Koutou Lau Te Folafola ʼa Te ʼAtua Pea Mo Tauhi Kia Te Ia ʼi Te Moʼoni
“Akoʼi mai kia ʼau tou ala, ê sehova! ʼe ʼau haʼele anai ʼi tou moʼoni.”—Pesalemo 86:11.
1. Koteā ʼaē neʼe ʼui ʼi Te Tule Leʼo ʼuluaki ʼo ʼuhiga mo te moʼoni?
ʼE FOAKI mai e Sehova te mālama pea mo te moʼoni. (Pesalemo 43:3) ʼE ina toe foaki mai foki mo te fealagia ʼaē ke tou lau tana Folafola, te Tohi-Tapu, pea mo ako te moʼoni. Neʼe ʼui fēnei ʼi Te Tule Leʼo ʼuluaki ʼo te māhina ʼo Sūlio 1879: “Ko te moʼoni, ohage ko he kiʼi fisiʼi teu ʼi te toafa ʼo te maʼuli, ʼe ʼatakai pea ʼe teitei pe ke taʼotaʼo e te toe vao kovi ʼo te loi. Kapau ʼe koutou fia maʼu te moʼoni, pea ʼe tonu ke koutou nonofo tokakaga tuʼumaʼu. Kapau ʼe koutou fia sio ki te matalelei ʼo te moʼoni, pea ʼe tonu ke koutou līaki te vao kovi ʼo te loi pea mo te ʼu ʼakau talatala ʼo te tauhi fakavale ki te lotu. Kapau ʼe koutou fia maʼu te moʼoni, pea ʼe tonu ke koutou fia mālalo. ʼAua naʼa koutou toli he fisiʼi teu pe e tahi ʼo te moʼoni. Kapau neʼe feʼauga pe he fisiʼi teu e tahi, ka na ʼaua la neʼe mole lagi fakatupu he tahi age ʼu fisiʼi teu. Koutou haga toli te ʼu fisiʼi teu ʼo te moʼoni, pea mo koutou haga kumi ke lahi tuʼumaʼu.” Ko te lau pea mo te ako ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua, ʼe feala ai kia tatou ke tou maʼu te ʼatamai mālama totonu pea mo tou haʼele ʼi tana moʼoni.—Pesalemo 86:11.
2. Koteā ʼaē neʼe hoko ʼi te lau ʼaē e Esitalasi pea mo ʼihi te Lao ʼa te ʼAtua ki te kau Sutea ʼi Selusalemi ʼāfea?
2 ʼI te hili ʼo te toe laga ʼo te ʼu kaupā ʼo Selusalemi ʼi te taʼu 455 ʼi muʼa ʼo totatou temi, neʼe lau te Lao ʼa te ʼAtua e te pelepitelo ko Esitalasi pea mo ʼihi ki te kau Sutea. Neʼe hoa kiai te Lafeti fakafiafia ʼo te ʼu Fale Lau, mo te kofesioʼi ʼo te ʼu agahala, pea neʼe fai te “fuakava moʼoni.” (Nehemia 8:1–9:38) ʼE tou lau fēnei: “Neʼe nātou lau leʼolahi te tohi, ʼi te lao ʼo te ʼAtua moʼoni, mo nātou fakamatalatala, mo nātou fakahā tona ʼuhiga, pea mo nātou fakamahinohino te meʼa ʼaē neʼe nātou lau.” (Nehemia 8:8) ʼE ʼui e ʼihi kau popoto fai Tohi-Tapu, neʼe mole mahino lelei te kau Sutea ki te faka Hepeleo, koia neʼe fai ai te ʼu fakamahinohino ʼaia ʼi te lea faka Alamea. Kae ʼe fakahā mai e te koga tohi ʼaia, neʼe mole gata pe tanatou lautohi ki te fakamahino ʼo te ʼu kupu ʼaē neʼe lau. Neʼe fakamahino e Esitalasi pea mo ʼihi te Lao ke feala ke mahino kiai te hahaʼi pea mo nātou maʼuliʼi te ʼu pelesepeto ʼo te Lao. ʼO toe feiā aipe, ko te ʼu tohi faka Kilisitiano pea mo te ʼu fono, ʼe toe ʼaoga moʼo ‘fakamahino te ʼuhiga’ ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua. Pea ʼe ko te faʼahi ʼaia ʼaē ʼe fai e te kau tagata ʼāfea, ʼaē “kua popoto ʼi te faiakonaki.”—1 Timoteo 3:1, 2; 2 Timoteo 2:24.
