Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w98 1/7 p. 19-24
  • “Ko Te Mate ʼe Tonu Ke Fakaʼauha”

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • “Ko Te Mate ʼe Tonu Ke Fakaʼauha”
  • Te Tule Leʼo—1998
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Ko Te Faʼahiga Sino Feafeaʼi?
  • Ko He Fakatuʼuake ʼi Te Kele?
  • Ko Ai ʼAē Ka Fakatuʼuake?
  • ʼE Fakahoahoa Te Fakatuʼuake
  • Te Mālohi ʼo Te ʼAmanaki ʼo Te Fakatuʼuake
    Te Tule Leʼo—2000
  • “ ʼE Feafeaʼi Anai Te Fakatuʼuake ʼo Te Kau Mate?”
    Ko Te Tule Leʼo ʼe Ina Kalagaʼi Te PuleʼAga ʼo Sehova (Ako)—2020
  • Te toe tuuake mai te mate—koai, pea i fea?
    E Feala Keke Mauli O Heegata Ite Palatiso Ite Kele
  • ʼE Hoko Anai Te Fakatuʼuake!
    Ko Te Tule Leʼo ʼe Ina Kalagaʼi Te PuleʼAga ʼo Sehova (Ako)—2020
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1998
w98 1/7 p. 19-24

“Ko Te Mate ʼe Tonu Ke Fakaʼauha”

“ ʼI tona ʼuhiga fili fakaʼosi, ko te mate ʼe tonu ke fakaʼauha.”​—1 Kolonito 15⁠:26.

1, 2. (a) Koteā te ʼamanaki ʼaē neʼe fakahā e te ʼapositolo ko Paulo ʼo ʼuhiga mo te kau mate? (b) Koteā te fehuʼi ʼaē neʼe lagaʼi e Paulo ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake?

“ ʼE ʼAU tui ki . . . te fakatuʼuake ʼo te sino, pea mo te maʼuli heʼegata.” ʼE ko te meʼa ʼaia ʼaē ʼe ʼui e te Symbole des Apôtres (Te Fakaʼiloga ʼo te kau ʼApositolo). ʼE lau te meʼa ʼaia e te kau Katolika pea mo te kau Polotesita, kae ʼe mole nātou mahino ʼe tatau tanatou ʼu akonaki mo te filosofia faka Keleka, kae ʼe kehekehe ia mo te ʼu meʼa ʼaē neʼe tui kiai te kau ʼapositolo. Neʼe fakafisi te ʼapositolo ko Paulo ki te filosofia faka Keleka pea neʼe mole tui ia ki he nefesi tuputupua. Kae neʼe tui mālohi ia ki he maʼuli ka haʼu, pea ʼaki te takitaki ʼo te laumālie, neʼe ina tohi fēnei: “ ʼI tona ʼuhiga fili fakaʼosi, ko te mate ʼe tonu ke fakaʼauha.” (1 Kolonito 15:26) Koteā tona faka ʼuhiga ki te hahaʼi ʼaē kua mamate?

2 Moʼo tali kiai, tou toe vakaʼi te talanoa ʼa Paulo ki te fakatuʼuake ʼaē ʼe tuʼu ia 1 Kolonito kapite 15. ʼE koutou manatuʼi ʼi te ʼu ʼuluaki vaega, neʼe fakahā e Paulo ko te fakatuʼuake ʼe ko he koga maʼuhiga ʼaia ʼo te Lotu Faka Kilisitiano. ʼI te temi ʼaenī, ʼe ina fehuʼi fēnei: “Kae ʼe ʼui anai e he tahi: ‘ ʼE feafeaʼi anai te fakatuʼuake ʼa te kau mate? Ko te faʼahiga sino feafeaʼi ʼaē ʼe ʼōmai mo nātou?’ ”​—1 Kolonito 15:35.

Ko Te Faʼahiga Sino Feafeaʼi?

3. He koʼe neʼe fakafisi ʼihi ki te fakatuʼuake?

3 ʼI tana lagaʼi te fehuʼi ʼaia, neʼe lagi fakatuʼutuʼu e Paulo ke ina tauʼi te filosofia ʼa Platon. Neʼe akoʼi e Platon ʼe ʼi ai te nefesi tuputupua ʼa te tagata ʼe hoko atu tona maʼuli mokā mate te sino. ʼE mahino papau ia ko te akonaki faka Kilisitiano ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake neʼe mole hona ʼaoga kia nātou ʼaē neʼe nātou tui ki te manatu ʼaia. Kapau ʼe hoko atu te maʼuli ʼo te nefesi ʼi te mate, pea koteā te ʼaoga ʼo te fakatuʼuake? Tahi ʼaē meʼa, ko te fakatuʼuake neʼe hage ʼe mole ko he manatu fakapotopoto. ʼI te liliu ʼo te sino ʼo efu, ʼe lava feafeaʼi ke toe fakatuʼuake? ʼE ʼui e te tagata fakamahino Tohi-Tapu ko Heinrich Meyer ko te fakafifihi ʼaia ʼa ʼihi kau Kolonito neʼe lagi fakatafito “ki te manatu faka filosofia ʼaē ʼe mole feala ke toe faʼu he tahi sino.”

