Te Fuʼu Oliveto Matalelei ʼi Te ʼApi ʼo Te ʼAtua
ʼI TE fenua ʼo Iselaele, ʼe maʼuli ai te fuʼu ʼakau ʼe faigataʼa tona matehi. Māʼiape la mokā tuʼusi, ʼe toe fakatupu ake e tona ʼu aka he ʼu huli foʼou. Pea ka toli tona ʼu fua, pea ʼe fakapale te hahaʼi gāue kele heʼe feala ʼaki tona ʼu fua, ke nātou fai he lolo lahi, moʼo fakaʼaogaʼi ki te kuka, mo te tutu ʼo te mālama, mo te fakamaʼa ʼo te sino peʼe fakaʼaogaʼi moʼona fakamataleleiʼi.
ʼE ʼui e te lea fakatātā ʼāfea ʼo te Tohi-Tapu, ʼi te tohi ʼo te Kau Fakamāu, “ ʼi te tahi ʼaho, neʼe ʼolo te ʼu fuʼu ʼakau moʼo fakanofo honatou hau.” Koteā te fuʼu ʼakau ʼaē neʼe nātou ʼuluaki fili? Neʼe ko te fuʼu oliveto mālohi pea mo maʼuli lelei.—Kau Fakamāu 9:8.
Kua hili kiai taʼu e 3 500, neʼe ʼui e te polofeta ko Moisese ko Iselaele ʼe ko ‘te fenua lelei, te fenua ʼo te ʼu fuʼu oliveto.’ (Teutalonome 8:7, 8) ʼO toe feiā pe ia ʼaho nei, ʼe lahi te ʼu gāueʼaga oliveto mai te vaʼe Moʼuga ʼo Helemone ʼi te potu noleto ʼo aʼu ki te ʼu kolo ia tafaʼaki ʼo Pelesepa, ʼi te potu saute. ʼE kei nātou fakamataleleiʼi te matafenua ʼo Salone, mo te ʼu kiʼi moʼuga makaʼia ʼo Samalia pea mo te ʼu mafa maʼuli lelei ʼo Kalilea.
Ko te hahaʼi ʼaē neʼe nātou tohi te Tohi-Tapu, neʼe nātou tau fakaʼaogaʼi te fuʼu oliveto ʼi hona ʼaluʼaga fakatātā. Neʼe fakaʼaogaʼi te ʼu agaaga ʼo te fuʼu ʼakau ʼaia moʼo fakatātā te manavaʼofa ʼo te ʼAtua, mo te fakapapau ʼo te fakatuʼuake, pea mo te manuʼia faka famili. Kapau ʼe tou vakaʼi fakalelei te fuʼu oliveto, pea ʼe tokoni mai anai ke tou mahino ki te ʼu palalau faka Tohi-Tapu ʼaia, pea ʼe ina fakalahi anai totatou loto fakafetaʼi ki te fuʼu ʼakau makehe ʼaia, ʼaē ʼe ina vikiʼi tona Tupuʼaga mo te ʼu meʼa fuli ʼaē neʼe fakatupu.—Pesalemo 148:7, 9.
Te Fuʼu Oliveto Petepete
Ka kita ʼuluaki sio ki he fuʼu oliveto, ʼe mole kita ōfo ai. ʼE mole māʼoluga ohage ko te ʼu sita ʼo Lipani ʼaē ʼe kaku ki te lagi. ʼE mole maʼuhiga ohage ko te genièvre, pea ʼe mole matalelei tona ʼu fisiʼi teu ohage ko te fisiʼi alimoni. (Katiko ʼo te ʼu Katiko 1:17; Amosi 2:9) Kae ko te koga ʼaē ʼe maʼuhiga tāfito ʼo te fuʼu oliveto, ʼe fakapulipuli heʼe ʼi te lalo kele. Ko tona ʼu aka lalahi, ʼaē ʼe feala ke hifo ia meta e ono, pea ʼe loa age tona mafola fakahagatonu, ʼe maʼuhiga ʼaupito ki te maʼuli ʼo te fuʼu ʼakau pea mo tona fua.
