“Manuʼia Te Tagata ʼAē Neʼe Ina Maʼu Te Poto”
NEʼE ko te tagata fai tuketuke, neʼe ina tohi te ʼu paki ʼo te ʼu fale, pea neʼe ko te hau. ʼI te taʼu fuli neʼe ina maʼu te falā e 200 miliale tupu, ʼo liliu ai ko te hau ʼaē neʼe koloaʼia tokotahi ʼi te kele. Neʼe toe ʼiloa te tagata ʼaia ʼuhi ko tona poto. Ko te fineʼaliki neʼe haʼu ʼo ʼaʼahi te hau, pea neʼe punamaʼuli ʼaupito ʼo ina ʼui fēnei: “Koʼeni neʼe mole fakahā mai kia ʼau ia tona vaelua. Kua māʼoluga age tou poto pea mo tou ʼu koloā ʼi te ʼu meʼa ʼaē neʼe logona pea mo ʼau fagono kiai.” (1 Hau 10:4-9) Neʼe ko te tuʼulaga ʼaia ʼo te Hau ko Salomone ʼi te temi ʼo te Iselaele ʼāfea.
Neʼe maʼu e Salomone te ʼu koloā pea mo te poto. Koia neʼe feala ai kia Salomone ke ina fakafuafua pe koteā ʼaē neʼe maʼuhiga ʼaupito ʼi te ʼu meʼa ʼaia ʼe lua. Neʼe ina tohi fēnei: “Manuʼia te tagata ʼaē neʼe ina maʼu te poto, pea mo te tagata ʼaē ʼe ina maʼu te fakasiosio tonu, heʼe lelei age tona maʼu, ʼi te maʼu ʼo te siliva, pea ko tona maʼu ʼe lelei age ia ʼi te aulo. ʼE maʼuhiga age ia ʼi te ʼu feo faka mātaga, pea ko tau tahi ʼatu ʼu koloā ʼe mole feala hanatou tatau mo ia.”—Tāʼaga Lea 3:13-15.
Kae ʼe feala ke tou maʼu ʼifea te poto? He koʼe ʼe maʼuhiga age ʼi te ʼu koloā? He koʼe ʼe kita fia maʼu te poto? Ko te kapite 8 ʼo te tohi faka Tohi-Tapu ʼo Tāʼaga Lea ʼaē neʼe tohi e Salomone, ʼe ina tali ki te ʼu fehuʼi ʼaia, ʼi hona ʼaluʼaga taulekaleka. ʼE fakatā ai te poto ki he tahi, ʼe feala hana palalau pea mo fai he ʼu meʼa. Pea ko tona fakatā ʼaia ki he tahi ʼe hā ai te matalelei pea mo te maʼuhiga ʼo te kalitate ʼaia.
“ ʼE Haga Kalaga Leʼolahi”
ʼE kamata te kapite valu ʼo Tāʼaga Lea ʼaki te fehuʼi ʼaenī: “Ko te poto ʼe mole kalaga tuʼumaʼu koa, pea ko te fakasiosio tonu ʼe mole ina fai koa la ke logo tona leʼo?”a Ei, ko te poto pea mo te fakasiosio tonu ʼe nā kalaga, kae mole hage ko te fafine aga heʼeʼaoga ʼaē ʼe nono ʼi te ʼu koga meʼa fakapōʼuli, ʼo fanafana he ʼu palalau fakanikiniki ki te ʼu taliga ʼo te tūpulaga ʼaē ʼe haʼele tokotahi pea mo vale. (Tāʼaga Lea 7:12) “ ʼI te tumutumu ʼo te ʼu potu māʼoluga, ʼo ōvi ki te ala, ʼi te hokoʼaga ʼo te ʼu ala, ʼe tuʼu ai. Ia tafa ʼo te ʼu matapā, ʼi te hūʼaga ʼo te kolo, ʼi te hūʼaga ʼo te ʼu matapā, ʼe haga kalaga leʼolahi ai.” (Tāʼaga Lea 8:1-3) Ko te leʼo mālohi ʼo te poto ʼe kita logo lelei kiai ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe hahaʼi ai—ʼi te ʼu matapā, ʼi te hokoʼaga ʼo te ʼu ala, ʼi te ʼu hūʼaga ʼo te kolo. ʼE logo gafua te hahaʼi ki te leʼo ʼaia pea ʼe feala ke nātou tali kiai.
ʼE tou ʼiloʼi fuli ko te poto fakaʼatua ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua, te Tohi-Tapu, ʼe teitei maʼu e nātou fuli ʼaē ʼi te kele mo kapau ʼe nātou loto kiai. ʼE ʼui fēnei e te tohi The World Book Encyclopedia: “Ko te Tohi-Tapu ʼe ko te tohi ʼaē ʼe lahi ʼaupito tona lau ʼi te hisitolia.” ʼE ina toe ʼui fēnei: “ ʼE lahi age te ʼu Tohi-Tapu ʼaē neʼe tufa ʼi te tahi age ʼu tohi. Mokā fakatatau mo he tahi age tohi, neʼe tuʼa lahi age te fakaliliu ʼo te Tohi-Tapu, pea ʼi te ʼu lea ʼe lahi age.” Kua maʼu te ʼu Tohi-Tapu katoa peʼe fakakoga ia lea e 2 100, pea ko te toko 90 ʼi te teau ʼo te hahaʼi ʼi te malamanei katoa kua feala ke nātou maʼu he koga ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua ʼi tanatou lea.
Ko te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ʼe nātou tala ia muʼa ʼo te hahaʼi te logo ʼo te Tohi-Tapu ʼi te potu fuli pe. Ia fenua e 235, ʼe nātou faka mafola lahi te logo lelei ʼo te Puleʼaga ʼa te ʼAtua pea mo akoʼi ki te hahaʼi te ʼu moʼoni ʼaē ʼe maʼu ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua. Ko tanatou nusipepa Te Tule Leʼo, ʼaē ʼe fakatafito ki te Tohi-Tapu, kua tā ia lea e 140, pea ko te Réveillez-vous ! kua tā ia lea e 83, pea ʼe ko nusipepa takitahi e 20 miliona ʼaē ʼe tufa. ʼE mahino ia, ʼe haga kalaga mālohi te poto ʼi te ʼu koga meʼa ʼaē ʼe hahaʼi ai.
“[ʼE Pāui] Toku Leʼo Ki Te ʼu Foha ʼo Te Tagata”
Ko te poto ʼaē ʼe fakatā ki he tahi, ʼe kamata palalau ʼo ina ʼui fēnei: “ ʼU tagata, ʼe ko koutou ʼaē ʼe ʼau pāuiʼi, pea [ʼe pāui] toku leʼo ki te ʼu foha ʼo te tagata. Ê kau vavale, koutou mahino ki te sio fakapotopoto; pea mo koutou ʼaē ʼe hala mo ʼatamai, koutou mahino ki te loto.”—Tāʼaga Lea 8:4, 5.
ʼE kalaga te poto ki te malamanei katoa. ʼE ina fai tana fakaafe ki te hahaʼi fuli ʼo te kele. Māʼia mo te kau vavale ʼe fakaafe nātou ke nātou maʼu te sio fakapotopoto, peʼe ko te tokaga, pea kia nātou ʼaē ʼe hala mo ʼatamai, ke nātou mahino. Koia, ʼe tui e te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova ko te Tohi-Tapu ʼe ko he tohi maʼa te hahaʼi fuli pe, pea ʼe nātou faiga ke nātou fakaloto mālohi te hahaʼi fuli pe ke nātou lau ke feala hanatou maʼu te ʼu kupu ʼo te poto ʼaē ʼe tuʼu ai.
‘Ko Toku ʼAoʼaoʼi Gutu ʼe Ina Tala Te Moʼoni’
ʼI tana fakalahi atu tana pāui, ʼe hoko atu fēnei te poto: “Koutou fakalogo, koteʼuhi ʼe ʼau palalau ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa maʼuhiga, pea ʼe ava toku ʼu laugutu ʼo ʼuhiga mo te faitotonu. Heʼe ko toku ʼaoʼaoʼi gutu ʼe ina tala leʼo veliveli ia te moʼoni; pea ko te agakovi ʼe ko he meʼa fakalialia ki toku ʼu laugutu. Ko te ʼu palalau fuli ʼo toku gutu ʼe mulimuli ki te faitotonu. ʼE mole maʼu ai he hala peʼe ko he meʼa fakapikopiko.” Ei, ko te ʼu akonaki ʼo te poto ʼe lelei pea mo totonu, ʼe moʼoni pea mo faitotonu. ʼE mole he meʼa ʼe hala peʼe pikopiko. “ ʼE nātou fakahagatonu fuli ki ʼaē ʼe fakasiosio tonu, pea mo totonu kia nātou ʼaē ʼe nātou maʼu te ʼatamai mālama.”—Tāʼaga Lea 8:6-9.
Koia ʼe fakaloto mālohi fēnei e te poto: “Koutou toʼo taku akonaki kae mole ko te siliva, pea mo te ʼatamai mālama kae mole ko te aulo maʼuhiga.” ʼE malave ki te loto te kole ʼaia, “koteʼuhi ko te poto ʼe lelei age ʼi te ʼu feo, pea ko te tahi ʼu fiafia fuli ʼe mole feala ke fakatatau kiai.” (Tāʼaga Lea 8:10, 11) Koteā tonu tupuʼaga? He koʼe koa ʼe maʼuhiga age te poto ʼi te ʼu koloā?
“Ko Toku Fua ʼe Lelei Age ʼi Te Aulo”
Ko te ʼu fua lelei ʼaē ʼe foaki e te poto kia nātou ʼaē ʼe fagono kiai ʼe maʼuhiga age ʼi te aulo, mo te siliva, pea mo te ʼu feo. ʼI tana fakahā te ʼu fua lelei ʼaia, ʼe ʼui fēnei e te poto: “Ko ʼau, te poto, ʼe ʼau nofo mo te sio fakapotopoto pea ʼe ʼau maʼu mo te ʼatamai mālama ʼo te fealagia fakakaukau. Ko te manavasiʼi kia Sehova ko tona faka ʼuhiga ko te fehiʼa ki te kovi. Ko te laupisi pea mo te fialahi pea mo te ala kovi pea mo te gutu kovi ʼe ʼau fehiʼa kiai.”—Tāʼaga Lea 8:12, 13.
Ko ia ʼaē ʼe poto ʼe ina maʼu te sio fakapotopoto pea mo te fealagia fakakaukau. Ko te tagata ʼaē ʼe ina maʼu te poto fakaʼatua, ʼe toe manavasiʼi ki te ʼAtua, koteʼuhi ko “te manavasiʼi kia Sehova ʼe ko te kamataʼaga ʼaia ʼo te poto.” (Tāʼaga Lea 9:10) Koia ʼe fehiʼa te tagata ʼaia ki te meʼa ʼaē ʼe fehiʼa kiai Sehova. Ko te laupisi, te fialahi, te ʼu aga heʼeʼaoga, pea mo te palalau kovi ʼe mole maʼu ia te ia. Ko te fehiʼa ʼa te tagata ʼaia ki te meʼa ʼaē ʼe kovi, ʼe ina puipui ia ia mai te fakaʼaogaʼi kovi ʼo tona tuʼulaga pule. ʼE maʼuhiga ki te kau takitaki ʼo te kokelekasio, ʼo feiā mo te ʼu pule famili, ke nātou kumi te poto!
ʼE hoko atu fēnei te poto: “ ʼE ʼau maʼu te tokoni pea mo te poto. Ko ʼau—te ʼatamai; ʼe ʼau maʼu te mālohi. ʼAki ia ʼau ʼe hoko atu te pule ʼa te ʼu hau, pea ko te kau ofisie lalahi ʼe nātou hoko atu te fakatotonu ʼo te faitotonu. ʼAki ia ʼau ko te ʼu tama ʼaliki ʼe nātou hoko atu tanatou pule ohage ni ʼu tama ʼaliki, pea ko te hahaʼi maʼuhiga ʼe nātou fai fakamāu fuli ʼi te faitotonu.” (Tāʼaga Lea 8:14-16) ʼE kau ki te fua ʼo te poto te fakasiosio tonu, te mālama, pea mo te mālohi—ko he ʼu kalitate ʼe maʼuhiga ʼaupito ki te ʼu hau, te kau takitaki ʼo te puleʼaga, pea mo te hahaʼi maʼuhiga. ʼE maʼuhiga ʼaupito te poto kia nātou ʼaē ʼe nātou maʼu te mālohi, pea mo nātou ʼaē ʼe nātou fai tokoni ki ʼihi.
Ko te poto moʼoni, ʼe lava maʼu e te hahaʼi fuli, kae ʼe mole maʼu e te hahaʼi fuli. Ko ʼihi ʼe nātou fakafisi kiai peʼe nātou tekeʼi, māʼiape la mokā ʼe feala ke nātou maʼu te poto ʼaia. ʼE ʼui fēnei e te poto: “Ko nātou ʼaē ʼe ʼoʼofa kia ʼau, ʼe ʼau ʼofa kia nātou, pea ko nātou ʼaē ʼe nātou kumi ʼau ʼe ko nātou ʼaē ʼe nātou maʼu ʼau.” (Tāʼaga Lea 8:17) Ko nātou pe ʼaē ʼe nātou kumi fakalelei te poto ʼaē ka nātou maʼu anai.
Ko te ʼu ala ʼo te poto ʼe totonu pea mo faitotonu. ʼE fakapale e te poto ia nātou ʼaē ʼe nātou kumi. ʼE ʼui fēnei e te poto: “Ko te ʼu koloā pea mo te kolōlia ʼe nonofo mo ʼau, te maʼuhiga ʼo te ʼu tofiʼa pea mo te faitotonu. Ko toku fua ʼe lelei age ʼi te aulo, māʼia ʼi te aulo ʼaē neʼe fakamaʼa lelei, pea mo taku gāue, ʼi te siliva maʼuhiga. ʼI te ala ʼo te faitotonu ʼe ʼau haʼele ai, ʼi te lotomalie ʼo te ʼu ala ʼo te fakamāu, ke maʼu te ʼu koloā e nātou ʼaē ʼe ʼoʼofa kia te ʼau; pea ko tonatou ʼu fale koloā ʼe ʼau fakafonu tuʼumaʼu.”—Tāʼaga Lea 8:18-21.
ʼO hilifaki ki te ʼu kalitate lelei pea mo te ʼu agaaga ohage ko te fakasiosio poto, te fakakaukau, te agavaivai, te fakasiosio tonu, te poto ʼaoga, pea mo te mahino, ʼe toe foaki e te poto he ʼu koloā pea mo te fakaʼapaʼapa. ʼE feala ki he tahi ʼe poto ke ina maʼu he ʼu koloā ʼaki tana aga faitotonu, pea ʼe mahu anai ʼi te faʼahi fakalaumālie. (3 Soane 2) ʼAki te poto, ʼe toe maʼu e he tahi te fakaʼapaʼapa. Tahi ʼaē meʼa, ʼe ina maʼu te fiafia ʼi te ʼu meʼa ʼaē ʼe ina maʼu, pea ʼe tokalelei tona ʼatamai pea mo maʼa tona leʼo ʼo loto ia muʼa ʼo te ʼAtua. Ei, manuʼia te tagata ʼaē neʼe ina maʼu te poto. Ko te fua ʼo te poto ʼe lelei age ia ʼi te aulo ʼaē neʼe fakamaʼa pea mo te siliva maʼuhiga.
ʼE ʼalutahi te tokoni ʼaia mo totatou temi, heʼe tou maʼuʼuli ʼi he mālama ʼe manatu pe ki te maʼu koloā, pea ʼe faka maʼuhiga tāfito te maʼu paʼaga, tatau aipe pe koteā tona faʼahiga fai moʼo maʼu te paʼaga ʼaia pea mo te ʼu mamahi ʼaē ʼe feala ke hoko ai! ʼOfa pe ke mole galo kia tatou te maʼuhiga ʼo te poto, pea ke mole tou fai he ʼu meʼa ʼe heʼe faitotonu ke tou maʼu koloā ai. ʼAua naʼa tou faka maʼuhigaʼi tatatou fia maʼu koloā, naʼa tou meʼa noaʼi te ʼu fakatuʼutuʼu ʼaē ʼe tou lava maʼu ai te poto ohage ko tatatou ʼu fono faka Kilisitiano pea mo tatatou ako takitokotahi ia te Tohi-Tapu, pea mo te ʼu tohi ʼaē ʼe foaki mai e “te kaugana agatonu mo fakapotopoto.”—Mateo 24:45-47.
“Talu Mai Te ʼu Temi Heʼegata Neʼe Fakanofo ʼAu”
ʼI te kapite 8 ʼo Tāʼaga Lea, ko te poto ʼaē ʼe fakatātā ki he tahi, ʼe mole fakaʼaogaʼi pe moʼo fakamahino te ʼu agaaga ʼo he kalitate. ʼE ina toe fakatātā foki mo te meʼa maʼuhiga tokotahi ʼaē neʼe fakatupu e Sehova. ʼE toe hoko atu fēnei e te poto: “Ko Sehova totonu neʼe ina faʼu ʼau ko te kamataʼaga ʼo tona ala, tana gāue ʼāfea ʼaupito ʼo te temi muʼa. Talu mai te ʼu temi heʼegata neʼe fakanofo ʼau, talu mai te kamata, ʼi he ʼu temi ki muʼa atu kae neʼe mole heʼeki fakatupu te kele. Neʼe fānauʼi ʼau ʼi te mamahi ʼi te temi ʼaē neʼe mole ʼi ai he ʼu luo vai, ʼi te temi ʼaē neʼe mole heʼeki maʼu ai he ʼu matapuna ʼe fonu ai te vai. ʼI muʼa ʼo te fakatuʼu ʼo te ʼu moʼuga, ʼi muʼa ʼo te ʼu moʼuga liliki, neʼe fānauʼi ʼau ohage ʼi te ʼu mamahi, neʼe mole heʼeki ina faʼu te kele pea mo te ʼu fuga kele pea mo te ʼuluaki koga ʼo te ʼu tuʼuga efu ʼo te kele maʼuli.”—Tāʼaga Lea 8:22-26.
Ko te fakamatala ʼi ʼoluga ʼo ʼuhiga mo te poto ʼaē ʼe fakatātā ki he tahi, ʼe ʼalutahi mo te meʼa ʼaē ʼui e te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo “te Folafola”! Neʼe tohi fēnei e te ʼapositolo ko Soane: “ ʼI te kamataʼaga neʼe ʼi ai te Folafola, pea neʼe nofo te Folafola mo te ʼAtua, pea ko te Folafola neʼe ʼatua.” (Soane 1:1, MN ) Ko te poto ʼe ina fakatātā te ʼAlo ʼo te ʼAtua, ia Sesu Kilisito, ʼi tona maʼuli ʼi selo ʼi muʼa ʼo tana tupu tagata.b
Ko Sesu Kilisito ʼe ko “te ʼuluaki-tupu ʼo te ʼu meʼa fuli ʼaē neʼe fakatupu; heʼe ʼaki ia ia ko meʼa fuli neʼe fakatupu ʼi selo pea mo te kele, te ʼu meʼa ʼaē ʼe hā pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe fakapulipuli.” (Kolose 1:15, 16, MN ) ʼE hoko atu fēnei e te poto ʼaē ʼe fakatātā ki he tahi: “[Ko Sehova] ʼi te temi ʼaē neʼe ina teuteuʼi ai te lagi, neʼe kua ʼau ʼi ai, ʼi tana fakatuʼu te laini takafuafua ʼi te fuga vai, ʼi tana fakamātolu te ʼu ʼao ʼi ʼoluga, pea mo tana fakamālohi te ʼu matapuna vai loloto, mo tana faka tuʼakoi te tai, ke mole fakalaka te ʼu vai ʼi tona fakatuʼutuʼu, ʼi tana fakatotonu te ʼu tafitoʼaga ʼo te kele, neʼe ʼau liliu ai ʼi ʼona tafa ko he tufuga faiva pea neʼe ʼau liliu ko he tahi neʼe ʼofa tāfito ki ai ʼi te ʼaho mo te ʼaho, ʼo ʼau fiafia ʼi ʼona muʼa ʼi te temi fuli pe, pea mo fakafiafia ʼo ʼuhiga mo te kele maʼuli ʼo tona kele, pea ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼau ʼofa kiai neʼe ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe nofo mo te ʼu foha ʼo te tagata.” (Tāʼaga Lea 8:27-31) Ko te ʼAlo ʼuluaki-tupu ʼo Sehova neʼe ʼi te ʼu tafa ʼo tana Tāmai, ʼo faʼa gāue mo ia—te Tupuʼaga lahi ʼo te lagi pea mo te kele. ʼI te temi ʼaē neʼe fakatupu ai e Sehova ʼAtua te ʼuluaki tagata, neʼe kaugā gāue mo ia Tona ʼAlo ohage ko he Tufuga Faiva. (Senesi 1:26) ʼE mole tou punamaʼuli ai ki te tokaga lahi ʼa te ʼAlo ʼo te ʼAtua pea mo tona ʼofa ʼaē ki te malamanei!
“Manuʼia Te Tagata ʼAē ʼe Fakalogo Kia Te ʼAu”
ʼI tana fakatātā ia te poto, ʼe ʼui fēnei e te ʼAlo ʼo te ʼAtua: “ ʼI te temi nei, ʼu foha, koutou fakalogo mai kia te ʼau; ei, manuʼia ia nātou ʼaē ʼe nātou taupau toku ʼu ala. Koutou fakalogo ki te akonaki pea koutou liliu ʼo popoto, pea ʼaua naʼa koutou lotonoa. Manuʼia te tagata ʼaē ʼe fakalogo kia te ʼau ʼo nofo ʼalaʼala ʼo ōvi ʼi toku ʼu matapā ʼi te ʼaho mo te ʼaho, ʼo lamalama ōvi ʼi toku ʼu hūʼaga. He ko ia ʼaē ʼe ina maʼu ʼau ʼe ina maʼu moʼoni anai te maʼuli, pea ʼe ina maʼu te finegaloʼofa ʼo Sehova. Kae ko ʼaē ʼe mole ina maʼu ʼau, ʼe ina gaohi koviʼi tona nefesi; ko nātou fuli ʼaē ʼe fehiʼa lahi kia te ʼau ʼe ko nātou ʼaē ʼe ʼoʼofa moʼoni ki te mate.”—Tāʼaga Lea 8:32-36.
ʼE fakatātā lelei e Sesu Kilisito te poto ʼo te ʼAtua. “ ʼE fufū lelei ia te ia te ʼu koloā fuli ʼo te poto pea mo te ʼatamai mālama.” (Kolose 2:3, MN ) Koia tou fakalogo lelei kia te ia pea mo tou mulimuli lelei ki tona ʼu tafuga vaʼe. (1 Petelo 2:21) Kapau ʼe tou līaki ia ia pea ʼe tou gaohi koviʼi ai totatou nefesi pea mo tou ʼofa ki te mate, heʼe “mole mau te mauli heegata i he tahiʼage.” (Gaue 4:12) Koia tou fakamoʼoni ʼe ko Sesu ʼaē neʼe foaki mai e te ʼAtua moʼo hāofaki ʼo tatou. (Mateo 20:28; Soane 3:16) ʼE tou maʼu anai te fiafia he kua tou ‘maʼu te maʼuli pea mo te finegaloʼofa ʼo Sehova.’
[Kiʼi nota]
a Ko te kupu faka Hepeleo “poto” ʼe ko he kupu fakafafine. Koia ʼe fakaʼaogaʼi e ʼihi ʼu Tohi-Tapu te ʼu kupu fakafafine mokā nātou talanoa ki te poto.
b Ko te fakaʼaogaʼi tuʼumaʼu ʼo te kupu faka Hepeleo “poto” ohage ko he kupu fakafafine, ʼe mole fakafeagai ki te fakaʼaogaʼi ʼo te poto moʼo fakatātā te ʼAlo ʼo te ʼAtua. Ko te kupu faka Keleka “ ʼofa” ʼi te kupuʼi palalau ko te “ ʼAtua ʼe ʼofa,” ʼe ko he tahi kupu fakafafine. (1 Soane 4:8) Kae ʼe fakaʼaogaʼi ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua.
[Paki ʼo te pasina 26]
ʼE tonu ke maʼu te poto e te ʼu tēhina takitaki
[Paki ʼo te pasina 27]
ʼAua naʼa tou meʼa noaʼi te ʼu fakatuʼutuʼu ʼaē ʼe maʼu ai te poto