4, 5. (a) He koʼe neʼe mole fakapotopoto te fakafifihi ʼo te hahaʼi ʼaē neʼe mole tui? (b) Koutou fakamahino te fakatātā ʼa Paulo “ ʼo te tegaʼi ʼakau telefua.” (c) Koteā te faʼahiga sino ʼaē ʼe foaki e te ʼAtua ki te kau fakanofo ʼaē ʼe fakatuʼuake?

4 ʼE fakahā e Paulo te mole fakapotopoto ʼo tanatou fakakaukau: “Tagata vale! Ko te meʼa ʼaē ʼe ke to ʼe mole feala ke maʼuli gata pe mokā mate; pea ʼo ʼuhiga mo te meʼa ʼaē ʼe ke to, ʼe mole ke to te sinoʼi ʼakau ʼaē ʼe tonu ke homo ake, kae ko te tegaʼi ʼakau telefua, lagi ko he fulumeto peʼe ko he tahi faʼahiga ʼakau, kae ʼe foaki kiai e te ʼAtua te sinoʼi ʼakau ʼaē neʼe ina loto kiai, pea ki te pulapula takitahi tona sinoʼi ʼakau totonu.” (1 Kolonito 15:​36-38) ʼE mole fakatuʼuake e te ʼAtua te hahaʼi ʼaia ʼaki te ʼu sino ʼaē neʼe nātou maʼu ʼi te temi ʼaē neʼe kei nātou maʼuʼuli ai ʼi te kele. Kae ʼe hoko anai kia nātou he fetogi.

5 ʼE fakatatau e Paulo te fakatuʼuake ki te kamata homo ʼo te tegaʼi ʼakau. Ko te kiʼi tegaʼi fulumeto veliveli ʼe mole tatau ia mo te ʼakau ʼaē ka ina fakahomo. ʼE ʼui fēnei e te tohi The World Book Encyclopedia: “Ka kamata homo ake he tegaʼi ʼakau, pea ʼe lahi te vai ʼaē ʼe ina fakaʼaogaʼi. ʼAki te vai ʼaia, ʼe hoko ai te ʼu fetogi ʼi te tegaʼi ʼakau. Tahi ʼaē meʼa, ʼe ʼi ai te ʼu meʼa ʼi te loto tegaʼi ʼakau ʼe tuputupu pea mo foa ai te tegaʼi ʼakau.” Ei, ʼe mate te tegaʼi ʼakau pea ʼe kamata homo ake te fuʼu ʼakau. Ko te ʼui ʼaē “ ʼe foaki e te ʼAtua tona sinoʼi ʼakau,” ko tona faka ʼuhiga ʼe ina fakatuʼutuʼu te ʼu faʼahiga lao ʼe mulimuli kiai te homo ake ʼa te tegaʼi ʼakau, pea e tahi maʼu e te tegaʼi ʼakau tona sinoʼi ʼakau ʼo mulimuli pe ki te faʼahiga tegaʼi ʼakau ʼaē ʼe kau kiai. (Senesi 1:​11) ʼO toe feiā aipe, ʼe ʼuluaki mate te kau Kilisitiano fakanofo ʼi tonatou ʼuhiga kakano. Pea ʼi te temi ʼaē kua fakatuʼutuʼu e te ʼAtua, ʼe ina fakatuʼuake nātou ʼaki he ʼu sino foʼou. Ohage ko tona ʼui e Paulo ki te kau Filipe, “ko Sesu Kilisito . . . ʼe ina fetogi anai totatou sino fakaʼofaʼofa ke liliu ʼo tatau mo tona sino faka kolōlia.” (Filipe 3:​20, 21; 2 Kolonito 5:​1, 2) ʼE fakatuʼuake nātou ʼaki he ʼu sino fakalaumālie pea ʼe nātou maʼuʼuli ʼi te potu fakalaumālie.​—1 Soane 3:⁠2.