Ko te ʼu aka ʼaia ʼe ina faka fealagia ki te ʼu fuʼu oliveto ʼaē ʼe tutuʼu ʼi te ʼu kiʼi moʼuga makaʼia, ke mole mamate ʼi te taʼi laʼā, kae mamate te ʼu fuʼu ʼakau ʼaē ʼe tutuʼu ʼi lalo ʼi te mafa, ʼuhi ko te hoge vai. Ko tona ʼu aka ʼe nātou faka fealagia ki te fuʼu oliveto ke fua lolotoga ni ʼu sēkulō, tatau aipe peʼe kua hage kua mate tona foʼi sinoʼi ʼakau, pea ʼe lava fakaʼaogaʼi moʼo fai fafie. Ko te meʼa ʼaē ʼe ʼaoga ki te fuʼu ʼakau petepete ʼaia, ʼe ko he moʼi kele lahi ke homo lelei ai pea ke mole mātolu fau ke feala hana mānava, pea ke mole ʼi ai he vao kovi pea mo he vao manua. Kapau ʼe maʼu e he fuʼu oliveto te ʼu meʼa ʼaia, pea ʼe feala ke ina foaki mai te ʼu lite lolo e 57 ʼi te taʼu fuli.
ʼE mahino papau ia, neʼe leleiʼia e te kau Iselaele te fuʼu oliveto ʼuhi ko tona lolo maʼuhiga. Moʼo faka mālamagia tonatou ʼapi, neʼe nātou tutu te ʼu mālama neʼe fakaʼaogaʼi kiai he ʼu vavae neʼe nātou homi te lolo oliveto. (Levitike 24:2) Neʼe lahi te fakaʼaogaʼi ʼo te lolo oliveto ʼi te gaohi meʼa kai. Neʼe fakaʼaogaʼi e te kau Iselaele te lolo ʼaia moʼo vali tonatou kili ʼuhi ko te laʼā, pea mo faʼu ʼaki honatou ʼu foʼi topa. Kae ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe to tāfito ʼi te fenua ʼaia, neʼe ko te fulumeto, mo te vite pea mo te ʼu oliveto. Koia kapau neʼe mole lelei te taʼukai ʼo te ʼu oliveto, pea neʼe ko he faigataʼaʼia lahi ki he famili Iselaele.—Teutalonome 7:13; Hapakuke 3:17.
Kae ʼi tona agamāhani, neʼe mahu te lolo oliveto. Neʼe lagi ʼui e Moisese ko te Kele ʼo te Fakapapau ʼe hage ko ‘te fenua ʼo te ʼu fuaʼi oliveto,’ koteʼuhi ko te fuʼu oliveto neʼe ko te fuʼu ʼakau ʼaē neʼe to tāfito ʼi te fenua ʼaia. Neʼe ʼui e te tagata sivi natula ʼo te 19 sēkulō ko H. B. Tristram, ko te fuʼu oliveto ʼe “ko te fuʼu ʼakau māhani ʼo te fenua ʼaia.” ʼUhi ko tona maʼuhiga pea mo tona tapuke, ko te lolo oliveto neʼe fakaʼaogaʼi ohage ko he paʼaga ʼi te ʼu fenua ʼo te Tai Metitelanea. Neʼe ʼui tonu e Sesu, ko te tagata neʼe tuʼu maʼua pea neʼe fakafuafua ʼe ko “poe e teau ʼo te lolo oliva.”—Luka 16:5, 6, MN.
“Ohage Ko Te ʼu Huliʼi Oliveto”
ʼUhi ko tona fakaʼaogaʼi lahi, ʼe tau mo feʼauga mo te fuʼu oliveto ke ina fakatātā te ʼu tapuakina fakaʼatua. ʼE fakapale feafeaʼi anai te tagata ʼaē ʼe manavasiʼi ki te ʼAtua? Neʼe hiva fēnei te tagata fai pesalemo: “ ʼE hage anai tou ʼohoana ko he fuʼu vite ʼe fua lelei ʼi tou loto fale. ʼE hage anai tou ʼu foha ko he ʼu huliʼi oliveto ʼe nātou takatakai tou laupapa.” (Pesalemo 128:3) Ko ai te ʼu “huliʼi oliveto” ʼaia, pea he koʼe ʼe fakatatau nātou e te tagata fai pesalemo ki he ʼu foha?
Ko te meʼa ʼaē ʼe fakapunamaʼuli ʼi te fuʼu oliveto, ʼe ko te tuputupu tuʼumaʼu ʼo te ʼu huli foʼou mai tona tafitoʼi ʼakau.a Kapau mole kei lahi te ʼu fua ʼo te sinoʼi ʼakau tāfito, ʼuhi he kua matuʼa, pea ko te ʼu tagata gāue kele ʼe nātou tuku anai ke homo ake te ʼu huli, te ʼu muko foʼou, ʼo aʼu ki tanatou kau ki te fuʼu ʼakau. Hili kiai he temi, ʼe tuputupu ʼi te sinoʼi ʼakau tāfito he ʼu huli mālohi e tolu peʼe fā, ohage ko he ʼu foha ʼe nātou takatakai te laupapa. Ko te ʼu huliʼi oliveto ʼaia ʼe tupu ʼi te sinoʼi ʼakau e tahi, pea ʼe nātou fakatupu mo nātou he ʼu fuaʼi oliveto.
Ko te agaaga ʼaia ʼo te fuʼu oliveto ʼe ina fakatātā lelei te tuputupu mālohi ʼo te tui ʼo te ʼu foha pea mo te ʼu taʼahine, ʼuhi ko te mālohi ʼo te ʼu aka fakalaumālie ʼo tanatou ʼu mātuʼa. ʼI tanatou lahilahi ake, ʼe nātou toe fakatupu mo nātou he ʼu fua fakalaumālie pea mo nātou lagolago ki tanatou ʼu mātuʼa, ʼaē ʼe nātou fakafiafia ʼi tanatou sio ki tanatou ʼu fānau ʼe fakatahi kia nātou moʼo tauhi kia Sehova.—Tāʼaga Lea 15:20.
“ ʼE ʼi Ai He ʼAmanaki Māʼiape La Ki He Fuʼu ʼAkau”
Ko he tāmai kua matuʼa ʼe tauhi kia Sehova, ʼe fiafia mokā tauhi lelei tana fānau ki te ʼAtua. Pea ko te ʼu fānau ʼaia ʼe nātou putu anai ʼi te temi ʼaē ka ‘ ʼalu ai tanatou tāmai ʼi te ala katoa ʼo te kele.’ (1 Hau 2:2) Moʼo tokoni mai kia tatou ke tou kātaki te lotomamahi ʼaia, ʼe fakapapau mai e te Tohi-Tapu, ʼe hoko anai he toe fakatuʼuake.—Soane 5:28, 29; 11:25.
Ko Sopo ʼaē neʼe hahaʼi tana fānau, neʼe ina ʼiloʼi lelei ʼe nounou te maʼuli ʼo te tagata. Neʼe ina fakatatau te maʼuli ki te fisiʼi teu ʼe fefe vave. (Sopo 1:2; 14:1, 2) Neʼe fia mate ia Sopo moʼo fakafimālie tona maʼuli mamahi, pea ʼi tana manatu ko te faitoka neʼe ko he potu ʼe lava nono ai pea ʼe toe lava mavae mai ai. Neʼe ina fai te fehuʼi ʼaenī: “Ka mate he tagata mālohi, ʼe feala koa hana toe tuʼuake? ʼI te ʼu ʼaho fuli pe ʼo toku maʼua fekau, ʼe ʼau talitali anai, ʼo aʼu ki te haʼu ʼo toku fetogi. ʼE ke [ia Sehova] pāui anai pea ʼe ʼau tali atu anai. ʼE ke holi mālohi anai ki te gāue ʼo tou ʼu nima.”—Sopo 14:13-15.
Koteā te palalau fakatātā ʼaē neʼe fai e Sopo moʼo fakahā tana tui papau ʼaē ʼe pāui anai ia ia e te ʼAtua ke mavae mai te faitoka? Neʼe talanoa ki te fuʼu ʼakau pea neʼe lagi faka ʼuhiga tana ʼu palalau ki te fuʼu oliveto. Neʼe ʼui e Sopo: “ ʼE ʼi ai he ʼamanaki māʼiape la ki he fuʼu ʼakau. Kapau ʼe tuʼusi, pea ʼe toe homo ake anai.” (Sopo 14:7) ʼE feala ke tuʼusi te fuʼu oliveto kae ʼe mole mate anai ia. ʼE hoki mate anai mo kapau ʼe taʼaki. Kae kapau ʼe haohaoa te ʼu aka pea ʼe toe fai huli ʼo homo ake anai te fuʼu ʼakau pea mo toe mālohi.
Tatau aipe peʼe hoko fualoa te taʼi laʼā, ʼo moamoa ai te fuʼu oliveto ʼaē kua matuʼa, kae ʼe feala ke toe maʼuli ake te tafitoʼi ʼakau ʼaē kua moamoa. “Kapau ʼe matuʼa tona aka ʼi te kele pea ʼe mate ai tona tafito ʼi te efu, pea ʼaki te mamanu ʼo te vai ʼe moto anai pea ʼe ina fakatupu anai he vaʼa ohage ko he ʼakau foʼou.” (Sopo 14:8, 9) Neʼe maʼuli ia Sopo ʼi te fenua moamoa mo efuʼia, pea neʼe lagi tau sio ai ki te ʼu tafitoʼi oliveto ʼāfea ʼaē neʼe hage kua mate pea mo fefe. Kae ka ʼua, neʼe toe maʼuli ai te fuʼu ʼakau ʼaē neʼe “mate” ʼo homo ai te sinoʼi ʼakau foʼou ohage ko “he ʼakau foʼou.” ʼE fakaofoofo tona mate gataʼa, ʼo tupu ai te ʼui fēnei ʼa te tagata Tunisien ʼe gāue ʼōloto: “ ʼE feala ke kita ʼui, ʼe maʼuli tuputupua te ʼu fuʼu oliveto.”
Ohage pe ko te tagata gāue kele ʼaē ʼe ina fakaʼamu ke toe homo ake tona ʼu fuʼu oliveto ʼaē kua moamoa, ʼo toe feiā mo Sehova, ʼe ina fakaʼamu ke ina toe fakatuʼuake tana kau kaugana agatonu. ʼE ina fakaʼamu ke hoko mai la te temi ʼaē ka toe tutuʼuake ai te kau agatonu ohage ko Apalahamo pea mo Sala, mo Isaake pea mo Lepeka, pea mo te tahi kau agatonu tokolahi. (Mateo 22:31, 32) ʼE fakatalakitupua anai te temi ʼaē ka tou tali ai te kau mate ʼaē ka toe tuʼuake, pea mo hatatou sisio ʼe nātou toe maʼuʼuli fīmālie anai pea mo fai he ʼu meʼa lelei!
Te Fuʼu Oliveto Fakatātā
Ko te manavaʼofa ʼo te ʼAtua ʼe hā lelei ʼi tana aga heʼe fakapalatahi, pea mo tana fakatuʼutuʼu te fakatuʼuake. Neʼe fakaʼaogaʼi e te ʼapositolo ko Paulo te fuʼu oliveto moʼo talanoa ki te manavaʼofa ʼa Sehova ki te hahaʼi, tatau aipe pe koteā tanatou lanu pea mo tonatou haʼuʼaga. Lolotoga ni ʼu sēkulō, neʼe laupisi te kau Sutea heʼe ko nātou te hahaʼi ʼaē neʼe filifili e te ʼAtua, ‘te hōloga ʼo Apalahamo.’—Soane 8:33; Luka 3:8.
Neʼe mole maʼua ki he tahi ke tupu ʼi te puleʼaga Sutea ke feala hana maʼu te ʼofa fakaʼatua. Kae ko te kau ʼuluaki tisipulo ʼa Sesu neʼe ko te kau Sutea fuli, pea neʼe nātou maʼu te pilivilesio ʼaē ke ʼuluaki filifili nātou e te ʼAtua moʼo faʼufaʼu te hāko ʼaē neʼe ina fakapapau kia Apalahamo. (Senesi 22:18; Kalate 3:29) Neʼe fakatatau e Paulo te kau tisipulo Sutea ʼaia ki te ʼu vaʼa ʼo te fuʼu oliveto fakatātā.
Ko te tokolahi ʼo te kau Sutea neʼe nātou fakafisi kia Sesu, pea neʼe toʼo ia nātou te fealagia ʼaē ke nātou kau ki te “kiʼi fagaovi,” peʼe ko “te Iselaele a te Atua.” (Luka 12:32; Kalate 6:16) Koia neʼe nātou liliu ohage ko te ʼu vaʼa ʼo he fuʼu oliveto fakatātā ʼaē neʼe tuʼusi. Ko ai ʼaē ka ina fetogi nātou? ʼI te taʼu 36 ʼo totatou temi, neʼe filifili he kau Senitile ke nātou kau ki te hāko ʼo Apalahamo. Neʼe hage neʼe hunuki e Sehova te ʼu vaʼa ʼo he fuʼu oliveto vao ki te fuʼu oliveto ʼo te ʼōloto. Ko te hahaʼi ʼo te ʼu puleʼaga, ʼe nātou kau anai ia nātou ʼaē ka nātou faʼufaʼu te hāko ʼo Apalahamo. ʼI te taʼu ʼaia neʼe kua feala leva ki te kau Kilisitiano Senitile ke nātou ‘kau ki te aka gako ʼo te fuʼu oliveto.’—Loma 11:17.
Maʼa te tagata gāue kele, ʼe mole feala ke hunuki te vaʼa ʼo te fuʼu oliveto vao ki he fuʼu oliveto ʼo te ʼōloto, pea ko te taʼi fai ʼaia ʼe “fakafeagai ki te meʼa ʼaē ʼe fai māhani.” (Loma 11:24, MN) ʼE fakamahino fēnei e te tohi The Land and the Book, “Koutou hunuki te fuʼu ʼakau lelei ki te fuʼu ʼakau vao, ohage ko tona ʼui e te kau Alape, pea ʼe ina matehi anai te fuʼu ʼakau vao; kae ʼe mole feala anai ke koutou hunuki he fuʼu ʼakau vao ki te fuʼu ʼakau lelei.” ʼO toe feiā pe neʼe punamaʼuli te kau Kilisitiano ʼi te temi ʼaē neʼe “uluaki ahiahi [ai e Sehova moʼo] . . . filifili mai te u puleaga pagani he hahai ki tona huafa.” (Gaue 10:44-48; 15:14) Kae neʼe hā lelei ai ko te fakahoko ʼo te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua neʼe mole fakalogo ki he puleʼaga. Kailoa, koteʼuhi “i te puleaga fuape, ko he tahipe e teki kia te ia mo gaue i te susitisia, e ina tali leleiʼi iaʼia.”—Gaue 10:35.
Neʼe fakamahino e Paulo, mai tona ʼuhiga ʼaē neʼe tuʼusi te ʼu vaʼa ʼo te fuʼu oliveto, ʼaē ʼe nātou fakatātā te kau Sutea heʼe agatonu, koia neʼe lava hoko te faʼahi ʼaia ki he tahi neʼe mole kei ina maʼu te ʼofa ʼa Sehova he neʼe fialahi pea mo talagataʼa. (Loma 11:19, 20) ʼE tou mahino lelei ai, ʼe mole tonu ke tou meʼa noaʼi te ʼofa makehe ʼo te ʼAtua ʼi he temi.—2 Kolonito 6:1.
Te Taakai ʼAki Te Lolo
ʼE talanoa te Tohi-Tapu ki te fakaʼaogaʼi ʼo te lolo oliveto ʼi tona ʼuhiga moʼoni pea mo tona ʼuhiga fakatātā. ʼI te temi ʼāfea, ko te ʼu lavea neʼe ‘faitoʼo ʼaki te lolo’ ke mole vave. (Isaia 1:6) Neʼe ʼui e Sesu ʼi tana lea fakatātā, ko te Samalitana lotoʼofa neʼe ina liligi te lolo oliveto ki te ʼu lavea ʼo te tagata neʼe nā felāveʼi ʼi te ala ʼaē ʼe ʼalu ki Seliko.—Luka 10:34.
Ko te liligi ʼo te lolo ki te ʼulu, ʼe ko he meʼa fakamokomoko pea mo fakafimālie. (Pesalemo 141:5) Pea ʼi tanatou vakaʼi te ʼu mahaki fakalaumālie, ʼe feala ki te kau tagata ʼāfea ke nātou ‘taakai he tahi ʼo te kokelekasio ʼaki te lolo ʼi te huafa ʼo Sehova.’ (Sakopo 5:14) ʼE fakatatau te lolo ki te ʼu tokoni faka Tohi-Tapu ʼaē ʼe fai ʼaki te ʼofa e te kau tagata ʼāfea pea mo tanatou ʼu faikole fakamalotoloto, moʼo hūfaki he Kilisitiano ʼe mahaki ʼi te faʼahi fakalaumālie. Tahi ʼaē meʼa maʼuhiga, ʼi ʼihi temi ʼi te lea faka Hepeleo, ʼe ʼui ko he tagata lelei ʼe hage ko “te lolo oliveto maʼa.”
“Te Fuʼu Oliveto Matalelei ʼi Te ʼApi ʼo Te ʼAtua”
ʼAki te ʼu puani fuli ʼaē neʼe tou talanoa kiai, ʼe mole tou punamaʼuli ki te fakatatau ʼa te kau kaugana ʼa te ʼAtua ki te ʼu fuʼu oliveto. Neʼe loto e Tavite ke hage ko “he fuʼu oliveto matalelei ʼi te ʼapi ʼo te ʼAtua.” (Pesalemo 52:8) Ohage ko te ʼu famili Sutea ʼaē neʼe nātou to te ʼu fuʼu oliveto moʼo takatakai tonatou ʼu ʼapi, koia neʼe loto e Tavite ke nofo ōvi kia Sehova pea ke ina fakatupu he ʼu fua moʼo fakavikiviki ki te ʼAtua.—Pesalemo 52:9.
ʼI te temi ʼaē neʼe agatonu ai kia Sehova, ko te puleʼaga ʼo Suta ʼaē neʼe telepi lua, neʼe hage ko “he fuʼu oliveto, ʼe matalelei tona ʼu fua pea mo tona agaaga.” (Selemia 11:15, 16) Kae neʼe toʼo mai te hahaʼi ʼo Suta te tuʼulaga maʼuhiga ʼaia, he neʼe ‘mole nātou fia fakalogo ki te ʼu folafola ʼa Sehova pea neʼe nātou mulimuli ki te tahi ʼu ʼatua.’—Selemia 11:10.
Ke feala hatatou liliu ko he ʼu fuʼu oliveto ʼe maʼuli lelei ʼi te ʼapi ʼo te ʼAtua, ʼe tonu ke tou fakalogo kia Sehova pea mo tou tali lelei ke ina akonakiʼi tatou, ke hage ʼe ina “paki” tatou, ke lahi age tatatou ʼu fua faka Kilisitiano. (Hepeleo 12:5, 6) Tahi ʼaē meʼa, ohage ko te fuʼu oliveto ʼaē ʼe tonu ke lahi tona ʼu aka ke feala hana kātakiʼi te taʼi laʼā, ʼo toe feiā aipe ʼe tonu ke tou fakamālohiʼi totatou ʼu aka fakalaumālie moʼo kātakiʼi te ʼu ʼahiʼahi pea mo te ʼu fakataga.—Mateo 13:21; Kolose 2:6, 7.
Ko te fuʼu oliveto ʼe ina fakatātā lelei te Kilisitiano agatonu, ʼaē ʼe mole lagi tokagaʼi e te mālama, kae ʼe fakamoʼoni kia ia te ʼAtua. Tatau aipe peʼe mate te Kilisitiano ʼaia ʼi te mālama ʼaenī, kae ʼe toe maʼuli anai ʼi te mālama foʼou ka haʼu.—2 Kolonito 6:9; 2 Petelo 3:13.
Ko te fuʼu oliveto, ʼaē ʼe mate gataʼa pea ʼe fua ʼi te taʼu fuli, ʼe ina fakamanatuʼi mai te fakapapau ʼaenī ʼa te ʼAtua: “Heʼe hage anai te ʼu ʼaho ʼo taku hahaʼi ko te ʼu ʼaho ʼo he fuʼu ʼakau; pea ko taku ʼu hahaʼi ʼaē neʼe ʼau fili, ʼe nātou fakaʼaogaʼi katoa anai te gāue ʼo tonatou ʼu nima.” (Isaia 65:22) ʼE fakahoko anai te lea faka polofeta ʼaia ʼi te mālama foʼou ʼaē ʼa te ʼAtua.—2 Petelo 3:13.
[Nota ʼi te lalo pasina]
a ʼI te agamāhani, ʼe tuʼusi te ʼu huli foʼou ʼi te taʼu fuli, ke mole puli ai te mālohi ʼo te sinoʼi ʼakau tāfito.
[Paki ʼo te pasina 25]
Ko he sinoʼi ʼakau petepete neʼe maʼu ʼi Jávea, ʼi Alicante ʼi Sepania
[Paki ʼo te pasina 26]
Te ʼu gāueʼaga oliveto ʼi Grenade ʼi Sepania
[Paki ʼo te pasina 26]
Ko te fuʼu oliveto ʼāfea ʼi te ʼu tuʼa kaupā ʼo Selusalemi
[Paki ʼo te pasina 26]
ʼE talanoa te Tohi-Tapu ki te hunuki ʼo te ʼu vaʼa ki te fuʼu oliveto
[Paki ʼo te pasina 26]
ʼE takatakai te fuʼu oliveto ʼāfea ʼaenī e te ʼu vaʼa foʼou