ʼE ʼUi e Te Meʼa Fakatupu, “ ʼe Mole ʼi Ai Honatou Hāoʼaga”
“ ʼE moʼoni, ko tona ʼu kalitate fakapulipuli ʼe ʼiloga kehe pe ia talu mai te fakatupu ʼo te malamanei, heʼe mahino ki ai te ʼatamai ʼuhi ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe faʼu, ʼio, tona mālohi heʼegata pea mo tona ʼuhiga ʼatua, koia ʼe mole ʼi ai honatou hāoʼaga.” — Loma 1:20.
1, 2. a) Koteā te tagi mamahi neʼe fai e Sopo kia Sehova? b) Koteā te meʼa neʼe mahino ki ai Sopo ki muli age?
KO SOPO, ko te tagata ʼo te ʼu temi ʼāfea neʼe agatonu moʼoni kia Sehova ʼAtua, pea neʼe ʼahiʼahiʼi fakakovi ʼosi e Satana. Ko te Tevolo neʼe ina haga ʼo gaohi ke puli te ʼu koloā fuli ʼo Sopo, pea ke mamate tona ʼu foha pea mo tona ʼu ʼofafine, pea neʼe ina fakamamahiʼi ia ia ʼaki te mahaki fakalialia. Neʼe manatu ia Sopo neʼe ko te ʼAtua ʼaē neʼe ina tuku age te ʼu tuʼutāmaki ʼaia kia ia, pea neʼe tagi mamahi kia Sehova, ʼo fēnei: “ ʼE lelei koa kia koe hau fai ʼo he hāla, (...) ke ke faigaʼi ke ke maʼu taku hāla pea mo tau haga aipe ʼo kumi taku agahala? Logope la ʼe ke ʼiloʼi neʼe mole ʼau hāla?” — Sopo 1:12-19; 2:5-8; 10:3, 6, 7.
2 Hili kiai te temi, ʼe ʼiloga mai te fetogi lahi ʼi te ʼu talanoa ʼa Sopo ki te ʼAtua: “Neʼe ʼau palalau foki, kae neʼe mole ʼau mahino ko he ʼu meʼa ʼe fakatalakitupua fau kia ʼau, kae ʼe mole ʼau ʼiloʼi. Neʼe ʼau logo ki te talanoa ʼo ʼuhiga mo koe, kae ʼi te temi nei ʼe sio toku mata kia te koe. Koia ʼe ʼau fakahemala ki ʼaku palalau, pea ʼe ʼau fakahemala ʼi te efu pea mo te lefulefu.” Neʼe ʼau logo ki te talanoa ʼo ʼuhiga mo koe, kae ʼi te temi nei e sio toku mata kia te koe (Sopo 42:3, 5, 6). Koteā te meʼa ʼaē neʼe hoko ke fetogi ai te fakakaukau ʼa Sopo?
3. Koteā te manatu foʼou neʼe maʼu e Sopo ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa fuli neʼe fakatupu?
3 Lolotoga ʼo te temi ʼaia, neʼe talanoa ia Sehova kia Sopo ʼi te lotolotoiga ʼo te tuʼani matagi (Sopo 38:1). Neʼe ina tauteaʼi Sopo ʼaki te ʼu fehuʼi. ‘Neʼe ke ʼifea ʼi taku haga ʼo fakatuʼu te kele? Ko ai koa ʼaē neʼe ina ā takai te tai ʼaki te ʼu matapā pea mo fai te ʼu tuʼakoi ki te faʼahi ʼe feala ke haʼu kiai te ʼu peau? ʼE feala koa ke ke ʼeke te ʼu ʼao ke nātou fakatō te ʼua ki te kele? ʼE feala koa ke ke fakahomo te luna? ʼE feala koa ke ke haʼi fakatahi te ʼu tuʼuga fetuʼu pea mo taki nātou ʼi ʼonatou ʼu ala?’ ʼI te ʼu kapite 38 ki te 41 ʼo te tohi ʼo Sopo, neʼe fai e Sehova te ʼu fehuʼi ʼaia kia Sopo pea tāfito la ki Tana ʼu meʼa ʼaē neʼe ina fakatupu ʼi te kele. Neʼe ina fakahā kia Sopo te vaha mamaʼo ʼaē ʼa te ʼAtua pea mo te tagata, koia neʼe manatuʼi ai leva e Sopo te poto pea mo te mālohi ʼaē ʼe ʼiloga ʼi te fakatupu ʼa te ʼAtua, ko te ʼu meʼa ʼe fakalaka maumau ia ʼi te mālohi ʼo Sopo tatau aipe mo hana mahino kiai. Ko Sopo, ʼi tona taʼomia ʼi te mālohi fakamataku pea mo te poto māʼoluga ʼo te ʼAtua māfimāfi ʼaē ʼe ʼiloga ʼi Tana ʼu meʼa fakatupu fuli, neʼe fakahemala ʼo ʼuhiga mo tana fia toʼa ʼaē ʼo fakafihiʼi ia Sehova. Koia neʼe ina ʼui, ʼo fēnei: “Neʼe ʼau logo ki te talanoa ʼo ʼuhiga mo koe, kae ʼi te temi nei ʼe sio toku mata kia te koe.” — Sopo 42:5.