6. He koʼe ʼe fakapotopoto te tui ʼaē ʼe feala ke foaki e te ʼAtua he ʼu sino fakalaumālie kia nātou ʼaē ka fakatuʼuake?

6 ʼE faigataʼa koa hatatou tui ki te faʼahi ʼaia? Kailoa ia. ʼE ʼui e Paulo ʼe maʼu e te ʼu manu tonatou ʼu faʼahiga sino kehekehe. Tahi ʼaē meʼa, ʼe ina fakakeheʼi te ʼu ʼaselo ʼaē ʼe ʼi selo pea mo te hahaʼi ʼaē ʼe nātou kakano mo toto, ʼo ina ʼui fēnei: “ ʼE ʼi ai te ʼu sino fakalaumālie pea mo te ʼu sino fakakelekele.” ʼE toe ʼi ai foki mo te ʼu tuʼuga meʼa kehekehe neʼe fakatupu. “ ʼE kehe te huhulu ʼa he fetuʼu mo te tahi fetuʼu,” ko te ʼui ʼaia ʼa Paulo, kua fualoa ki muʼa atu ka mole heʼeki ʼiloʼi e te ʼu meʼa fakapoto lalahi te ʼu meʼa ʼaia ʼo te ʼatulaulau, ohage la ko te ʼu fetuʼu ʼuʼui, mo te ʼu fetuʼu laulahi, pea mo te ʼu naines blanches. ʼI tatatou vakaʼi te ʼu meʼa ʼaia, ʼe mole fakapotopoto koa la te manatu ʼaē ʼe feala ke foaki e te ʼAtua he sino fakalaumālie ki te kau fakanofo ʼi tonatou fakatuʼuake?​—1 Kolonito 15:39-41.

7. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te heʼepopo? ʼo te maʼuli tuputupua?

7 Pea ʼe ʼui fēnei e Paulo: “Pea ʼe toe feiā mo te fakatuʼuake ʼo te kau mate. ʼE to ʼi te popo, ʼe fakatuʼuake ʼi te heʼepopo.” (1 Kolonito 15:42) Ko te sino, tatau aipe peʼe haohaoa, kae ʼe popo, pea ʼe feala ke matehi. Ohage la, neʼe ʼui e Paulo ko Sesu ʼi tana fakatuʼuake neʼe “mole tonu ke toe liliu ki te ʼuhiga popo.” (Gāue 13:34) Neʼe mole toe fakamaʼuli anai ʼaki he sinoʼi tagata ʼe popo, tatau aipe peʼe haohaoa. Ko te ʼu sino ʼaē ʼe foaki e te ʼAtua ki te kau fakanofo ʼaē ʼe fakatuʼuake kua heʼepopo​—ʼe mole feala ke mate peʼe popo. ʼE hoko atu fēnei e Paulo: “ ʼE to ʼi te fakaufiufi, ʼe fakatuʼuake ʼi te kolōlia. ʼE to ʼi te vaivai, ʼe fakatuʼuake ʼi te mālohi. ʼE to ko te sino kakano, ʼe fakatuʼuake ko te sino fakalaumālie.” (1 Kolonito 15:43, 44) Tahi ʼaē meʼa, ʼe ʼui fēnei e Paulo: “Ko te meʼa ʼaia ʼaē ʼe mate ʼe tonu ke ina kofuʼi te ʼuhiga tuputupua.” Ko te faka ʼuhiga ʼo te maʼuli tuputupua ʼe ko he maʼuli ʼe mole hona gataʼaga, ʼe mole feala ke fakaʼauha. (1 Kolonito 15:53; Hepeleo 7:​16) ʼI te ʼaluʼaga ʼaia, ʼe liliu te kau fakatuʼuake ʼo tatau mo “te paki ʼo ia ʼaē ʼe ʼi selo,” ia Sesu, ʼaē neʼe ina faka fealagia tonatou fakatuʼuake.​—1 Kolonito 15:​45-49.

8. (a) ʼE tou ʼiloʼi feafeaʼi ko te ʼulugaaga ʼa te hahaʼi ʼaē ka fakatuʼuake ʼe tatau anai mo tonatou ʼulugaaga ʼo tonatou temi maʼuli? (b) Ko te ʼu lea faka polofeta fea ʼaē ka fakahoko ʼi te fakatuʼuake?