Ko He ʼu Fua Lelei ʼe Tologa
3. Koteā te ʼu lelei ʼaē ʼe tou maʼu ʼi tatatou lau ia te Tohi-Tapu?
3 Ka lau fakatahi e te ʼu famili Kilisitiano te Tohi-Tapu, ʼe mahino papau ia ʼe nātou maʼu he ʼu fua lelei ʼe tologa. ʼE nātou ʼiloʼi lelei ai te ʼu lao ʼa te ʼAtua pea mo nātou ako ai te moʼoni ʼo ʼuhiga mo te ʼu akonaki, mo te ʼu lea faka polofeta, pea mo ʼihi age ʼu meʼa. ʼI te ʼosi lau ʼo he koga ʼo te Tohi-Tapu, ʼe feala ke fehuʼi fēnei e te pule ʼo te loto fale: ʼE tonu ke lave feafeaʼi kia tatou te kogaʼi tohi ʼaenī? ʼE pipiki feafeaʼi te manatu ʼaenī pea mo te tahi ʼu akonaki ʼo te Tohi-Tapu? ʼE tou fakaʼaogaʼi feafeaʼi te ʼu puani ʼaenī ʼi te fai faka mafola ʼo te logo lelei? ʼE maʼu anai e te famili he fakasiosio tonu ʼi tanatou lau te Tohi-Tapu, mo kapau ʼe nātou fai he ʼu kumi ʼo nātou fakaʼaogaʼi ai te ʼu Index ʼo te tohi ʼo te Sosiete Watch Tower peʼe ko ʼihi tohi. ʼE feala ke fua lelei kia koutou te vakaʼi ʼo te tohi Auxiliaire pour une meilleure intelligence des Écritures.
4. Neʼe tonu ke fakahoko feafeaʼi e Sosue te fakatotonu ʼaē ʼe maʼu ia Sosue 1:8?
4 Ko te ʼu pelesepeto ʼaē ʼe tou maʼu ʼi te Tohi-Tapu ʼe feala ke nātou takitaki totatou maʼuli. Pea tahi ʼaē, ko te lau pea mo te ako ʼo ‘te ʼu tohi taputapu, ʼe feala ke ina fakaliliu tatou ke tou popoto ke tou maʼu te maʼuli.’ (2 Timoteo 3:15) Kapau ʼe tou tuku te Folafola ʼa te ʼAtua ke ina takitaki tatou, ʼe tou haʼele tuʼumaʼu anai ʼi tana moʼoni pea ʼe fakahoko anai te ʼu meʼa totonu ʼaē ʼe tou loto kiai. (Pesalemo 26:3; 119:130) Kae, ʼe tonu ke tou kumi ke tou mahino, ohage ko tona fai e Sosue, ʼaē neʼe ina fetogi ia Moisese. Neʼe mole mamaʼo te “tohi ʼo te lao” mai tona gutu pea neʼe ina lau ʼi te ʼaho mo te po. (Sosue 1:8) Neʼe mole ina tuku ke mamaʼo te “tohi ʼo te lao” mai tona gutu, ko tona faka ʼuhiga neʼe palalau tuʼumaʼu ia Sosue ki te hahaʼi ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe ina lau ʼi te Lao. Ko tana lau te Lao ʼi te ʼaho mo te po ko tona faka ʼuhiga neʼe tonu ke metitasioʼi e Sosue te Lao, pea neʼe tonu ke ina ako. ʼO toe feiā aipe, neʼe uga e Paulo ia Timoteo ke “fakakaukau”—peʼe metitasio—ki tana aga, tana minisitelio, pea mo tana faiakonaki. ʼI tona ʼuhiga tagata ʼāfea Kilisitiano, neʼe tonu ke tokaga tāfito ia Timoteo ke liliu tona maʼuli ko he faʼifaʼitaki lelei ki te hahaʼi pea mo ina akonakiʼi te moʼoni faka Tohi-Tapu.—1 Timoteo 4:15.