4. Koteā te meʼa ʼe tonu ke tou sio kiai mai te ʼu meʼa fuli neʼe fakatupu e Sehova, pea koteā te ʼaluʼaga ʼo nātou ʼaē ʼe hāla mo sio ki te meʼa ʼaia?
4 Ko te ʼu sēkulō ki muli age, ko te tagata faitohi ʼo te tohi-tapu neʼe fakamānava e te ʼAtua neʼe lagolago ki te ʼu kalitate ʼo Sehova ʼaē ʼe feala ke sioʼi ʼi tana ʼu meʼa fuli ʼaē neʼe ina faʼu. Neʼe tohi e te ʼapositolo ko Paulo ia Loma 1:19, 20: “Ko te meʼa ʼaē ʼe feala ke tou ʼiloʼi ʼi te ʼAtua ʼe hā ia nātou, koteʼuhi he neʼe fakahā e te ʼAtua kia nātou. ʼE moʼoni, ko tona ʼu kalitate fakapulipuli ʼe ʼiloga kehe pe ia talu mai te fakatupu ʼo te malamanei, heʼe mahino ki ai te ʼatamai ʼuhi ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe faʼu, ʼio, tona mālohi heʼegata pea mo tona ʼuhiga ʼatua, koia ʼe mole ʼi ai honatou hāoʼaga.”
5. a) Koteā te meʼa ʼe tou maʼu ʼi te loto talu mai te tupu, pea ʼe feafeaʼi tona fakaʼaogaʼi kovi e ʼihi? b) Koteā te tokoni neʼe fai e Paulo ki te kau Keleka ʼo Ateni?
5 Ko te tagata neʼe fakatupu ʼaki te loto ʼaē talu mai te tupu ke atolasio ki he mālohi māʼoluga. Ko te tōketā ko C. G. Jung, ʼi tana tohi (The Undiscovered Self), neʼe talanoa ʼo ʼuhiga mo te loto ʼaia ohage “ko he agaaga talu mai te tupu ʼo te tagata, pea ko tana ʼu aga fuli neʼe feala pe ke sioʼi ʼi te hisitolia katoa ʼa te tagata”. Ko te ʼapositolo ko Paulo neʼe talanoa ki te holi ʼaē talu mai te tupu ʼa te tagata ki te atolasio, ko he faʼahi ʼe ʼiloʼi ai leva te tupuʼaga ʼaē ʼo te fai e te kau Keleka ʼi Ateni te ʼu fakatātā pea mo te ʼu ʼaletale ki te ʼu faga ʼatua, ko te ʼu ʼatua ʼe ʼiloa pea ko ʼihi kailoa. Neʼe haga ia Paulo ʼo fakakeheʼi te ʼAtua moʼoni ʼi te ʼu ʼatua ʼaia pea mo ina fakahā ʼe tonu ke nātou fakafimālieʼi fakalelei te holi ʼaia talu mai te tupu, ʼaki hanatou kumi ia Sehova te ʼAtua moʼoni, “kapau ʼe nātou kumi fakataufā ia ia pea mo nātou maʼu moʼoni ia ia, heʼe ʼi tona fakahagatonu mole mamaʼo ia tatou takitahi”. (Gāue 17:22-30.) ʼI te ʼaluʼaga ʼaē ʼo tatatou ōvi ki te ʼu meʼa neʼe ina fakatupu, ʼe ko he faʼahi ʼe tou sio ai leva ki tana ʼu kalitate pea mo tona ʼu ʼulugaaga.
Ko te ʼalu takai mo foki ʼo te vai
6. Koteā te ʼu kalitate ʼo Sehova ʼe tou sio ʼi te ʼalu takai mo foki ʼo te vai?
6 Koteā te ʼu kalitate ʼo Sehova ʼe tou sio kiai, ohage la, ʼi te faʼa tāʼofi e te ʼu ʼao ʼo te ʼu tane vai? ʼE tou sio ki tona ʼofa pea mo tona poto, koteʼuhi ʼe ina foaki mai te ʼua moʼo tapuakina te kele. ʼE ina fai te meʼa ʼaia ʼaki te fakatuʼutuʼu taulekaleka ʼe pipiki ki te ʼalu takai mo foki ʼo te vai ʼaē ʼe ko he faʼahi ʼe talanoa kiai te tohi ʼo Tagata Tānaki 1:7: “Ko te ʼu vaitafe ʼo te temi nive ʼe ʼolo fuli ki te tai, kae mole pe la fonu te tai. Ki te koga meʼa ʼaē ʼe puna mai ai te ʼu vaitafe ʼo te temi nive, ʼi ai ʼe nātou foki koteʼuhi ke nātou toe ʼomai mai ai.” ʼI te Tohi-Tapu ko te tohi ʼo Sopo ʼe ina fakamatalatala te ʼaluʼaga ʼo te meʼa ʼaia.