8 Logope la te fetogi ʼaia, kae ʼe maʼu e te hahaʼi ʼaē ʼe fakatuʼuake tanatou ʼulugaaga ʼaē neʼe nātou maʼu ʼi muʼa ʼo tanatou mamate. ʼE fakatuʼuake anai nātou ʼaki tanatou ʼu suvenia pea mo tanatou ʼu kalitate faka Kilisitiano. (Malakia 3:3; Fakahā 21:10, 18) ʼI te faʼahi ʼaia ʼe nātou tatau mo Sesu Kilisito. Neʼe ina fetogi tona ʼuhiga laumālie ʼo tupu tagata. Pea neʼe mate pea fakatuʼuake ko he laumālie. Kae “ko Sesu Kilisito ʼe tatau aipe ʼi te ʼanāfi, pea ʼi te temi ʼaenī, ʼo talu ai.” (Hepeleo 13:⁠8) ʼE ko he pilivilesio lahi ʼaē ʼe maʼu e te kau fakanofo! ʼE ʼui fēnei e Paulo: “Kae ka kofuʼi anai e te popo te heʼepopo pea ka kofuʼi anai e te meʼa ʼaē ʼe mate te maʼuli tuputupua, pea ʼe hoko anai te meʼa ʼaē neʼe tohi: ‘ ʼE pulihi te mate ʼo talu ai.’ ‘Mate, ʼe ʼifea tau mālo? Mate, ʼe ʼifea tou ʼakau taki?’ ”​—1 Kolonito 15:​54, 55; Isaia 25:8; Osea 13:14.

Ko He Fakatuʼuake ʼi Te Kele?

9, 10. (a) ʼI te vaega ʼo 1 Kolonito 15⁠:​24, koteā “te fakaʼosi,” pea ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia, koteā ʼaē ka hoko? (b) Koteā ʼaē ʼe tonu ke hoko ke fakaʼauha ai te mate?

9 ʼE ʼi ai koa he ka haʼu maʼa te lauʼi miliona hahaʼi ʼaē ʼe mole nātou ʼamanaki ki he maʼuli fakalaumālie tuputupua ʼi selo? Ei! ʼI tana ʼosi fakamahino ʼaē ʼe hoko te fakatuʼuake ki selo lolotoga te ʼafio ʼa Kilisito, ʼe fakahā lelei mai e Paulo te ʼu meʼa ʼaē ka hoko ki muli age, ʼo ina ʼui fēnei: “Pea ko te fakaʼosi, mokā ina fakatoʼo anai te puleʼaga ki tona ʼAtua pea mo Tāmai, ʼi tana ʼosi maumauʼi anai te ʼu puleʼaga fuli pea mo te pule fuli pea mo te mālohi fuli.”​—1 Kolonito 15:23, 24.

10 “Te fakaʼosi,” ʼe ko te fakaʼosi ʼo te ʼAfio ʼa Kilisito ia Taʼu e Afe, mokā fakatoʼo anai e Sesu, ʼaki he agavaivai pea mo he agatonu, te Puleʼaga ki tona ʼAtua pea mo Tāmai. (Fakahā 20:4) ʼE hoko anai te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ke ina “toe fakatahiʼi ia meʼa fuli ia Kilisito.” (Efesi 1:​9, 10) Kae ʼe ʼuluaki maumauʼi anai e Kilisito “te ʼu puleʼaga fuli pea mo te pule fuli pea mo te mālohi fuli,” ʼaē ʼe fakafeagai ki te Pule Faʼitaliha ʼa te ʼAtua. ʼE mole gata ʼaki pe te fakaʼauha ʼaē ka hoko ʼi Halamaketone. (Fakahā 16:16; 19:11-21) ʼE ʼui fēnei e Paulo: “ ʼE tonu ke pule [ia Kilisito] ʼi tona ʼuhiga hau, ʼo aʼu ki te temi ʼaē ka tuku ai e te ʼAtua tona ʼu fili ki ʼona lalo vaʼe. ʼI tona ʼuhiga fili fakaʼosi, ko te mate ʼe tonu ke fakaʼauha.” (1 Kolonito 15:​25, 26) Ei, ʼe pulihi anai te ʼu meʼa fuli ʼaē ʼe pipiki ki te agahala pea mo te mate ʼaē ʼe haʼu mai ia Atama. Koia, moʼo fakahoko te faʼahi ʼaia, ʼe faka gaʼasi anai e te ʼAtua te ʼu “falemaka fakamanatu” ʼi tana toe fakamaʼuli te kau mate.​—Soane 5:​28.

11. (a) ʼE tou ʼiloʼi feafeaʼi ʼe feala ke toe fakatupu e te ʼAtua te ʼu nefesi ʼaē kua mamate? (b) Ko te faʼahiga sino feafeaʼi ʼaē ka maʼu anai e nātou ʼaē ka fakatuʼuake ʼi te kele?