5. Koteā ʼaē ʼe ʼaoga kia tatou mo kapau ʼe tou fia maʼu te moʼoni ʼo ʼuhiga mo te ʼAtua?
5 Ko te moʼoni ʼa te ʼAtua ʼe ko he koloā maʼuhiga. Kapau ʼe tou fia maʼu te moʼoni ʼaia, pea ʼe tonu ke tou keli, ke tou kumi tuʼumaʼu ki te Tohi-Tapu. ʼE hoki tou maʼu anai te manavasiʼi ʼaē ʼe fai kia Sehova ʼaki he fakaʼapaʼapa, mo kapau ʼe tou faʼifaʼitakiʼi te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe akoʼi e te Tagata Faiakonaki Lahi. (Tāʼaga Lea 1:7; Isaia 30:20, 21) ʼE mahino ia ʼe tonu ke tou fakaʼaogaʼi te Tohi-Tapu moʼo fakamoʼoni ʼaki ia meʼa fuli. (1 Petelo 2:1, 2) Ko te kau Sutea ʼo Pelea “neʼe nātou lelei age nātou ʼi te hahaʼi ʼo Tesalonika, he neʼe nātou fia ʼiloʼi ʼaupito te folafola, ʼo nātou vakavakaʼi lelei te Tohi-Tapu ʼi te ʼaho fuli pe, peʼe moʼoni te ʼu meʼa ʼaia [ʼaē neʼe ʼui e Paulo].” Neʼe vikiʼi e Paulo te meʼa ʼaia ʼaē neʼe fai e te kau Pelea kae neʼe mole ina pupulaʼi nātou.—Gāue 17:10, 11.
6. He koʼe neʼe feala ke ʼui e Sesu neʼe mole hona ʼaoga ki ʼihi kau Sutea ke nātou vakavakaʼi te Tohi-Tapu?
6 Neʼe ʼui fēnei e Sesu ki ʼihi kau Sutea: “ ʼE koutou vakaʼi lelei te ʼu Tohi, heʼe koutou manatu, ʼaki te ʼu tohi ʼaia, ʼe koutou maʼu ai anai te maʼuli heʼegata; pea ʼe ko te ʼu tohi la ʼaia ʼaē ʼe nātou fakamoʼoni kia te ʼau. Kae ʼe mole koutou fia ʼōmai koutou kia te ʼau ke koutou maʼu te maʼuli.” (Soane 5:39, 40) Neʼe nātou vakaʼi te Tohi-Tapu ʼaki te manatu ʼe lelei—ke taki nātou e te Tohi-Tapu ki te maʼuli. ʼE moʼoni, neʼe maʼu ʼi te Tohi-Tapu te ʼu lea faka polofeta ʼo ʼuhiga mo te Mesia, ʼaē neʼe faka ʼuhiga kia Sesu, ia ia ʼaē ka ina taki te hahaʼi ki te maʼuli. Logope la neʼe vakavakaʼi e te kau Sutea te Tohi-Tapu, neʼe mole hona ʼaoga kia nātou, he neʼe nātou līaki ia Sesu.
7. Koteā ʼaē ʼe ʼaoga ke tou tuputupu ai ʼi te mahino ki te Tohi-Tapu, pea koteā tona tupuʼaga?
7 Kapau ʼe tou fia tuputupu ʼi tatatou mahino ki te Tohi-Tapu, pea ʼe ʼaoga kia tatou te takitaki ʼo te laumālie ʼa te ʼAtua, peʼe ko tona mālohi gāue. “Ko te laumālie ʼe ina sivisivi ia meʼa fuli, māʼiape la mo te ʼu meʼa loloto ʼa te ʼAtua” ke feala ke tou mahino ki tona faka ʼuhiga. (1 Kolonito 2:10) Ko te kau Kilisitiano ʼo Tesalonika neʼe tonu ke nātou “vakaʼi peʼe moʼoni ia meʼa fuli” ʼi te ʼu lea faka polofeta fuli ʼaē neʼe nātou logo kiai. (1 Tesalonika 5:20, 21) ʼI te temi ʼaē neʼe faitohi ai ia Paulo ki te kau Tesalonika (lagi ʼi te taʼu 50 ʼo totatou temi), ko te koga ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka ʼaē neʼe kua ʼosi tohi neʼe ko te Evaselio ʼo Mateo. Koia, neʼe feala ke vakaʼi e te kau Tesalonika pea mo te kau Pelea pe neʼe moʼoni ia meʼa fuli, ʼi tanatou vakavakaʼi te fakaliliu ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo ki te lea faka Keleka, ʼaki te tohi ʼaē ko te Septante. Neʼe ʼaoga ke nātou lautohi pea mo ako te Tohi-Tapu, pea ʼe tonu kia tatou ke tou fai feiā.
ʼE Maʼuhiga Kia Tatou Fuli
8. He koʼe ʼe tonu ke mālama lelei te kau tagata ʼāfea ki te Tohi-Tapu?
8 ʼE tonu ki te kau tagata ʼāfea, ke nātou mālama lelei ki te Tohi-Tapu. ʼE tonu ke nātou “popoto ʼi te faiakonaki” pea ʼe tonu ke nātou ‘pipiki maʼu ki te folafola faitotonu.’ Ko te tagata taupau ko Timoteo neʼe tonu ke ina ‘fakaʼaoga lelei te folafola ʼo te moʼoni.’ (1 Timoteo 3:2; Tito 1:9; 2 Timoteo 2:15) Ko tana faʼe, ia Enise, pea mo tana kui fafine, ko Loise, neʼe nā akoʼi kia ia te Tohi-Tapu talu mai tana kei meamea, ʼo nā fakahū kia ia “te tui ʼaē ʼe mole malualoi,” logope la ko tana tāmai neʼe mole ko he Kilisitiano. (2 Timoteo 1:5; 3:15) Ko te ʼu tāmai Kilisitiano, ʼe tonu ke nātou akoʼi tanatou ʼu fānau “ke nātou maʼu te akonaki pea mo te manatu ʼa Sehova,” kae tāfito te kau tagata ʼāfea ʼaē ʼe ʼi ai hanatou ‘fānau ʼe tui, ʼe fakalogo pea mo nātou maʼa mai te ʼu aga heʼeʼaoga.’ (Efesi 6:4; Tito 1:6) Koia, ʼo mulimuli ki tatatou ʼu ʼaluʼaga, ʼe tonu ke liliu maʼa tatou ko he meʼa maʼuhiga te lau ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua, tona akoʼi pea mo tona fakaʼaogaʼi.
9. He koʼe ʼe tonu ke tou ako fakatahi te Tohi-Tapu mo ʼatatou ʼu kaumeʼa Kilisitiano?
9 Tahi ʼaē meʼa, ʼe tonu pe foki ke tou ako fakatahi te Tohi-Tapu mo ʼatatou ʼu kaumeʼa ʼo te tui. Neʼe loto e Paulo ke fepalalauʼaki te kau Kilisitiano ʼo Tesalonika ʼo ʼuhiga mo te ʼu tokoni ʼaē neʼe ina fai kia nātou. (1 Tesalonika 4:18) Moʼo fakamāsila tatatou mahino ki te moʼoni, ʼe mole he tahi age meʼa lelei ʼi tatatou fakatahi mo ʼihi kau ako fakamalotoloto moʼo vakaʼi te Tohi-Tapu. ʼE moʼoni te tāʼaga lea ʼaenī: “Ko te ukamea ʼe fakamāsila ʼaki te ukamea. Koia ko te tagata ʼe ina fakamāsila te fofoga ʼo he tahi tagata.” (Tāʼaga Lea 27:17) ʼE feala ke liliu te ukamea ʼo ukaukamea mo kapau ʼe mole fakaʼaogaʼi pea mo fakamāsila. ʼO toe feiā pe, ʼe ʼaoga ke tou fakatahitahi pea mo tou fefakamāsilaʼaki, ʼo tou vaevae te ʼatamai mālama ʼaē neʼe tou maʼu mai tatatou lautohi, mo tatatou ako, pea mo tatatou metitasioʼi ia te Folafola moʼoni ʼa te ʼAtua. (Hepeleo 10:24, 25) Pea tahi ʼaē, ʼe ko te faʼahiga fai ʼaia ʼaē ʼe feala ke tou ʼiloʼi papau ai ʼe tou maʼu te mālama fakalaumālie.—Pesalemo 97:11; Tāʼaga Lea 4:18.
10. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te haʼele ʼi te moʼoni?