7. ʼE feafeaʼi te fakalaka ʼo te vai mai te moana ki te ʼu ʼao, pea ʼe feafeaʼi koa ki te ʼu ʼao tanatou tāʼofi te ʼu tane vai?
7 ʼI te temi ʼaē ʼe tafe ai te ʼu vaitafe ʼo te temi nive ki te tai, ʼe mole gata ʼaki aipe. Ko Sehova ʼe ina “fakahake te ʼu toʼi vai, pea ko te ʼu toʼi vai ʼe nātou fakaoʼo te ʼu toʼi ʼaia ko te ʼua ʼo ʼuhiga mo tona kakapu”. ʼUhi ko te vai ʼe liliu ko te mao pea ki muli age ko te kakapu māninifi, “ko te ʼu ʼao ʼe tautau fakalelei ʼi te ʼaele, ko he gāue fakaofoofo ʼo ʼuhiga mo tona faiva fakahoko”. (Sopo 36:27; 37:16; The New English Bible.) ʼI tonatou kei nofo ʼaē ko te kakapu: “ ʼE ina fakamaʼu te ʼu vai ʼi tona ʼu ʼao — ko te kakapu ʼe mole mafaʼa ia ʼi tonatou mamafa.” ʼE ʼui e te tahi Tohi-Tapu, ʼo fēnei: “ ʼE ina tānakiʼi te ʼu vai ko te ʼu tuʼuga ʼao, pea ko te ʼu ʼao ʼe mole mafaʼia ʼi tonatou mamafa.” — Sopo 26:8, Ko te Tohi-Tapu ʼo Selusalemi; NE.
8. Koteā koa te ʼu faʼahiga meʼa ʼe hoko ki te ʼu “ipu vai ʼo te lagi” ʼaē ʼe huaʼi ki te kele, pea mo nātou fakahoko aipe te ʼalu takai mo foki ʼo te vai?
8 Ko te ʼu “ipu vai [ʼaia] ʼo te lagi — ko ai ʼe feala ke ina huaʼi ifo” ke to ki te kele (Sopo 38:37)? Ko Ia ʼaē ʼaki tona “faiva fakahoko”, neʼe ina tuku nātou kiai ʼi hona ʼuluaki fai, ia ia ʼaē “ ʼe ina tuku fakapotopoto te ʼua mai te kakapu neʼe ina fai”. Pea koteā ʼaē ʼe maʼuhiga moʼo fakaoʼo te ʼu toʼi ʼua mai te kakapu? ʼE tonu ke maʼu he meʼa ʼe veliveli ʼaupito kae mālohi, ohage la ko he efu peʼe ko he ʼu meʼa kona — mai te lauʼi teau afe ki te lauʼi afe ʼi te ʼu efu ʼaia ʼe nātou tānakiʼi ki he satimeta kipi ʼaele — ʼe gāue ohage ko he uho ki te ʼu toʼi ʼaē ʼe ʼomai ʼo pipiki kiai. ʼE fakafuafua ʼe ina toʼo ko te miliona kiʼi toʼi e tahi miliona ʼi te ʼu ʼao moʼo maʼu he toʼi. ʼAki te gāue fuli ʼaia ʼe feala leva ki te ʼu ʼao ke nātou fakatō ifo te vai ki te kele ʼo tupu ai te ʼu vaitafe ʼo toe fakaliliu e te vai ki te tai. Koia, ko te ʼalu takai mo foki ʼo te vai ʼe fakahoko aipe. Pea ʼe hoko faka fuanoa koa te ʼu meʼa fuli ʼaia? ʼE ko te taʼi manatu ʼaia ʼe mole tau mo he hāoʼaga!
Ko te Matapuna ʼo te poto ʼo Salomone
9. Koteā te meʼa neʼe fakaofoofo kia Salomone ʼo ʼuhiga mo ʼihi ʼu faʼahiga lō?
9 ʼI te temi ʼāfea, neʼe mole ʼi ai he fakatatau ki te poto ʼo Salomone. Neʼe pipiki ʼaupito te poto ʼaia ki te meʼa fakatupu ʼa Sehova: “Ko [Salomone] neʼe talanoa ki te ʼu fuʼu ʼakau, ʼo kamata mai te sita ʼaē ʼe tuʼu ʼi Lipani ʼo aʼu ki te isope ʼe tupu ʼi te kaupā; pea neʼe talanoa ki te ʼu manu, pea mo te ʼu manu lele, pea mo te ʼu manu ʼe gaūgaūe, pea mo te ʼu ika.” (1 Hau 4:33). Neʼe ko te hau pe ʼaia ko Salomone ʼaē neʼe ina tohi te talanoa ʼaenī: “ ʼAlu ki te foʼi lō, maikoiko; fakatokagaʼi tana ʼu ala pea ke ke liliu ʼo poto. Logope la ʼe mole hona komātā, hona ofisie, peʼe ko hona pule, ʼe ina teuteuʼi tana meʼa kai ʼi te temi vela; neʼe ina tokonaki tana ʼu meʼa kai ʼi te temi taʼukai.” — Tāʼaga Lea 6:6-8.
10. Neʼe feafeaʼi te faka lākatonu e te fakatā ʼa Salomone te ʼu lō ʼaē ʼe nātou utu te taʼukai?
10 Ko ai ʼaē neʼe ina ako te ʼu lō, ke nātou tānaki te meʼa kai ʼi te temi vela, ke nātou kai te ʼu meʼa ʼaia lolotoga ʼo te temi momoko? Lolotoga ʼo te ʼu sēkulō, neʼe fakamahalo pe ia te fakamoʼoni ʼaē ʼo te fakamatala ʼa Salomone ʼo ʼuhiga mo te taʼukai ʼa te ʼu lō pea mo tanatou tānakiʼi ʼo te ʼu pulapula ke nātou fakaʼaogaʼi ʼi te temi momoko. ʼE mole he tahi neʼe ina maʼu he fakamoʼoni ʼo te ʼu gāue ʼaia neʼe fai e te ʼu lō. Kae ʼi te taʼu 1871, ko te tagata Pilitania ʼe ako ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa fakatupu ʼo te kele, neʼe ina maʼu te ʼu faleoko ʼa te ʼu lō ʼi te lalo kele, pea neʼe faka lākatonu ai leva te moʼoni ʼaē ʼo te talanoa ʼa te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te ʼu lō. Kae neʼe feafeaʼi ki te ʼu lō ʼaia hanatou sio mamaʼo, ke nātou ʼiloʼi ʼe hoa mai leva ki te temi vela ia te temi momoko, ʼo nātou maʼu te puleʼaki ki te faʼahi ʼaia? ʼE fakamatala e te Tohi-Tapu, e lahi te ʼu meʼa neʼe fakatupu e Sehova neʼe kua tuku kia nātou te fakatuʼutuʼu fakapotopoto fakatomuʼa ʼo ʼuhiga mo tonatou maʼuli. Ko te ʼu lō ʼaē ʼe nātou utu te taʼukai ʼo te ʼu pulapula, ʼe nātou toe maʼu pe mo nātou te tapuaki ʼaē mai tonatou Tupuʼaga. ʼE talanoa te tohi ʼo Tāʼaga Lea 30:24 ki te faʼahi ʼaia, ʼo fēnei: “ ʼE nātou popoto kae mole nātou ʼatamai.” Ko te ʼui ʼaē, ko te taʼi poto ʼaia neʼe feala ke hoko fakapuna’maʼuli ʼe ko he meʼa vale ia; ko te hāla ʼaē mo sio ki te poto ʼo te Tupuʼaga ʼi te ʼu meʼa ʼaia, ʼe mole he hāoʼaga.
11. a) He koʼe koa ʼe fakaofoofo ʼaupito te toe fuʼu ʼakau ʼaē ko te sekoia? b) Koteā ʼaē ʼe fakaofoofo ʼaupito ʼi te ʼaluʼaga ʼuluaki ʼo te photosynthèse?
11 Ko te tagata ʼe tuʼu ʼi te tafitoʼaga ʼo te toe fuʼu ʼakau ʼaē ko te sekoia neʼe ōfo ʼi te toe lahi ʼaupito ʼo te fuʼu ʼakau ʼaia, ʼo mahino ai kia ia tona hage ʼaē ko he kiʼi foʼi lō. Ko te lahi ʼo te fuʼu ʼakau ʼe fakamataku: ʼe māʼoluga ia meta e 90, ʼe laulahi ia meta e 11, pea ko tona kiliʼi ʼakau e meta 0,6 tona mātolu, pea ko tona ʼu aka ʼe mafola ʼo fakalaka ʼi te heketa e 1,2 ki te 1,6. Kae ko te meʼa ʼaē ʼe maʼuhiga, ko te faʼahiga faʼufaʼu ʼo te fuʼu ʼakau pea mo tona ʼu ʼaluʼaga ʼaē ʼe pipiki ki tana tuputupu. Ko tona ʼu lau ʼe nātou fakaʼaogaʼi te vai ʼaē mai te ʼu aka, pea mo te ʼu kasa fefioʼaki ʼaē mai te ʼaele, pea mo te mālama ʼaē mai te laʼā, ʼe nātou faʼu te suka pea mo foaki te kasa ʼaē ke tou maʼuli ai — ko te faʼahiga meʼa ʼaia ʼe higoaʼi ko te photosynthèse (ko te ʼu lau fuliʼihega ʼo te ʼakau ʼe nātou fakaʼaogaʼi te mālama ʼo te laʼā, pea mo te ʼu kasa ʼo te ʼaele pea mo te vai ʼo te ʼu aka moʼo faʼu he ʼu suka pea mo foaki te kasa ʼaē ke tou maʼuli ai) ʼaē ko ʼona ʼu ʼaluʼaga kehekehe e 70. ʼE ko he meʼa fakaofoofo, ko te ʼuluaki ʼaluʼaga ʼe hoko ʼaki te mālama ʼaē ʼe haʼu mai te laʼā ʼaē ko te lanu lelei, pea mo vaha tatau; ka na ʼaua la neʼe mole ʼinumia ia e te ʼu meʼa ʼaē ʼe higoaʼi ko te ʼu molekule ʼo te ʼu lau fuliʼihega ʼo te ʼakau moʼo fakatuʼu te meʼa ʼaē ʼe higoaʼi ko te photosynthèse.
12. a) Koteā ʼaē ʼe ʼiloga mai ʼo ʼuhiga mo te fakaʼaogaʼi ʼaē ʼo te vai e te fuʼu ʼakau ko te sekoia? b) He koʼe koa ʼe maʼuhiga te azote ki te tuputupu ʼo te ʼu ʼakau, pea neʼe feafeaʼi te fakakatoa ʼo tana gāue?
12 ʼE toe fakaofoofo te hake ʼaē mai te ʼu aka ʼo te vai ki te tumutumu ʼo te toe fuʼu ʼakau ʼaia e meta 90. ʼE lahi fau te vai ʼe hake ʼe mole hona ʼuhiga ki te photosynthèse koia ʼaē ko te vai ʼaia ʼe mao ʼi te ʼu lau ʼaē ko te kakava ʼo te ʼu lau ʼi te ʼaele. ʼE ina fakamokomoko te fuʼu ʼakau ʼaki te vai, ohage pe la ko tatou, ʼe tou maʼu te mokomoko ʼi totatou kakava. Moʼo faʼu ʼo te protéine ki te tuputupu, ko te azote ʼe ʼaoga ke fakatahiʼi ki te suka, peʼe ki te ʼu glucides. Ko te lau ʼe mole feala ke ina fakaʼaoga te azote gazeux ʼaē mai te ʼaele, kae ko te ʼu meʼa ʼuli ʼe feala ke nātou fakaliliu te azote gazeux ʼi te kele ko te ʼu nitrates pea ko te ʼu nitrites solubles ʼi te vai, ʼaē ki muli age ʼe ʼalu atu ʼi te ʼu aka ki ʼoluga ʼo te ʼu lau. Mokā mamate pea mo popo te ʼu manu pea mo te ʼu ʼakau ʼaē neʼe nātou fakaʼaogaʼi te azote ʼaia ʼi ʼonatou sino, ko te azote ʼe haʼu mai ia nātou, ʼo fakakatoa ai te gāue ʼo te azote. ʼI te ʼu meʼa fuli ʼaia, ko te fihifihia lahi ʼe maʼu mai ai, ʼaē ʼe ko he meʼa fakaofoofo, pea ʼe ko he meʼa faigataʼa ia ke hoko faka fuanoa peʼe neʼe mole taki e he tahi.
ʼE nātou palalau logope la ʼe mole he lea peʼe ko he ʼu kupu peʼe ko he leʼo!
13. Koteā te fakahā neʼe fai e te lagi fetuʼuʼia kia Tavite, pea koteā te meʼa ʼe nātou haga fakahā aipe kia tatou?
13 ʼE ko he manatu ʼe fakatupu manavasiʼi ʼe maʼu mai he po ʼe fetuʼuʼia ʼo ʼuhiga mo te Tupuʼaga pea ʼe ina fakafonu ʼi te loto ʼo nātou ʼaē ʼe mamata, he loto fakafetaʼi! ʼI te tohi ʼo Pesalemo 8:3, 4, ʼe fakahā e Tavite te manavasiʼi neʼe ina logoʼi, ʼo fēnei: “ ʼI taku mamata ki tau lagi, ko te ʼu gāue ʼo tou ʼu kauʼi tuhi, ko te māhina pea mo te ʼu fetuʼu neʼe ke fakatuʼu, koteā te ʼuhiga ʼo te tagata kelekele ke ke manatuʼi ia ia, pea mo te foha ʼo te tagata ʼe toʼo mai te kele ke ke tokaga fakalelei kia ia?” Kia nātou ʼaē ʼe ʼi ai ʼonatou mata moʼo sio, ʼonatou taliga moʼo fagono, pea mo honatou mafu moʼo logoʼi, ko te ʼu fetuʼu ʼaia ʼe nātou palalau, ohage ko tanatou fai ʼaē kia Tavite: “Ko te lagi ʼe ina tala te kolōlia ʼo te ʼAtua.” — Pesalemo 19:1-4.
14. He koʼe koa ʼe maʼuhiga tāfito kia tatou te gāue mālohi ʼa te tahi fetuʼu?
14 Ka ʼe tou mahino lahi ki te ʼu fetuʼu, pea ʼe toe mālohi tanatou palalau kia tatou. ʼI te tohi ʼo Isaia 40:26, ʼe fakaafe tatou ke tou fakatokagaʼi tonatou mālohi fakatalakitupua: “Ke hiki ʼokotou ʼu mata ki ʼoluga pea ke koutou sio. Ko ai koa ʼaē neʼe ina fakatupu te ʼu meʼa ʼaia? Ko Ia ʼaē neʼe ina fakaʼasi mai ki tuʼa ʼonatou kautau ʼo fai pe ki tona tokolahi, pea ina pāui fuli nātou ʼi ʼonatou higoa. ʼAki te lahi ʼo te mālohi, heʼe mālohi foki ia, neʼe mole puli ia nātou he tahi.” Ko te mālohi ʼo te takafoli ʼo te kele ʼi te laʼā pea mo te gāue mālohi ʼo te tahi fetuʼu ʼi te ʼu fetuʼu ʼaia, ʼaē ko totatou laʼā, ʼaē ʼe ina faka fealagia ki te kele ʼi tona tuʼulaga ke ina takafoli ia ia ʼaki tona vaha feʼauga, ʼe ina fai ke homo te ʼu ʼakau, pea mo fakamāfana tatou, pea ʼe ina faka fealagia te maʼuli fuli ʼi te kele. Ko te ʼapositolo ko Paulo ʼaki te mālama mai te ʼAtua neʼe ina ʼui ʼo fēnei: “Ko te fetuʼu takitokotahi ʼe kehekehe ʼi tona kolōlia.” (1 Kolonito 15:41). ʼE fakamoʼoni e te ako ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa fakatupu, ko te ʼu fetuʼu legalega ko totatou laʼā, ʼo toe feiā mo te ʼu fetuʼu ʼuʼui, pea mo te ʼu fetuʼu lalahi kula, pea mo te ʼu fetuʼu ʼe higoaʼi ko te ʼu naines blanches pea mo te ʼu fetuʼu neutrons, pea mo te ʼu fetuʼu ʼe higoa ko te ʼu supernovæ ʼaē ʼe nātou tuku te mālohi ʼe faigataʼa tona mahino kiai.
15. Koteā ʼaē neʼe akoʼi e te hahaʼi faʼu meʼa mai te ʼu meʼa neʼe fakatupu e te ʼAtua pea koteā ʼaē neʼe nātou fia faʼifaʼitakiʼi?
15 Tokolahi te hahaʼi faʼu meʼa neʼe nātou maʼu te ako mai te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatupu e te ʼAtua pea neʼe nātou faʼifaʼitakiʼi te ʼu fealagia ʼa te ʼu manu maʼuʼuli (Sopo 12:7-10). Koutou fakatokagaʼi te ʼu faʼahi fakaofoofo ʼi te ʼu meʼa fakatupu ʼa te ʼAtua. Ko te ʼu manu lele ʼo te tai ʼaki te ʼu glandes ʼe nātou fakaoʼo te vai ʼo te tai; ko te ʼu ika pea mo te ʼu tuna ʼe nātou fakatupu te hila; ko te ʼu ika, pea mo te ʼu tuga, pea mo te ʼu manu liliki ʼaē ʼe nātou fakatupu te hila momoko; ko te ʼu peka pea mo te ika ʼe higoa ko te dauphin ʼe nā maʼu te meʼa moʼo taki nāua; ko te ʼu foʼi pī ʼe nātou faʼu te pepa; ko te ʼu lō ʼe nātou faʼu te ʼu ʼalesō; ko te ʼu manu ʼe higoa ko te castor ʼe nātou laga te ʼu pālasi; ko te ʼu gata ʼe nātou maʼu te ʼu meʼa fua ʼo te ʼaele; ko te tuʼuga kiʼi manu ʼi te kele ʼe nātou fakaʼaogaʼi te ʼu meʼa ʼaē ʼe higoaʼi ko te ʼu kaho mānava pea mo te ʼu meʼa ʼe feala ai ke nofo ʼi lalo ʼo te vai; ko te ʼu feke ʼe nātou fakaʼaogaʼi te meʼa ʼe higoa ko te ʼeke ʼo nātou ki muʼa; ko te ʼu kavelevele ʼe nātou faʼu te ʼu faʼahiga fuluʼi kavelevele e fitu pea ʼe nātou faʼu mo te ʼu hele, pea mo te ʼu kupega, pea mo te ʼu maea moʼo puke he ʼu meʼa pea ko ʼonatou ʼuhiʼi kavelevele ko te ʼu pailate, ʼe nātou folau ʼi te ʼu kilometa e lauʼi afe ʼo he ʼu koga meʼa māʼoluga; ko te ʼu ika pea mo te ʼu figota ʼe nātou fakaʼaogaʼi te ʼu vaka tauopeope ohage ko he ʼu vaka uku; pea ko te ʼu manu lele, mo te ʼu kiʼi manu, mo te ʼu fonu ʼo te tai, mo te ʼu ika, pea mo te ʼu manu ʼaē ʼe higoa ko te ʼu mammifères ʼe nātou fakatupu te ʼu meʼa fakaofoofo ʼo ʼuhiga mo te feʼaluʼaki — ʼo fakalaka ʼi te ʼu fealagia ʼo te mālohi ʼo te ako fakatagata mo ʼona fakamatala.
16. Koteā te ʼu moʼoni ki te ʼu meʼa ʼo te kele pea mo te lagi neʼe talanoa kiai te Tohi-Tapu ia taʼu e lauʼi afe ʼi muʼa ʼo te maʼu ʼo te ʼu moʼoni ʼaia e te ako ʼa te tagata?
16 Ko te ʼu moʼoni ʼo te ako ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaia neʼe tala e te Tohi-Tapu ʼi te ʼu taʼu e lauʼi afe ia muʼa ʼo te ʼiloʼi e te ako ʼo te ʼu meʼa ʼaia. Ko te Lao Faka Moisese (16 sēkulō ʼi muʼa ʼo totatou temi) neʼe hā ʼaki mai te mālama neʼe maʼu ʼo ʼuhiga mo te ʼu mikolope fakatupu mahaki ia taʼu e lauʼi afe ʼi muʼa ʼo te maʼu ʼaē e Pasteur te faʼahi ʼaia (Levitike, kapite 13, 14). ʼI te 17 sēkulō ʼi muʼa ʼo totatou temi, neʼe tala e Sopo ʼo fēnei: “ ʼE ina (...) hilihili te kele ki te noa.” (Sopo 26:7). Ia taʼu e lauʼi afe ʼi muʼa ʼo Kilisito, ko Salomone neʼe faitohi ʼo ʼuhiga mo te feʼaluʼaki ʼo te toto; ko te ako faka tōketā neʼe ina maʼu te faʼahi ʼaia ʼi te 17 sēkulō (Tagata Tānaki 12:6). ʼI muʼa ʼo te meʼa ʼaia, ko te tohi ʼo Pesalemo 139:16 neʼe fakaʼiloga te mālama ʼo te code génétique: “Ko tou ʼu mata neʼe sio ia ki toku sino ka heʼeki katoa, pea neʼe tohi ʼi tau tohi tona ʼu koga fuli, ʼo ʼuhiga mo te ʼu ʼaho ʼaē neʼe fakatupu ai nātou, ʼaē neʼe mole heʼeki ai he tahi ia nātou ʼaia.” ʼI te 7 sēkulō ʼi muʼa ʼo totatou temi, ia muʼa ʼo te mahino ʼo te kau ako popoto ʼo te meʼa maʼuli fuli ʼo ʼuhiga mo te feʼaluʼaki, neʼe tohi e Selemia te talanoa ʼaenī ia Selemia 8:7: “Ko te motuku ʼi te lagi ʼe ina ʼiloʼi te temi ke mavae ai ki he tahi koga meʼa, ko te lupe pea mo te maletine pea mo te sualo ʼe nātou ʼiloʼi te fasiga taʼu ʼo te liliu.” — NE.
Ko te “tupuʼaga” neʼe fili e te kau evolisio
17. a) Koteā te talanoa ia Loma 1:21-23 ʼo ʼuhiga mo nātou ʼaē ʼe mole fia sio ki te Tupuʼaga ʼatamai ʼi te ʼu meʼa fakaofoofo ʼaē neʼe ina fakatupu? b) ʼI hona faʼahiga fai, koteā te meʼa neʼe fili e te kau evolisio ohage ko honatou “tupuʼaga”?
17 ʼE ʼui e te vahe ʼo te Tohi-Tapu kia nātou ʼaē neʼe mole fia sio ki te Tupuʼaga ʼatamai, ʼaki te ʼu meʼa fakaofoofo ʼaē neʼe ina fakatupu: “Kua puli ʼi ʼanatou ʼu fakamatala te fakasiosio lelei pea ko ʼonatou loto vale neʼe fakapōʼuli. ʼAki tonatou fia popoto, neʼe nātou liliu ʼo vale pea neʼe nātou fetogi te kolōlia ʼo te ʼAtua heʼe popo ko he meʼa ʼe tatau mo te paki ʼo te tagata popo pea mo te ʼu manu lele pea mo te ʼu manu vaʼe fā pea mo te ʼu manu totolo.” Neʼe nātou “fetogi te moʼoni ʼo te ʼAtua ʼaki te loi pea neʼe nātou atolasioʼi pea mo tauhi ʼaki te tauhi taputapu ia te meʼa fakatupu, ʼi ʼaē neʼe ina fakatupu”. (Loma 1:21-23, 25.) ʼE tatau pe la mo te ʼu ako faka evolisio ʼo te maʼuli ʼaē ʼe lagolago ki te manatu hāla ʼo ʼuhiga mo he fakahokohoko mamalie ʼo he ʼu meʼa ke aʼu ki te tagata, ko te ʼu tuga, neʼe liliu ko te ʼu ika pea ʼosi ko te ʼu manu ʼi te kele peʼe ʼi te vai, pea ʼosi ko te ʼu manu totolo, pea ʼosi ko te ʼu manu ʼe higoa ko te ʼu mammifères, pea ʼosi ko te “tagata geli” ohage ko honatou “tupuʼaga”. Kae, ʼe nātou ʼiloʼi ʼe mole ʼi ai pe la he selule e tahi ʼi te sino moʼo fakatafito te fakahokohoko mamalie ʼaia ki he tagata. Ko te kogaʼi sino ʼaē ʼe ʼiloa, ʼe ina maʼu te lauʼi teau miliale atomes, ʼaki te ʼu lauʼi afe ʼaluʼaga kehekehe ʼe hoko pe ʼi te lakaga e tahi.
18, 19. a) Ko ai koa ʼaē ʼe tau ke tuku ki ai te tafitoʼaga ʼo te maʼuli? b) ʼE feafeaʼi koa hatatou sio ki he ʼu faga meʼa ʼi te fakatupu ʼa Sehova?
18 Ko Sehova ʼAtua ko te Tupuʼaga ʼo te maʼuli (Pesalemo 36:9). Ko ia ko te ʼUluaki Tupuʼaga lahi. Ko tona huafa, ʼaē ko Sehova, ko tona ʼuhiga “ ʼE ina fakaliliu”. Ko tana ʼu meʼa fakatupu ʼe fakalaka maumau ia ʼi ʼatatou ʼu fakakaukau. ʼE mahino papau ia, ʼe laka ʼi te miliona ʼo ʼuhiga mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe mole mālama kiai te tagata. ʼE ʼui ʼi te tohi ʼo Pesalemo 104:24, 25 ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaia, ʼo fēnei: “ ʼE fonu tau ʼu gāue, ê Sehova! Neʼe ke fai fuli ʼaki te agapoto. Ko te kele ʼe fonu ʼi tau ʼu gāue. Ko koe ʼaē neʼe ke fai fuli ʼaki te poto.” ʼE fakamahino ʼi te tohi ʼo Sopo 26:14 te faʼahi ʼaia, ʼo fēnei: “Koʼeni, te ʼu tuʼakoi ʼo tana ʼu ala, pea koteā te muhumuhu neʼe tou logo ʼo ʼuhiga mo ia! Kae ko tona mana mālohi, ko ai anai ʼe ina fakahā ʼe mahino ki ai?” ʼE tou sio veliveli pe ki te ʼu tuʼakoi, ʼe tou logo veliveli pe ki te ʼu muhumuhu, kae ʼo ʼuhiga mo te katoa ʼo tona mana mālohi ʼe mole fealagia he mālama katoa kiai.
19 Kae, ʼe mole gata ʼaki pe tatatou sio kia ia ʼi tana ʼu meʼa fakatupu fuli ʼe ʼi ai te tahi age meʼa lelei ke tou sio kia ia, ko te Tohi-Tapu. ʼO ʼuhiga mo te matapuna ʼaia tou tokagaʼi te alatike ka hoa mai.
Kei koutou manatuʼi koa?
◻ Koteā te meʼa neʼe akoʼi e Sopo ʼi te palalau age ʼa Sehova ʼi te lotolotoiga ʼo te tuʼani matagi?
◻ He koʼe koa neʼe ʼui e Paulo ko ʼihi hahaʼi ʼe mole nātou tau mo he hāoʼaga?
◻ ʼE hoko feafeaʼi koa te ʼalu takai mo foki ʼo te vai?
◻ Koteā te ʼu meʼa maʼuhiga ʼe fai e te mālama ʼo te laʼā maʼa tatou?
◻ Koteā te ʼu moʼoni ki te ʼu meʼa ʼo te kele pea mo te lagi neʼe fakahā e te Tohi-Tapu ʼi muʼa ʼo te maʼu ʼo te ʼu moʼoni ʼaia e te ako ʼa te kau hahaʼi potopoto?