11 Ko tona faka ʼuhiga ʼe ina toe fakatupu anai te ʼu nefesi. ʼE feala koa te faʼahi ʼaia? Ei, heʼe fakamoʼoni mai kia tatou ia Pesalemo 104:​29, 30 ʼe feala ke fai e te ʼAtua te faʼahi ʼaia: “Kapau ʼe ke toʼo tonatou laumālie, ʼe nātou mamate ai, pea ʼe nātou toe liliu ki tonatou efu. Kapau ʼe ke foaki tou laumālie pea ʼe ke fakatupu ia nātou.” Logope la ko nātou ʼaē ʼe fakatuʼuake ʼe tatau anai tonatou ʼulugaaga ʼaē neʼe nātou maʼu ʼi muʼa ʼo tanatou mate, kae ʼe mole hona ʼaoga ke tatau tonatou ʼu sino. Ohage pe ko nātou ʼaē ka fakatuʼuake ke ʼolo ki selo, ʼe foaki anai e te ʼAtua honatou sino ʼo mulimuli ki te meʼa ʼaē ʼe loto kiai. ʼE mahino papau ia ko tonatou sino foʼou ʼe haohaoa anai pea mo teitei tatau anai mo tonatou sino ʼāfea, pea ʼe ʼiloʼi anai nātou e tonatou ʼu kāiga.

12. ʼE hoko ʼafea te fakatuʼuake ʼi te kele?

12 Ko ʼafea ʼaē ka hoko ai te fakatuʼuake ʼi te kele? Neʼe ʼui fēnei e Maleta ʼo ʼuhiga mo tona tokolua ko Lasalo, ʼaē neʼe mate: “ ʼE ʼau ʼiloʼi ʼe toe tuʼuake anai ʼi te ʼaho fakamuli.” (Soane 11:24) Neʼe ina ʼiloʼi feafeaʼi te faʼahi ʼaia? ʼI tona temi neʼe fakafihiʼi te fakatuʼuake, he neʼe faka tui kiai te kau Faliseo kae mole tui kiai te kau Satuseo. (Gāue 23:8) Tahi ʼaē meʼa, neʼe lagi ʼiloʼi e Maleta te kau fakamoʼoni ʼo te ʼu temi muʼa, neʼe nātou ʼamanaki ki te fakatuʼuake. (Hepeleo 11:35) Pea neʼe lagi mahino kia Taniela 12:​13 ʼe hoko anai te fakatuʼuake ʼi te ʼaho fakamuli. Pe neʼe lagi mahino kiai he neʼe fakamahino age e Sesu totonu. (Soane 6:​39) Ko te “ ʼaho fakamuli” ʼaia ʼe faka ʼuhiga ki te ʼAfio ʼa Kilisito ia Taʼu e Afe. (Fakahā 20:6) Koutou fakakaukauʼi age muʼa te fiafia lahi ʼaē ka maʼu lolotoga te “ ʼaho” ʼaia, mokā kamata hoko anai te meʼa fakaofoofo ʼaia!​—Vakaʼi ia Luka 24:41.

Ko Ai ʼAē Ka Fakatuʼuake?

13. Ia Fakahā 20⁠:​12-14, koteā ʼaē ʼe fakamatala ai ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake?

13 Ia Fakahā 20:​12-14 ʼe fakamatala ai te meʼa ʼaē neʼe hā kia Soane ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼaē ka hoko ʼi te kele: “Neʼe ʼau sio ki te kau mate, ia nātou lalahi pea mo nātou liliki, ʼe nātou tutuʼu ia muʼa ʼo te hekaʼaga faka hau, pea neʼe avahi te ʼu takaiga tohi. Kae neʼe avahi te tahi takaiga tohi; ko te takaiga tohi ʼo te maʼuli. Pea neʼe fakamāuʼi te kau mate ʼo mulimuli pe ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe tohi ʼi te ʼu takaiga tohi, ʼo fai pe ki tanatou ʼu gāue. Pea neʼe liufaki e te tai te kau mate ʼaē neʼe ia te ia, pea neʼe liufaki e te mate pea mo te Hatesi te kau mate ʼaē neʼe ia nāua, pea neʼe fakamāuʼi ia nātou takitokotahi ʼo mulimuli ki tanatou ʼu gāue. Pea neʼe lī te mate pea mo te Hatesi ki te ano ʼo te afi. Ko te faka ʼuhiga ʼaenī ʼo te lua mate, ko te ano ʼo te afi.”

