pea mo te Hau ko Tavite—te ʼu kui ʼa Malia—ko te tamasiʼi ʼaē ka fānauʼi ʼe hifo anai mai tonatou hākoga. (Senesi 22:18; 26:24; 28:10-14; 49:10; 2 Samuele 7:16) Neʼe mole he tahi age puleʼaki ʼo ʼuhiga mo te tamasiʼi ʼaia ka fānauʼi e Malia, ke feala ai ke hoko tonu kia te ia te ʼu fakapapau ʼaia neʼe fai e te ʼAtua. Koia, ʼe liliu anai ko tana tama totonu.—Luka 3:23-34.
Neʼe hā te ʼaselo ʼa Sehova ki te taʼahine taupoʼou ko Malia, ʼo ina ʼui fēnei: “Aua naa ke manavahe, Malia, koteuhi kua ke tapuakina ia mua o te Atua. Koeni e ke fuafatu anai, e ke faelei anai he tama, pea e ke fakahigoa anai ia ko Sesu.” (Luka 1:30, 31) Ke feala ke faitama ia Malia, neʼe tonu ke fakaʼaogaʼi hona ovule, ke tuputupu ai te tamasiʼi. ʼE ʼasi mai, neʼe fai e Sehova ʼAtua ke tuputupu te maʼuli ʼo tona ʼAlo ʼulu tokotahi ʼi te ovule ʼi te loto fatu ʼo Malia, ʼo ina fakahifo tona maʼuli mai selo ki te kele.—Kalate 4:4.
Neʼe feala koa ki he tamasiʼi ʼe tuputupu feiā mai he fafine heʼe haohaoa, ke haohaoa pea mo heʼe mele ʼi tona sino? E feafeaʼi ki te lao ʼo ʼuhiga mo te tuku hoholo ʼo te ʼu mātuʼa tonatou agaaga ki tanatou fānau, mokā ʼe fakatahi te ʼuhiga haohaoa pea mo te heʼe haohaoa? Koutou manatuʼi neʼe fakaʼaogaʼi te laumālie maʼoniʼoni moʼo fakatupu te mālohi ʼo te maʼuli haohaoa ʼo te ʼAlo ʼo te ʼAtua ʼi te fatu ʼo Malia. Neʼe molehi ai te ʼu mele fuli ʼaē neʼe maʼu ʼi te ovule ʼo Malia, ʼo tupu ai he sino neʼe haohaoa talu mai tona kamata faʼufaʼu.
Tatau aipe pe neʼe koteā ʼaē neʼe hoko, kae ʼe feala ke tou tui papau, ʼaki te gāue ʼo te laumālie maʼoniʼoni ʼo te ʼAtua, neʼe feala ai ke fakahoko te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua. Neʼe fakamahino fēnei e te ʼaselo ko Kapeliele kia Malia: “E haele mai anai kia te koe te Laumalie-Maonioni, pea e malumalui anai koe e te Mafimafi o te Matuaki-Maoluga. Pea e maonioni anai iaʼia ka tupu mai, pea e higoai anai ko te Alo o te Atua.” (Luka 1:35) Ei, neʼe hage neʼe faʼu e te laumālie maʼoniʼoni ʼa te ʼAtua he kaupā moʼo puipui, neʼe mole feala ai ki he meʼa heʼe maʼa ke ina ʼulihi te tuputupu ʼo te kiʼi tamasiʼi.
ʼE hā lelei mai, neʼe maʼu e Sesu tona maʼuli haohaoa mai tana Tāmai ʼi selo, kae neʼe mole ina maʼu mai he tagata. Ko Sehova “nee [ina] teuteu he sino” maʼa ia, pea ko Sesu—talu mai tana tuputupu ʼi te fatu ʼo Malia—neʼe “hee mele, nee vahei kehe mai te kau agahala.”—Hepeleo 7:26; 10:5.
[Paki ʼo te pasina 19]
“E ke fuafatu anai, e ke faelei anai he tama”