10 ʼI tatatou ako te Tohi-Tapu, ʼe feala ke tou faikole ki te ʼAtua ohage ko tona fai e te tagata fai pesalemo, ʼi tana ʼui ʼaē: “Foaki mai tou mālama pea mo tou moʼoni. Ke nā haga ʼo taki totonu ia ʼau.” (Pesalemo 43:3) Kapau ʼe tou loto ke leleiʼia tatou e te ʼAtua, pea ʼe tonu ke tou haʼele ʼi tana moʼoni. (3 Soane 3, 4) ʼE kau ki te faʼahi ʼaia tatatou mulimuli ki tana ʼu fakatotonu, pea mo tauhi agatonu kia te ia ʼo fai ʼaki he loto fakamalotoloto. (Pesalemo 25:4, 5; Soane 4:23, 24) ʼE tonu ke tou tauhi kia Sehova ʼi te moʼoni, ohage ko tona fakahā ʼi tana Folafola pea mo te ʼu tohi ʼa te “tagata kaugana agatonu mo poto.” (Mateo 24:45-47) Ko tona faka ʼuhiga ke tou maʼu he ʼatamai mālama totonu ʼo ʼuhiga mo te Tohi-Tapu. Kae, ʼe tonu ke feafeaʼi tatatou lautohi pea mo tatatou ako ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua? ʼE tonu koa ke tou lau mai ia Senesi kapite 1, vaega 1, ʼo tou lau fuli ai mo te ʼu tohi ʼaē e 66. Ei, ko te kau Kilisitiano fuli ʼaē ʼe nātou maʼu te Tohi-Tapu katoa ʼi tanatou lea, ʼe tonu ke nātou lau mai ia Senesi ʼo aʼu ki te Fakahā. Pea ko tatatou fakatuʼutuʼu mokā tou lau te Tohi-Tapu pea mo te ʼu tohi faka Kilisitiano, ʼe ko te fakatuputupu ʼo tatatou mahino ʼo ʼuhiga mo te ʼu moʼoni faka Tohi-Tapu kehekehe, ʼaē neʼe foaki mai e te ʼAtua ʼaki te ‘tagata kaugana agatonu.’
Koutou Lau Leʼolahi Te Folafola ʼa Te ʼAtua
11, 12. He koʼe ʼe lelei te lau leʼolahi ʼo te Tohi-Tapu ʼi te ʼu fono?
11 ʼE feala ke tou lau leʼo veliveli te Tohi-Tapu mokā tou tokotahi. Kae, ʼi te ʼu temi ʼāfea, ko te lautohi tokotahi neʼe fai leʼolahi. ʼI te fagona ʼaē ʼo te enuke Etiopea ʼi tana saliote, neʼe logo te tagata fai faka mafola evaselio ko Filipe ki tana lau te lea faka polofeta ʼa Isaia. (Gāue 8:27-30) Ko te kupu faka Hepeleo ʼaē neʼe fakaliliu ʼaki te kupu “lau” ʼe faka ʼuhiga ʼuluaki ki te “pāui.” Koia, ʼi te kamata, ko nātou ʼaē ʼe mole feala ke nātou lautohi fakalogologo pea mo mahino ki te ʼuhiga ʼo te lautohi, ʼe mole tonu ke tou tāʼofi nātou mokā nātou fia lautohi leʼolahi. Ko te faʼahi ʼaē ʼe maʼuhiga ʼe ko te ako ʼo te moʼoni ʼaki te lau ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua.
12 ʼE ko he meʼa lelei te lau leʼolahi ʼo te Tohi-Tapu ʼi te ʼu fono faka Kilisitiano. Neʼe uga e te ʼapositolo ko Paulo tana tagata kaugā gāue ko Timoteo, ʼo ina ʼui fēnei: “Haga faiga ke ke poto ʼi te lautohi ʼi muʼa ʼo te hahaʼi, mo poto ʼi te fakaloto mālohi, pea mo te faiakonaki.” (1 Timoteo 4:13) Neʼe ʼui fēnei e Paulo ki te kau Kolose: “Ka ʼosi lau te tohi ʼaenī io koutou, koutou faigaʼi ke toe lau foki ʼi te kokelekasio ʼo Laotise pea ke koutou lau mo koutou te tohi ʼaē mai Laotise.” (Kolose 4:16) Pea ʼe ʼui fēnei ia Fakahā 1:3: “Manuʼia ia ia ʼaē ʼe ina lau leʼolahi pea mo nātou ʼaē ʼe fagono ki te ʼu palalau ʼo te lea faka polofeta, pea mo tauhi te ʼu meʼa ʼaē ʼe tohi ʼi ai; heʼe ko te temi ʼaē neʼe fakakatofa kua ōvi mai.” Koia, ko te tagata faiakonaki ʼe tonu ke ina lau te ʼu vaega ʼo te Tohi-Tapu moʼo fakamoʼoni ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe ina ʼui ki te kokelekasio.
Ko Te Faʼahiga Ako ʼo He Puani ʼo Te Tohi-Tapu
13. Koteā te faʼahiga fai ʼaē ʼe lelei ʼaupito moʼo akoʼi ʼo te ʼu moʼoni faka Tohi-Tapu, pea koteā ʼaē ʼe feala ke tokoni kia tatou ke tou maʼu te ʼu vaega?
13 Kapau ʼe tou fia ako te ʼu moʼoni ʼo te Tohi-Tapu, pea ʼe ko he meʼa lelei ʼaupito hatatou ako ʼo he puani tāfito kua tou fakatuʼutuʼu ke tou ako. ʼE faigafua hatatou maʼu te koga tohi ʼaē ʼe tou loto kiai, mokā tou vakaʼi te ʼu kupu tāfito ʼaē ʼe tohi ʼi te fakaʼosi ʼo te Tohi-Tapu, ʼaki te ʼu kapite pea mo te ʼu vaega. Pea ko te ʼu vaega ʼaia ʼe feala ke faka ʼalutahi mo he tahi vaega, koteʼuhi ko Ia ʼaē neʼe ina tohi te Tohi-Tapu ʼe mole fakafeagai ki he ʼu palalau kua ina fai. ʼAki tona laumālie maʼoniʼoni, neʼe ina takitaki te toko 40 kau tagata ke nātou tohi te Tohi-Tapu ia sēkulō e 16, pea kua ʼiloʼi papau, moʼo akoʼi ʼo te moʼoni, ʼe lelei te akoʼi ʼo he puani pea toe hoa atu ki he tahi puani.
14. He koʼe ʼe tonu ke tou ako te ʼu Tohi Faka Hepeleo pea mo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano?
14 Ko tatatou loto fakafetaʼi ki te moʼoni ʼo te Tohi-Tapu, ʼe tonu ke ina uga tatou ke tou lau pea mo ako te ʼu Tohi Faka Kilisitiano Faka Keleka pea mo te koga ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo. ʼE tou ʼiloʼi ai e ʼalutahi te ʼu Tohi Faka Keleka mo te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua, pea mo ina fakamālamaʼi te ʼu lea faka polofeta ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo. (Loma 16:25-27; Efesi 3:4-6; Kolose 1:26) Ki te faʼahi ʼaia, ʼe ʼaoga ʼaupito te Tohi-Tapu Les Saintes Écritures — Traduction du monde nouveau. Neʼe teuteuʼi te Tohi-Tapu ʼaia e te ʼu kaugana kua foaki tonatou maʼuli ki te ʼAtua, he neʼe nātou fakaʼaogaʼi te ʼatamai mālama lahi ʼaē ʼe maʼu ʼo ʼuhiga mo te ʼu koga tohi ʼāfea ʼo te Tohi-Tapu, mo te ʼaluʼaga ʼo te ʼu hisitolia ʼaē ʼe fakamatala ai, pea mo tana ʼu palalau fakatuketuke. ʼE toe maʼuhiga foki mo te ʼu tohi ʼaē neʼe fakatuʼutuʼu e Sehova ke foaki e te “tagata kaugana agatonu mo poto” moʼo tokoni ki tatatou ako.
15. ʼE koutou fakamoʼoni feafeaʼi anai te lelei ʼaē ke tou fakaʼaogaʼi te ʼu vaega kehekehe ʼo te Tohi-Tapu?
15 ʼE feala ke ʼui fēnei e ʼihi: ‘ ʼE fakaʼaogaʼi ʼi takotou ʼu tohi te ʼu lauʼi afe talanoa ʼe toʼo mai te Tohi-Tapu, kae he koʼe ʼe koutou toʼo te ʼu talanoa ʼaia mai te ʼu koga tohi kehekehe ʼo te Tohi-Tapu?’ ʼI tanatou fakaʼaogaʼi te ʼu vaega ʼaia ʼi te ʼu tohi e 66 ʼo te Tohi-Tapu, ʼe toʼo e te ʼu tohi te ʼu fakamoʼoni faka Tohi-Tapu kehekehe, moʼo fakahā te moʼoni ʼo he akonaki. Neʼe fakaʼaogaʼi e Sesu te faʼahiga faiako ʼaia. ʼI te temi ʼaē neʼe ina fai ai te Akonaki ʼi te Moʼuga, neʼe ina fakaʼaogaʼi te ʼu vaega e 21 ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo. ʼE maʼu ʼi te akonaki ʼaia, te ʼu vaega e tolu mai ia Ekesote, te ʼu vaega e lua mai te Levitike, mo te tahi mai ia Faka au, mo te ʼu vaega e ono mai te tohi ʼo Teutalonome, te tahi ʼi te Lua Hau, te ʼu vaega e fā mai te Pesalemo, e tolu mai ia Isaia, pea mo te tahi mai ia Selemia. ʼI tana fai te meʼa ʼaia, neʼe faiga koa ia Sesu ke ina fakahā pe he meʼa? Kailoa, he ‘neʼe ina akonakiʼi te hahaʼi ohage ko he tahi ʼe pule, kae mole hage ko te kau sekelipa.’ Neʼe feiā tana ʼu faiakonaki koteʼuhi neʼe fakatafito e Sesu tana ʼu akonaki ki te mālohi ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua. (Mateo 7:29) Neʼe toe fai feiā e te ʼapositolo ko Paulo.
16. Koteā te ʼu vaega faka Tohi-Tapu ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi e Paulo ia Loma 15:7-13?
16 ʼI te ʼu vaega ʼaē ʼe tou maʼu ia Loma 15:7-13, neʼe fakaʼaogaʼi e Paulo te ʼu talanoa e tolu neʼe ina toʼo mai te ʼu Tohi Faka Hepeleo—te Lao, te kau Polofeta, pea mo te ʼu Pesalemo. Neʼe ina fakahā ʼe faka kolōliaʼi anai e te kau Sutea pea mo te kau Senitile ia te ʼAtua, pea ʼe tonu anai ke tali e te kau Kilisitiano te ʼu hahaʼi mai te ʼu puleʼaga fuli. Neʼe ʼui fēnei e Paulo: “Koutou fetaliʼaki, ohage ko te tali ʼo tatou e Kilisito ʼuhi ko te kolōlia ʼa te ʼAtua. Heʼe ʼau fakahā atu ko Kilisito neʼe ina fakaliliu moʼoni ia ia ko he kaugana ʼo nātou ʼaē kua silikosisio ʼuhi ko te moʼoni ʼa te ʼAtua, ke ina fakamoʼoni te ʼu fakapapau ʼaē neʼe fai e te ʼAtua ki ʼanatou ʼu kui, pea ke feala ki te ʼu puleʼaga ke nātou faka kolōlia ki te ʼAtua ʼuhi ko tona manavaʼofa. Ohage ko tona tohi [ia Pesalemo 18:49]: ‘Koia ʼe ʼau fakamoʼoni fakahāhā anai kia koe ʼi te ʼu puleʼaga, pea ʼe ʼau faʼu anai he ʼu hiva ki tou huafa.’ Pea ʼe ina toe ʼui fēnei [ia Teutalonome 32:43]: ‘Koutou fakafiafia, ʼu fenua, pea mo tana hahaʼi.’ Pea ʼe ina toe ʼui fēnei [ia Pesalemo 117:1]: ‘Koutou fakafetaʼi kia Sehova, ia koutou fuli, ʼu fenua, pea ke fakafetaʼi kia te ia te hahaʼi fuli pe!’ Pea toe ʼui fēnei e Isaia [11:1, 10]: ‘ ʼE ʼi ai anai te aka ʼo Sese, pea ʼe ʼi ai anai te tokotahi ʼe tupu ake ke pule ki te ʼu puleʼaga; pea ko te ʼu puleʼaga ʼe nātou falala anai kia ia.’ ʼOfa pe ke haga te ʼAtua ʼaē ʼe ina foaki te ʼamanaki, ʼo fakafonu koutou ʼaki te fiafia katoa pea mo te tokalelei katoa, ʼuhi ko takotou tui, [pea] ke koutou mahu ʼi te falala ʼaki te mālohi ʼo te laumālie maʼoniʼoni.” ʼAki te faʼahiga fai ʼaia, neʼe fakahā e Paulo peʼe feafeaʼi te fakaʼaogaʼi ʼo te ʼu vaega moʼo fakahā te ʼu moʼoni ʼo te Tohi-Tapu.
17. Koteā te ʼu faʼifaʼitaki ʼaē ʼe mulimuli kiai te kau Kilisitiano ʼo ʼuhiga mo te toʼo ʼo te ʼu vaega kehekehe ʼo te Tohi-Tapu katoa?