14. Ko ai ʼaē ka kau anai ʼi te kau fakatuʼuake?

14 ʼE kau anai ki te fakatuʼuake “ia nātou lalahi pea mo nātou liliki,” te hahaʼi maʼuhiga pea mo nātou ʼaē ʼe mole maʼuhiga ʼaē neʼe maʼuʼuli pea kua mamate. Pea ʼe toe kau foki ki ai mo te ʼu kiʼi tamaliki! (Selemia 31:​15, 16) Ia Gāue 24:15, ʼe toe fakahā ai te tahi manatu maʼuhiga: “ ʼE ʼi ai anai he fakatuʼuake ʼo te kau faitotonu pea mo te kau heʼe faitotonu.” Ko nātou ʼaē ʼe maʼuhiga ʼi “te kau faitotonu” ʼe ko te ʼu tagata mo te ʼu fafine ʼo te temi muʼa, ohage ko Apele, mo Enoke, mo Noe, mo Apalahamo, mo Sala, pea mo Laape. (Hepeleo 11:​1-40) Koutou fakakaukauʼi age muʼa te fealagia ʼaē ke tou fai palalau mo te hahaʼi ʼaia, pea mo tou logo ki tanatou fakamatala te ʼu meʼa ʼāfea ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tohi-Tapu! ʼE toe kau anai ʼi “te kau faitotonu” te ʼu lauʼi afe hahaʼi neʼe manavasiʼi ki te ʼAtua ʼaē neʼe mamate ʼi te ʼu taʼu pe ʼaenī pea neʼe mole nātou ʼamanaki ke ʼolo ki selo. ʼE kau koa ia nātou ʼaia he tahi ʼi takotou famili peʼe ko he tahi ʼe koutou ʼofa ai? ʼE ko he meʼa fakaloto fīmālie te ʼiloʼi ʼaē ʼe feala ke koutou toe sisio kia nātou! Kae ko ai te “kau heʼe faitotonu” ʼaē ka fakatuʼuake? Ia nātou ʼaia ʼe kau ai te lauʼi miliona, peʼe lagi lauʼi miliale hahaʼi ʼaē neʼe mamate kae neʼe mole nātou maʼu te fealagia ʼaē ke nātou ako pea mo maʼuliʼi te ʼu moʼoni ʼo te Tohi-Tapu.

15. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te ʼui ʼaē ko nātou ʼaē ka tutuʼuake ʼe ‘fakamāuʼi anai nātou ʼo mulimuli pe ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe tohi ʼi te ʼu takaiga tohi’?

15 ʼO ʼuhiga mo te kau fakatuʼuake, ʼe feafeaʼi anai tonatou “fakamāuʼi . . . ʼo mulimuli pe ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe tohi ʼi te ʼu takaiga tohi, ʼo fai pe ki tanatou ʼu gāue”? Ko te ʼu takaiga tohi ʼaia ʼe mole ko he ʼu fakamatala ʼo te ʼu aga ʼaē neʼe nātou fai ki muʼa atu; koteʼuhi ʼi tanatou mate, kua nātou totogi te ʼu agahala ʼaē neʼe nātou fai lolotoga tanatou kei maʼuli. (Loma 6:​7, 23) Kae ko te hahaʼi ʼaē ka fakatuʼuake ʼe kei nātou maʼu te agahala mai ia Atama. Ko te ʼu takaiga tohi ʼaia ʼe lagi tuʼu ai anai te ʼu fakatotonu ʼa te ʼAtua ʼaē ʼe tonu ke mulimuli kiai te hahaʼi fuli, ke feala ai hanatou maʼu katoa te ʼu fua lelei ʼo te sakilifisio ʼo Sesu Kilisito. Mokā pulihi anai te fakaʼiloga fakamuli ʼo te agahala ʼo Atama, pea ‘ ʼe fakaʼauha katoa anai mo te mate.’ ʼI te fakaʼosi ʼo te ʼu taʼu e afe, ʼe liliu anai te ʼAtua “ko meʼa fuli maʼa te hahaʼi fuli.” (1 Kolonito 15:28) ʼE mole toe ʼaoga anai ki te tagata te gāue ʼo te Pelepitelo Lahi peʼe ko Ia ʼaē neʼe ina foaki te Totogi. ʼE toe maʼu anai e te malamanei katoa te maʼuli haohaoa ʼaē neʼe maʼu e Atama ʼi te kamata.

ʼE Fakahoahoa Te Fakatuʼuake

16. (a) He koʼe ʼe fakapotopoto te tui ʼaē ʼe hoko fakahoahoa anai te fakatuʼuake? (b) Ko ai ʼaē ka ʼuluaki fakatuʼuake mai te kau mate?

16 Mai tona ʼaluʼaga ʼaē ʼe ʼi ai te fakahoahoa ʼo te fakatuʼuake ki selo, “ ʼe takitahi pe ʼi tona lakaga,” koia ʼe mahino ai kia tatou, ʼi te fakatuʼuake, ʼe mole tutuʼu fakatahi ake anai te kau mate. (1 Kolonito 15:23) ʼE mahino ia, ʼe tonu anai ke foaki kia nātou ʼaē ʼe hoki fakatuʼuake, te tokoni ʼaē ka ʼaoga kia nātou. (Vakaʼi ia Luka 8:​55.) ʼE tonu anai ke fafaga nātou ʼi te faʼahi fakasino pea​—ko te meʼa ʼaē ʼe maʼuhiga tāfito​—ko te tokoni ʼaē ʼe tonu ke foaki kia nātou ʼi te faʼahi fakalaumālie ke feala hanatou maʼu te ʼatamai mālama ʼaē ʼe ina foaki te maʼuli, ʼo ʼuhiga mo Sehova ʼAtua pea mo Sesu Kilisito. (Soane 17:3) Kapau ʼe tutuʼuake ia nātou fuli ʼaia ʼi te temi pe e tahi, pea ʼe faigataʼa anai te foaki kia nātou he tokoni lelei. ʼE fakapotopoto te ʼui ʼaē ʼe fai fakahoahoa anai te fakatuʼuake. Ko te kau Kilisitiano agatonu ʼaē neʼe mamate pea neʼe hoko ai leva te fakaʼosi ʼo te tuʼu ʼa Satana, ʼe mahino papau ia ʼe ko nātou ʼaē ka ʼuluaki fakatuʼuake. ʼE toe feala foki ke tou ʼamanaki ʼe ʼuluaki fakatuʼuake anai mo te hahaʼi agatonu ʼo te temi muʼa, pea ʼe nātou gāue anai ohage ko “he ʼu tama ʼaliki.”​—Pesalemo 45:16.

17. Koteā te tahi ʼu meʼa ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake ʼe mole talanoa kiai te Tohi-Tapu, pea he koʼe ʼe mole tonu ki te kau Kilisitiano ke nātou tuʼania ʼo ʼuhiga mo te ʼu faʼahi ʼaia?

17 Kae ʼe mole tonu ke tou ʼui papau ʼe hoko feiā anai te ʼu meʼa ʼaia. ʼE lahi te ʼu faʼahi ʼe mole talanoa kiai te Tohi-Tapu. ʼE mole ina fakahā fakalelei mai peʼe hoko feafeaʼi anai te fakatuʼuake ʼo te hahaʼi, peʼe hoko anai ʼi te temi fea pea mo te potu fea. ʼE mole ina ʼui mai peʼe maʼu feafeaʼi anai e te kau fakatuʼuake ʼaia honatou ʼapi, mo hanatou meʼa kai, pea mo hanatou ʼu mutuʼi meʼa. Tahi ʼaē meʼa, ʼe mole feala ke tou ʼiloʼi papau peʼe koteā anai te ʼu tonu ʼaē ka fai e Sehova ʼo ʼuhiga mo te ako pea mo te tokaga ki te ʼu fānau ʼaē ka fakatuʼuake, peʼe ko te tahi ʼu ʼaluʼaga ʼo ʼuhiga mo tatatou ʼu kaumeʼa pea mo te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe tou ʼoʼofa ai. ʼE moʼoni, ʼe tou fia ʼiloʼi te ʼu faʼahi ʼaia; kae ʼe mole fakapotopoto anai hatatou puli temi ʼi tatatou faiga ʼaē ke tou tali ki te ʼu fehuʼi ʼaē ʼe mole feala ke tou tali kiai ʼi te temi ʼaenī. Ko te faʼahi ʼaē ʼe tonu ke tou tokaga tāfito kiai, ko tatatou tauhi agatonu kia Sehova pea ke tou maʼu te maʼuli heʼegata. ʼE ʼamanaki te kau Kilisitiano fakanofo ki te fakatuʼuake faka kolōlia ʼaē ki selo. (2 Petelo 1:​10, 11) ʼE ʼamanaki te “tahi ʼu ōvi” ki he tofiʼa heʼegata ʼi te kele ʼaē ka puleʼi e te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. (Soane 10:16; Mateo 25:​33, 34) ʼE lahi te ʼu meʼa ʼe mole tou ʼiloʼi ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake, kae ʼe tou falala kia Sehova. Ko te ka haʼu fakafiafia ʼaē ka tou maʼu, ʼe ko te hāofaki ʼo tatou e Ia ʼaē ʼe feala ke ina ‘fakafimālie te loto ʼo te meʼa maʼuli fuli pe.’​—Pesalemo 145:16; Selemia 17:7.

18. (a) Koteā te mālo ʼaē ʼe faka maʼuhigaʼi e Paulo? (b) He koʼe ʼe tonu ke tou falala moʼoni ki te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake?

18 ʼE fakaʼosi e Paulo tana ʼu palalau ʼo ina ʼui fēnei: “Tou fakafetaʼi ki te ʼAtua, ʼi tana foaki mai kia tatou te mālo ʼaki totatou ʼAliki ko Sesu Kilisito!” (1 Kolonito 15:57) Ei, ʼaki te sakilifisio faitotogi ʼa Sesu Kilisito ʼe mālo te kau fakanofo pea mo te “tahi ʼu ōvi” ʼi te mate ʼaē neʼe haʼu mai ia Atama. ʼE mahino ia, ko te “tahi ʼu ōvi” ʼaē ʼe kei maʼuʼuli ʼi te temi ʼaenī, ʼe nātou maʼu te ʼamanaki ʼe mole hona fakatatau ʼi te taʼiake ʼaenī. ʼI tanatou kau ki te “hahaʼi tokolahi” ʼaē ʼe tuputupu tuʼumaʼu, ʼe feala anai ke nātou hāo ʼi te “mamahi lahi” ʼaē ka hoko mai pea ʼe mole nātou toe mamate anai! (Fakahā 7:9, 14) Kae, māʼia mo nātou ʼaē neʼe mamate ʼuhi ko “te ʼu temi pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe hoko fakafokifā” peʼe ʼuhi ko te ʼu hahaʼi ʼa Satana, ʼe feala ke nātou falala ki te ʼamanaki ʼo te fakatuʼuake.​—Tagata Tānaki 9:11.

19. Koteā te tokoni ʼaē ʼe tonu ke tokagaʼi e te kau Kilisitiano fuli ia ʼaho nei?

19 Koia, ʼe tou fakaʼamu ke hoko mai la te ʼaho faka kolōlia ʼaia, ʼaē ka pulihi ai te mate. Ko tatatou falala mālohi ki te fakapapau ʼa Sehova ʼo ʼuhiga mo te fakatuʼuake, ʼe ina foaki mai kia tatou he mahino lelei ki te moʼoni ʼo te ʼu meʼa ʼaē ka hoko. Tatau aipe pe koteā te ʼu meʼa ʼaē ʼe feala ke hoko mai kia tatou ʼi te temi ʼaenī​—tatau aipe peʼe tonu ke tou mamate​—kae ʼe mole he meʼa ʼe feala ke ina toʼo ia tatou te fakapale ʼaē neʼe fakapapauʼi mai e Sehova. Koia, ko te tokoni fakaʼosi ʼaenī ʼa Paulo ki te kau Kolonito ʼe kei ʼaoga ʼi te temi nei, ohage pe ko tona ʼaoga ia taʼu e lua afe ki muʼa atu: “Pea koia, ʼoku ʼu tēhina ʼofaina, koutou liliu ʼo mālolohi, koutou tutuʼu maʼu, ke lahi tuʼumaʼu takotou ʼu gāue ʼi te ʼAliki, ʼo koutou ʼiloʼi ko takotou gāue ʼe mole vaʼiganoa ʼo ʼuhiga mo te ʼAliki.”​—1 Kolonito 15:⁠58.

ʼE Feala Koa Hakotou Fakamahino?

◻ Neʼe tali feafeaʼi e Paulo ki te fehuʼi ʼaē pe ko te faʼahiga sino feafeaʼi ʼaē ka maʼu e te kau fakanofo ʼi tanatou fakatuʼuake?

◻ ʼE fakaʼauha feafeaʼi anai te mate pea ko ʼafea ʼaē ka hoko ai?

◻ Ko ai ʼaē ka kau anai ʼi te fakatuʼuake ʼi te kele?

◻ ʼE tonu ke feafeaʼi tatatou manatu ʼo ʼuhiga mo te ʼu faʼahi ʼaē ʼe mole talanoa kiai te Tohi-Tapu?

[Paki ʼo te pasina 20]

ʼE “mate” te tegaʼi ʼakau pea ʼe hoko kiai te fetogi

[Paki ʼo te pasina 23]

Ko te hahaʼi tagata pea mo fafine agatonu ʼo te temi muʼa, ohage ko Noe, mo Apalahamo, mo Sala, pea mo Laape, ʼe nātou kau anai ʼi te kau fakatuʼuake

[Paki ʼo te pasina 24]

ʼE hoko anai he fakafiafia lahi ʼi te fakatuʼuake!

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae