Koutou Maʼu Te Poto Pea Mo Tali Te Fakatonutonu
KO SEHOVA ʼATUA ʼe ko te Faiako Lahi ʼo tana hahaʼi. ʼE ina akoʼi nātou ʼo ʼuhiga mo ia pea ʼo ʼuhiga mo te maʼuli. (Isaia 30:20; 54:13; Pesalemo 27:11) Ohage la, neʼe foaki e Sehova ki te puleʼaga ʼo Iselaele te kau faiako, ʼe ko te kau polofeta, mo te kau Levite—tāfito te kau pelepitelo—pea mo te tahi ʼu tagata popoto. (2 Fakamatala 35:3; Selemia 18:18) Neʼe akoʼi e te kau polofeta te hahaʼi ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakatuʼutuʼu pea mo te ʼu kalitate ʼa te ʼAtua, pea mo nātou faka maʼuhigaʼi te aga ʼaē neʼe tonu ke nātou fai. Neʼe maʼua ki te kau pelepitelo pea mo te kau Levite ke nātou akoʼi ki te hahaʼi te Lao ʼa Sehova. Pea ko te ʼu tagata popoto, peʼe ko te ʼu tagata ʼāfea, neʼe nātou foaki he ʼu tokoni fakapotopoto ʼo ʼuhiga mo te maʼuli ʼaē neʼe tonu ke nātou fai ʼi te ʼaho fuli.
Ko Salomone, foha ʼo Tavite, neʼe ko ia ʼaē neʼe lahi tokotahi tona poto ʼi te ʼu tagata popoto ʼo Iselaele. (1 Hau 4:30, 31) Ko te fineʼaliki ko Sepa, ʼi tana sio ki tona kolōlia pea mo tana ʼu koloā, neʼe ina ʼui fēnei: “Neʼe mole fakahā mai kia ʼau ia tona vaelua. Kua māʼoluga age tou poto pea mo tau ʼu koloā ʼi te ʼu meʼa ʼaē neʼe logona pea mo ʼau fagono kiai.” (1 Hau 10:7) Neʼe haʼu maifea te poto ʼa Salomone? ʼI te temi ʼaē neʼe liliu ai ko te hau ʼo Iselaele ʼi te taʼu 1037 ʼi muʼa ʼo totatou temi, neʼe faikole Salomone ke foaki age te “poto pea mo te ʼatamai mālama.” Neʼe tali lelei e Sehova tana kole, pea neʼe ina foaki kia ia te ʼatamai mālama, te poto, pea mo he lotomahino. (2 Fakamatala 1:10-12; 1 Hau 3:12) ʼE mahino ia neʼe feala ai kia Salomone ke “ina tala ia tāʼaga lea e tolu afe”! (1 Hau 4:32) Ko ʼihi ʼi te ʼu tāʼaga lea ʼaia neʼe tohi ʼi te Tohi-Tapu ia Tāʼaga Lea, ʼo fakatahi mo “te ʼu folafola ʼo Akule” pea mo “Lemuele te hau.” (Tāʼaga Lea 30:1; 31:1) Ko te ʼu moʼoni ʼaē ʼe hā ʼi te ʼu tāʼaga lea ʼaia, ʼe hā ʼaki mai te poto ʼa te ʼAtua pea ko te ʼu moʼoni ʼaia ʼe mole puli anai ʼi he temi. (1 Hau 10:23, 24) Ko ia ʼaē ʼe loto ke lava lelei tona maʼuli pea mo fiafia, ʼe ʼaoga ʼaupito ki ai te ʼu tāʼaga lea ʼaia ia ʼaho nei ohage ko tona ʼaoga ʼi te temi muʼa.
Te Puleʼaki Ke Lava Lelei Totatou Maʼuli Pea Mo Maʼa Tatatou Aga
ʼI te ʼu ʼuluaki palalau ʼo te tohi ʼo Tāʼaga Lea, ʼe fakamahino ai te tupuʼaga ʼo tana tohi: “Ko te ʼu tāʼaga lea ʼo Salomone te foha ʼo Tavite, te hau ʼo Iselaele, ke ʼiloʼi ai te poto pea mo te fakatonutonu, ke mahino ai ki te ʼu palalau fakapotopoto, ke maʼu ai te fakatonutonu ʼaē ke liliu ai ʼo fakasiosio poto, te faitotonu pea mo te fakamāu pea mo te aga fakahagatonu, moʼo foaki ki te hahaʼi ʼaē ʼe mole popoto te fealagia ʼaē ke nātou fai he tonu ʼaki te fakasiosio lelei, ki te tama tūpulaga te ʼatamai mālama pea mo te fealagia fakakaukau.”—Tāʼaga Lea 1:1-4.
ʼE ko he fakatuʼutuʼu maʼuhiga ʼaē neʼe tupu ai te tohi ʼo “te ʼu tāʼaga lea ʼo Salomone”! Neʼe fai te ʼu tāʼaga lea ʼaia “ke ʼiloʼi ai te poto pea mo te fakatonutonu.” Ko he tahi ʼe poto ʼe sio ia ki te ʼuhiga moʼoni ʼo te ʼu meʼa, pea ʼe ina fakaʼaogaʼi tona ʼatamai mālama moʼo fakatokatoka te ʼu fihifihia, moʼo fakahoko he ʼu fakatuʼutuʼu, moʼo tekeʼi peʼe moʼo ʼiloʼi fakatomuʼa te ʼu tuʼutāmaki, peʼe moʼo tokoni ki ʼihi ke nātou fai feiā. ʼE ʼui fēnei e te tohi “In the Book of Proverbs,” “ko te ‘poto’ ko tona faka ʼuhiga ko te poto ʼi te fakatuʼutuʼu ʼo tona maʼuli—te fealagia ʼaē ke kita filifili ʼaki te poto, pea ke lava lelei ai tokita maʼuli.” Koia ʼe maʼuhiga ʼaupito ke tou maʼu te poto!—Tāʼaga Lea 4:7.
ʼE toe foaki mai foki e te ʼu tāʼaga lea ʼo Salomone te fakatonutonu. ʼE ʼaoga koa kia tatou te ako ʼaia? ʼI te Tohi-Tapu, ko te fakatonutonu ʼe faka ʼuhiga ki te akonakiʼi, peʼe ko te tokoniʼi he tahi, peʼe ko hona fakatūʼa. ʼO mulimuli ki te tagata sivi Tohi-Tapu, ko te fakatonutonu “ ʼe faka ʼuhiga ki te akoʼi ʼo te aga ʼaē ʼe tonu ke fai, ʼo kau ai mo te fakatonutonuʼi ʼo he tahi ʼe agatuʼu ke mole ina fai he aga fakavale.” Ko te fakatonutonu, ʼaē ʼe tou fai kia tatou totonu peʼe ko ʼaē ʼe fai mai e ʼihi, ʼe mole ina tāʼofi pe tatou ke mole tou fai he aga ʼe kovi, kae ʼe ina toe uga foki tatou ke tou fetogi, ʼo fai te meʼa ʼaē ʼe lelei. Ei, ʼe ʼaoga ke fakatonutonuʼi tatou mo kapau ʼe tou loto ke maʼa tuʼumaʼu tatatou aga.
Koia, ʼe ʼaoga ai te ʼu tāʼaga lea ia faʼahi e lua—moʼo foaki mai te poto pea mo te fakatonutonu. ʼE lahi te tahi ʼu agaaga ʼo te fakatonutonu pea mo te poto. Ohage la, ko te faitotonu ʼe ko he kalitate ʼe lelei, pea ʼe tokoni mai kia tatou ke tou mulimuli ki te ʼu lekula māʼoluga ʼa Sehova.
Ka poto he tahi pea ʼe ina toe maʼu foki mo te tahi ʼu kalitate: ko he tahi ʼe ʼatamai, mo fakasiosio lelei, mo ina lava fai he tonu ʼaki te fakasiosio lelei pea ʼe ina maʼu te fealagia fakakaukau. Ka ʼatamai he tahi pea ʼe lava sio loloto ki he meʼa pea mo mahino ki te ʼu meʼa kehekehe ʼaē ʼe pipiki kiai, ʼo mahino ki te ʼalutahi ʼo te ʼu faʼahi fuli ʼaia pea mo mahino ki tona ʼaluʼaga katoa, pea mo tona faka ʼuhiga. Ko he tahi ʼe fakasiosio lelei ʼe tonu ke ina ʼiloʼi te ʼu tupuʼaga ʼaē neʼe hoko ai te ʼaluʼaga ʼaia, pea ke mahino pe koʼe ʼe kovi peʼe lelei te aga ʼaia. Ohage la, ko he tagata ʼe ʼatamai, ʼe feala ke ina ʼiloʼi ko he Kilisitiano ʼe ina ʼamanaki fai he meʼa ʼe kovi, pea ʼe feala ke ina foimo fakatokagaʼi age te tuʼutāmaki ʼaia. Kae ʼe tonu ke lotomahino pe koʼe ʼe ʼamanaki fai e te Kilisitiano te aga ʼaia, pea ʼe ina fai he meʼa ʼe ʼaoga moʼona hāofaki.
Ko te hahaʼi ʼaē ʼe nātou fai he tonu ʼaki te fakasiosio tonu ʼe nātou nofo tokakaga—kae ʼe mole nātou hoko tui. (Tāʼaga Lea 14:15) ʼE nātou lava sio fakatomuʼa ki te meʼa ʼaē ʼe kovi pea mo nātou tekeʼi. Pea ko te poto ʼe tokoni mai kia tatou ke tou maʼu te ʼu manatu lelei fuli ʼaē ka nātou takitaki totatou maʼuli. Koia, ʼe fua lelei anai kia tatou te vakavakaʼi ʼo te tohi ʼo Tāʼaga Lea, koteʼuhi neʼe tohi ke feala hatatou ʼiloʼi te poto pea mo te fakatonutonu. Māʼiape la mo nātou ʼaē “ ʼe mole popoto,” kapau ʼe nātou vakavakaʼi te ʼu tāʼaga lea, pea ʼe nātou maʼu anai te fealagia ʼaē ke nātou fai he tonu ʼaki te fakasiosio lelei, pea ʼe maʼu anai e te “tama tūpulaga” te ʼatamai mālama pea mo te fealagia fakakaukau.
Ko Te ʼu Tāʼaga Lea Maʼa Te Tagata Poto
Kae ko te ʼu tāʼaga lea ʼo te Tohi-Tapu ʼe mole ʼaoga pe kia ia ʼaē ʼe mole poto pea mo te kau tūpulaga. ʼE ʼaoga kia nātou fuli ʼaē ʼe feʼauga tonatou popoto ke nātou fakalogo. ʼE ʼui fēnei e te Hau ko Salomone: “Ko he poto ʼe fakalogo anai pea ʼe lahi anai te ʼu meʼa ʼaē ka ina ako, pea ko te tagata ʼaē ʼe ʼatamai ʼe ko ia ʼaē ka ina maʼu te poto takitaki, moʼo mahino ki he tāʼaga lea pea mo he fakamāu ʼe mahino gataʼa, mo te ʼu palalau ʼa te kau popoto pea mo tanatou ʼu fehuʼi.” (Tāʼaga Lea 1:5, 6) Ko he tahi kua ina maʼu te poto ʼe lahi anai te ʼu meʼa ʼaē ka ina ako, mo kapau ʼe ina tokagaʼi te ʼu tāʼaga lea, pea ko he tagata ʼe ʼatamai ʼe ina hikihiki anai tana takitaki lelei tona maʼuli.
ʼE tau fakahā e he tāʼaga lea he moʼoni maʼuhiga ʼaki he ʼu kupu nounou. Ko he tāʼaga lea faka Tohi-Tapu ʼe feala ke fai ohage ko he gaoʼi. (Tāʼaga Lea 1:17-19) Ko ʼihi tāʼaga lea ʼe ko he ʼu fehuʼi—ko he ʼu palalau faigataʼa pea ʼe maʼua ke fakamahino. Tahi ʼaē meʼa, ʼe feala ke fai he tāʼaga lea ʼaki he lea fakatātā, peʼe ko he fakatatau mo he tahi meʼa. Kapau ʼe tou fia mahino kiai, pea ʼe tonu ke tou toʼo he temi pea mo tou metitasioʼi. ʼE mahino ia ko Salomone, ʼaē neʼe ina tohi te ʼatu ʼu tāʼaga lea, neʼe mahino ia ki tonatou faka ʼuhiga. Neʼe ina fakatuʼutuʼu ʼi te tohi ʼo te Tāʼaga Lea ke ina foaki te fealagia ʼaia kia nātou ʼaē ka nātou lau anai, pea ʼe ko he meʼa ʼe fakatokagaʼi anai e te tagata poto.
Ko Te Kamataʼaga ʼAē ʼe Iku Ki He Fakatuʼutuʼu
ʼE kita kamata ʼifea te kumi ʼo te poto pea mo te fakatonutonu? ʼE tali fēnei e Salomone: “Ko te manavasiʼi kia Sehova ʼe ko te kamataʼaga ʼo te ʼatamai mālama. Ko te poto pea mo te fakatonutonu ʼe ko te ʼu meʼa ʼaia neʼe fehiʼa kiai ia nātou ʼaē ʼe mole popoto.” (Tāʼaga Lea 1:7) Ko te ʼatamai mālama ʼe kamata ʼaki te manavasiʼi kia Sehova. Kapau ʼe mole tou maʼu te ʼatamai mālama pea ʼe mole feala ke tou maʼu te poto peʼe ko te fakatonutonu. Koia, ko te manavasiʼi kia Sehova ʼe ko te kamataʼaga ʼo te poto pea mo te fakatonutonu.—Tāʼaga Lea 9:10; 15:33.
Ko te manavasiʼi ki te ʼAtua ʼe mole ko he mataku fakalikalika kia te ia. Kailoa ia, kae ʼe ko he fakaʼapaʼapa lahi pea mo he manavahe kia te ia. ʼE mole feala ke tou maʼu te ʼatamai mālama totonu mo kapau ʼe mole tou manavasiʼi kia te ia. ʼE ko Sehova ʼAtua te matapuna ʼo te maʼuli, pea ʼe mahino papau ia ʼe maʼuhiga ke tou maʼuli moʼo maʼu te ʼatamai mālama. (Pesalemo 36:9; Gaue 17:25, 28) Tahi ʼaē meʼa, neʼe fakatupu e te ʼAtua ia meʼa fuape; koia ko te ʼatamai mālama ʼo te hahaʼi fuli ʼe fakatafito ki te ako ʼo te ʼu gāue ʼaē neʼe ina fai. (Pesalemo 19:1, 2; Apokalipesi 4:11) Ko te Tohi-Tapu ʼe haʼu mai ia te ia, pea “e aoga ia ki te faiʼakonaki, mo te fakailoilo o te hala, mo te fakatonutonu, pea mo te fakaʼako i te susitisia.” (2 Timoteo 3:16, 17) Koia, ʼe ko Sehova te koga tāfito ʼo te ʼatamai mālama moʼoni katoa, pea kapau ʼe fia maʼu e he tahi te ʼatamai mālama ʼaia pea ʼe tonu ke manavasiʼi kia te ia.
ʼE ʼi ai koa he maʼuhiga ʼo te ʼatamai mālama fakatagata pea mo te poto ʼo te mālama mo kapau ʼe mole maʼu ai te manavasiʼi ki te ʼAtua? Neʼe tohi fēnei e te ʼapositolo ko Paulo: “Pe kofea te tagata poto? Pe kofea te sekelipa? Pe kofea te tagata tala poto o aeni temi? Pe nee mole fakaheʼi e te Atua te poto o te malama-nei?” (1 Kolonito 1:20) Kapau ʼe mole maʼu e he tahi te manavasiʼi ki te ʼAtua, pea ʼaki tona poto fakamālama, ʼe ina fai anai he ʼu tonu ʼe kovi pea mo liliu ʼo ‘vale.’
Ko He “Kahoa Matalelei Ki Tou Kia”
Pea ʼe palalau leva te hau poto ki te kau tūpulaga, ʼo ina ʼui fēnei: “Fakalogo, Ê toku foha, ki te akonaki ʼa tau tāmai, pea ʼaua naʼa ke līaki te lao ʼo tau faʼe. Heʼe ko te ʼu meʼa ʼaia ʼe ko he pale taulekaleka ki tou ʼulu pea mo he kahoa matalelei ki tou kia.”—Tāʼaga Lea 1:8, 9.
ʼI te Iselaele ʼo te temi muʼa, neʼe tuku e te ʼAtua ki te ʼu mātuʼa te maʼua ʼaē ke nātou akoʼi tanatou fānau. Neʼe tokoni fēnei ia Moisese ki te ʼu tāmai: “Ko te ʼu folafola ʼaenī ʼaē ʼe ʼau fakatotonu atu kia te koe ʼi te ʼaho nei, ʼe tonu anai ke nofo ʼi tou loto; pea ʼe tonu anai ke ke akoʼi ki tou foha pea mo ke talanoa kiai mokā ke heka anai ʼi tou loto fale, mokā ke haʼele anai ʼi te ala, mokā ke takoto anai, pea mokā ke tuʼu ake anai.” (Teutalonome 6:6, 7) Neʼe toe maʼuhiga foki mo te ʼu faʼe ʼi te faʼahi ʼaia. ʼAki te ʼuhiga pule ʼo tona ʼohoana, neʼe feala ki te fafine Hepeleo ke lagolago mālohi ki te lao faka famili.
ʼI tona fakahagatonu, ʼi te Tohi-Tapu katoa, ko te famili ʼe ko te faʼahi tāfito ʼaia ʼaē ʼe foaki ai te ako. (Efeso 6:1-3) Ko te ʼu tamaliki ʼaē ʼe fakalogo ki tanatou ʼu mātuʼa, ʼi hona ʼaluʼaga fakatā, ʼe fakamataleleiʼi nātou ʼaki he pale taulekaleka pea mo he kahoa matalelei.
“ ʼE Toʼo Ai Te Nefesi ʼo Nātou ʼAia”
ʼI muʼa ʼo tana tuku tona foha ʼe taʼu 16 ke ʼalu ki Amelika ke hoko atu ai tana ako, ko te tāmai Asia neʼe ina tokoniʼi ia ia ke ʼaua naʼa fakatahi mo te hahaʼi ʼaē ʼe māmio kovi. Neʼe tatau te tokoni ʼaia mo te fakatokaga ʼaenī neʼe fai e Salomone: “Foha, kapau ʼe faiga he kau agahala ke nātou fakalotoʼi koe, ʼaua naʼa ke tali.” (Tāʼaga Lea 1:10) Neʼe fakahā e Salomone tanatou aga fakakākā: “Kapau ʼe nātou ʼui tuʼumaʼu atu: ‘Haʼu mo mātou. Tou fenonoʼi ke tou liligi te toto. Tou fenonoʼi ka mole hona tupuʼaga, ke tou lamalama ia nātou ʼaē ʼe mole hanatou hala. Tou folo maʼuli nātou ohage ko te Seole, ei ia nātou katoa, ohage ko nātou ʼaē ʼe hihifo ki te luo. Tou maʼu he ʼu tuʼuga meʼa kehekehe ʼe maʼuhiga. Tou fakafonu totatou ʼu ʼapi ʼaki te ʼu koloā ʼaē neʼe kaihaʼa. ʼE tonu anai ke ke matetea ʼi te lotolotoiga ʼo mātou. Ke ʼi ai pe he kato e tahi maʼa tatou fuli.’ ”—Tāʼaga Lea 1:11-14.
ʼE mahino mai kia tatou, ko te meʼa ʼaē ʼe ina kākāʼi te hahaʼi ʼe ko te ʼu koloā. ʼI tanatou fia maʼu fakavilivili te ʼu koloā, ʼe fakaneke ʼihi e te “kau agahala” ke nātou kau ki tanatou agamālohi peʼe ki tanatou ʼu fakatuʼutuʼu heʼe faitotonu. Ke feala hanatou maʼu te ʼu koloā, ko te hahaʼi agakovi ʼaia ʼe nātou lava fai fakapō. ʼE nātou ‘folo maʼuli katoa he tahi ohage pe ko te Seole,’ ʼo nātou kaihaʼa tana ʼu meʼa fuli, ohage ko te hifo ʼo te sino katoa ki te luo. ʼE nātou fakaafe ia ia ke fai fakapō—ʼe nātou loto ke ‘fakafonu tonatou ʼu ʼapi ʼaki ni ʼu koloā neʼe kaihaʼa,’ pea ʼe nātou loto kia ia ʼaē ʼe mole poto ke ‘mate kiai ʼi tonatou lotolotoiga.’ ʼE ko he fakatokaga ʼe tō lelei ki totatou temi! ʼE mole fai koa la te ʼu meʼa ʼaia e te kau tūpulaga agamālohi pea mo te ʼu hahaʼi faifakatau toloke? ʼE mole tupu koa la te aga fakakākā ʼi te ʼu fakatuʼutuʼu faka paʼaga ʼuhi ko te loto ʼa te hahaʼi ke nātou maʼu falā fakavilivili?
ʼE fakatokaga fēnei mai e te hau poto: “Foha ʼaua naʼa ke ʼalu mo nātou ʼi te ala. Fakamamaʼo tou vaʼe mai tonatou ala. Heʼe lele tonatou ʼu vaʼe ki te kovi, pea tuʼumaʼu ʼe nātou fakavilivili ke nātou ligi toto.” Neʼe ina fakahā fakatomuʼa tonatou ikuʼaga fakaʼofaʼofa, ʼo ina ʼui fēnei: “Heʼe mole he ʼaoga ke folahi he kupega ʼi te ʼu lalo mata ʼo te ʼu manu fuape ʼaē ʼe kapakau. Ko nātou ʼaia ʼe nātou fenonoʼi moʼo liligi tonatou toto; ʼe nātou fenonoʼi moʼo lamalama tonatou ʼu nefesi. ʼE feiā te ʼu ala foufou ʼo te tagata fuape ʼaē ʼe nātou kaihaʼa he koloā. ʼE toʼo ai te nefesi ʼo nātou ʼaia.”—Tāʼaga Lea 1:15-19.
“Ko te tagata fuape ʼaē ʼe ina kaihaʼa he koloā” ʼe mate anai ʼi tana taʼi aga ʼaia. Ko te hele ʼaē ʼe fai e te kau agakovi ke tō kiai te hahaʼi, ʼe liliu anai ko he hele kia nātou totonu. ʼE fetogi anai koa e te kau agakovi tanatou aga? Kailoa. ʼE feala ke hā lelei he kupega, kae ko te ʼu manulele—te ʼu manu “ ʼaē ʼe kapakau”—ʼe nātou lele fakahagatonu kiai. ʼO toe feiā pe, ko te kau agakovi, ʼaē ʼe nātou kivi ʼuhi ko tanatou mānumānu, ʼe puke anai nātou ʼi he temi pe.
Ko Ai ʼAē Ka Fagono Ki Te Leʼo ʼo Te Poto?
ʼE mole ʼiloʼi moʼoni koa e te kau agahala te ikuʼaga fakaʼofaʼofa ʼo tanatou aga? Neʼe fakatokagaʼi age koa kia nātou te ikuʼaga ʼaia? ʼE mole feala anai ke nātou ʼui neʼe mole nātou ʼiloʼi, koteʼuhi ʼe ʼi ai te logo maʼuhiga ʼe kalagaʼi ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe hahaʼi ai.
ʼE ʼui fēnei e Salomone: “Ko te poto moʼoni ʼe haga kalaga mālohi ʼi te ala. ʼI te ʼu lapalasi ʼaē ʼe hahaʼi ai, ʼe ina haga fai ke logo tona leʼo. ʼI ʼoluga, ʼe kalaga ʼi te potu taupotu ʼo te ʼu ala ʼaē ʼe logoaʼa. ʼI te ʼu hūʼaga ʼo te ʼu matapā ʼo te kolo, ʼe ina tala tana ʼu folafola.” (Tāʼaga Lea 1:20, 21) ʼAki he leʼo lahi pea mo matala, ʼe kalaga te poto ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe hahaʼi ai ke logo kiai te hahaʼi fuli. ʼI te Iselaele ʼo te temi muʼa, neʼe foaki tokoni te ʼu tagata matutuʼa pea mo nātou fai he ʼu faifakamāu ʼi te ʼu matapā ʼo te kolo. Neʼe fai maʼa tatou e Sehova, ke tohi te poto moʼoni ʼi tana Folafola, te Tohi-Tapu, ʼaē ʼe faigafua tona maʼu ʼi te faʼahi fuli pe. Pea ko tana ʼu kaugana ia ʼaho nei, ʼe nātou maʼumaʼua ʼi te tala ʼo te logo ʼaia ʼi te ʼu potu fuli pe. Ei, kua tala te poto ʼa te ʼAtua ki te hahaʼi fuape.
Koteā ʼaē ʼe ʼui e te poto moʼoni? ʼE ina ʼui fēnei: “ ʼE aʼu koa ki ʼafea, ʼu hahaʼi ʼe mole popoto, takotou manako ki te aga vale, pea ʼe aʼu koa ki ʼafea, hahaʼi manukinuki, takotou holi ki te manukinuki . . . ? Neʼe ʼau kalaga atu kae ʼe koutou fakafisi tuʼumaʼu, neʼe ʼau faoʼi atu toku nima kae ʼe mole he tahi ʼe ina tokagaʼi.” Ko nātou ʼaē ʼe mole popoto ʼe mole nātou tokagaʼi te leʼo ʼo te poto. Koia “ ʼe nātou kai anai te fua ʼo tonatou ala.” Ko tanatou ‘ ʼapositasia pea mo tanatou lotonoa ʼe ina fakaʼauha anai nātou.’—Tāʼaga Lea 1:22-32.
E feafeaʼi kia ia ʼaē neʼe ina toʼo hona temi moʼo fakalogo ki te leʼo ʼo te poto? “ ʼE maʼuli fīmālie anai pea mo tokalelei, ʼo mole ina tuʼania he malaʼia.” (Tāʼaga Lea 1:33) Tou fakaʼamu ke koutou kau ia nātou ʼaē ka nātou maʼu te poto pea mo tali te fakatonutonu, ʼo koutou tokagaʼi te ʼu tāʼaga lea ʼo te Tohi-Tapu.
[Paki ʼo te pasina 15]
ʼE faigafua ʼaupito te maʼu ʼo te poto moʼoni