17 Ko te ʼuluaki tohi ʼaē neʼe fai e te ʼapositolo ko Petelo ʼaki te laumālie ʼo te ʼAtua, ʼe maʼu ai te ʼu vaega e 34 neʼe ina toʼo mai te ʼu tohi e hogofulu ʼo te Lao, ʼo te kau Polofeta, pea mo te ʼu Pesalemo. ʼI tana lua tohi, neʼe fakaʼaogaʼi tuʼa ono e Petelo te ʼu vaega mai te ʼu Tohi Faka Hepeleo e tolu. ʼE fakaʼaoga e te Evaselio ʼo Mateo te ʼu vaega e 122 mai ia Senesi kia Malakia. ʼI te ʼu tohi e 27 ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka, ʼe ʼi ai te ʼu vaega e 320 mai ia Senesi kia Malakia, pea mo te tahi ʼu vaega e teau tupu neʼe toʼo mai te ʼu Tohi Faka Hepeleo. ʼO mulimuli ki te faʼifaʼitaki ʼaē neʼe tuku mai e Sesu pea mo tana kau ʼapositolo, mokā fai e te kau Kilisitiano ʼo totatou temi he ako ʼo he puani faka Tohi-Tapu, ʼe nātou fakaʼaoga te ʼu koga tohi kehekehe ʼo te Tohi-Tapu katoa. ʼE ʼaoga tāfito te faʼahi ʼaia ʼi te ʼu “ ʼaho fakamuli” ʼaenī, he kua lahi te ʼu koga tohi ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo pea mo Keleka kua hoko. (2 Timoteo 3:1) ʼE toe fakaʼaogaʼi feiā e te ‘tagata kaugana agatonu’ te Tohi-Tapu ʼi tana ʼu tohi, kae neʼe mole ʼi ai he temi neʼe hilifaki ai he tahi age meʼa ki te Folafola ʼa te ʼAtua, peʼe ina molehi he meʼa mai ai.—Tāʼaga Lea 30:5, 6; Fakahā 22:18, 19.
Tou Haʼele Tuʼumaʼu ʼi Te Moʼoni
18. He koʼe ʼe tonu ke tou ‘haʼele ʼi te moʼoni’?
18 ʼE mole tonu ke tou fetogi he meʼa ʼi te Tohi-Tapu, he ko te ʼu akonaki faka Kilisitiano fuli ʼi te Folafola ʼa te ʼAtua, ʼe ko “te moʼoni” peʼe ko “te moʼoni ʼo te logo lelei.” Ko te mulimuli ki te moʼoni ʼaia—ko tatatou “haʼele” ai—ʼe maʼuhiga moʼo hāofaki tatou. (Kalate 2:5; 2 Soane 4; 1 Timoteo 2:3, 4) ʼUhi ko te Lotu Faka Kilisitiano ʼe ko te “ala ʼo te moʼoni,” koia ʼi tatatou tokoni ʼaē ki te fakahaʼele ki muʼa ʼo te gāue, ʼe tou liliu ko he ʼu “kaugā gāue ʼi te moʼoni.”—2 Petelo 2:2; 3 Soane 8.
19. ʼE lava feafeaʼi hatatou “haga haʼele ʼi te moʼoni”?
19 Kapau ʼe tou fia “haga haʼele ʼi te moʼoni,” pea ʼe tonu ke tou lau te Tohi-Tapu mo tou tali te tokoni fakalaumālie ʼaē ʼe foaki mai e te ʼAtua ʼaki te ‘tagata kaugana agatonu.’ (3 Soane 4) Tou fakaʼamu ke ʼaoga kia tatou te faʼahi ʼaia, pea mo tou liliu ko he ʼu hahaʼi ʼe nātou akoʼi ʼihi ʼo ʼuhiga mo Sehova ʼAtua, mo Sesu Kilisito, pea mo te fakatuʼutuʼu fakaʼatua. Pea tou fakafetaʼi ki te tokoni mai ʼa te laumālie ʼo Sehova ke tou mahino ki tana Folafola, pea ke fua lelei tatatou tauhi kia te ia ʼi te moʼoni.
Koteā Takotou ʼu Tali?
◻ Koteā te ʼu lelei heʼegata ʼaē ʼe tou maʼu ʼi te lau ʼo te Tohi-Tapu?
◻ He koʼe ʼe tonu ke tou ako fakatahi te Tohi-Tapu mo ʼatatou ʼu kaugā fagona ʼi te tui?
◻ He koʼe ʼe ko he meʼa lelei te fakaʼaogaʼi ʼo te ʼu vaega kehekehe ʼo te Tohi-Tapu?
◻ Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ‘haʼele ʼi te moʼoni,’ pea ʼe lava feafeaʼi ke tou fai te faʼahi ʼaia?
[Paki ʼo te lalo pasina 17]
ʼU mātuʼa, koutou akoʼi ki ʼakotou ʼu fānau te Tohi-Tapu
[Paki ʼo te lalo pasina 18]
ʼI tana Akonaki ʼi te Moʼuga, neʼe fakaʼaogaʼi e Sesu te ʼu vaega kehekehe ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo