Kapite ʼUafulu
ʼAua Naʼa Galo Kia Koutou Te ʼAho ʼo Sehova
1. Neʼe malave feafeaʼi kia koutou, takotou ʼiloʼi ʼaē kua ōvi mai te temi ʼaē ka pulihi ai te ʼu mamahi ʼo te tuʼu ʼaenī?
ʼI TE ʼu ʼuluaki meʼa ʼaē neʼe koutou ako ʼi te Tohi-Tapu, neʼe koutou ako ai te fakatuʼutuʼu ʼa Sehova ke ina fakaliliu te kele katoa ko he palatiso. ʼI te mālama foʼou ʼaia, ʼe mole toe ʼi ai anai te tau, te ʼu aga kovi, te maʼuli masiva, te mahaki, te ʼu mamahi, pea mo te mate. Pea ʼe toe fakatuʼuake anai mo te kau mate. ʼI ʼamanaki taulekaleka foki! Kua vave hoko mai te ʼu fetogi ʼaia, ko tona fakamoʼoni ʼaē kua fakanofo fakapulipuli ia Kilisito ʼi te 1914 ʼi tona tuʼulaga hau, pea talu mai te taʼu ʼaia, kua nofo te malamanei agakovi ʼi tona ʼu ʼaho fakamuli. ʼI te fakaʼosi ʼo te ʼu ʼaho fakamuli ʼaia, ʼe fakaʼauha anai e Sehova te tuʼu ʼaenī, pea mo ina fakatuʼu anai te mālama foʼou ʼaē neʼe ina fakapapau mai!
2. Koteā koa “te ʼaho ʼo Sehova”?
2 ʼE fakahigoaʼi e te Tohi-Tapu te temi fakaʼauha ʼaia ka hoko mai, “ko te ʼaho ʼo Sehova.” (2 Petelo 3:10) ʼE ko “te ʼaho ʼo te hāūhāū ʼo Sehova” ʼaē ka ina fakahoko anai ki te mālama katoa ʼa Satana. (Sofonia 2:3) ʼE kaku anai ki tona ikuʼaga ʼi “te tau ʼo te ʼaho lahi ʼo te ʼAtua te Māfimāfi . . . , ʼaē ʼe higoa ʼi te faka Hepeleo ko Halamaketone,” pea ʼi te ʼaho ʼaia ʼe fakaʼauha anai “te ʼu hau ʼo te kele katoa.” (Apokalipesi 16:14, 16) ʼE hā koa ʼi tokotou faʼahiga maʼuli ʼe koutou tui moʼoni kua ōvi mai “te ʼaho ʼo Sehova”?—Sofonia 1:14-18; Selemia 25:33.
3. (a) Ko ʼafea ʼaē ka hoko mai ai te ʼaho ʼo Sehova? (b) He koʼe ʼe ko he meʼa lelei ke mole fakahā mai e Sehova “te ʼaho ʼaia, peʼe ko te hola ʼaia”?
3 ʼE mole fakahā mai e te Tohi-Tapu te ʼaho tonu, ʼaē ka fakahoko ai te fakaʼauha ʼo te tuʼu ʼo te ʼu faʼahiga meʼa ʼa Satana, e te tagata ʼaē neʼe hinoʼi e Sehova, ia Sesu Kilisito. Neʼe ʼui maʼa Sesu: “ ʼO ʼuhiga mo te ʼaho ʼaia, peʼe ko te hola ʼaia, ʼe mole he tahi ʼe ina ʼiloʼi, pe ko te kau ʼaselo ʼi te lagi, pe ko te ʼAlo, kae gata pe ki te Tāmai.” (Maleko 13:32) Kapau ʼe mole tou ʼofa moʼoni kia Sehova, pea ʼe tou fakaholomuli anai tona ʼaho ʼi totatou ʼu fakakaukau, kae tou fakamuʼamuʼa te ʼu meʼa ʼo te mālama. Kae ko nātou ʼaē ʼe nātou ʼoʼofa moʼoni kia Sehova, ʼe nātou tauhi anai kia te ia ʼaki tonatou maʼuli katoa, tatau aipe peʼe ko te ʼaho fea ʼaē ka hoko ai te fakaʼosi ʼo te tuʼu agakovi ʼaenī.—Pesalemo 37:4; 1 Soane 5:3.
4. Koteā te fakatokaga ʼaē neʼe fai e Sesu?
4 Moʼo fakatokaga ia nātou ʼaē ʼe ʼoʼofa kia Sehova, neʼe ʼui fēnei e Sesu: “Koutou nofo tokaga, koutou nonofo ʼalaʼala, heʼe mole koutou ʼiloʼi pe ko ʼafea te temi ʼaē kua fakakatofa.” (Maleko 13:33-37) ʼE ina uga tatou ke ʼaua naʼa tou maʼumaʼua fau ki te meʼa kai pea mo te meʼa ʼinu, peʼe ko “te ʼu tuʼania ʼo te maʼuli,” heʼe feala ai ke galo kia tatou te maʼuhiga ʼo te temi.—Luka 21:34-36; Mateo 24:37-42.
5. Ohage ko tona fakamahino e Petelo, koteā ʼaē ka hoko anai ʼi te ʼaho ʼo Sehova?
5 ʼO toe feiā pe, ko Petelo ʼe ina tokoniʼi tatou ke tou manatuʼi tuʼumaʼu “te ʼaho ʼo Sehova, ʼaia ʼe tupu ai anai te mavetevete ʼo te ʼu lagi ʼaē kua ulo, pea mo te huhuʼa ʼo te ʼu meʼa ʼaē kua vela.” Ko “te ʼu lagi,” ʼaē ʼe nātou fakatātā te ʼu puleʼaga fakatagata fuli, ʼe fakaʼauha anai, pea mo te hahaʼi agakovi fuli, ʼaē ʼe fakatātā e “te kele,” pea ko tona “ ʼu meʼa fuli,” te ʼu manatu pea mo te ʼu gāue ʼa te mālama agakovi ʼaenī, ohage la ko tana fia faʼitaliha mai te ʼAtua, pea mo tana ʼu aga heʼeʼaoga pea mo tana fia maʼu koloā. Ko te ʼu meʼa fuli ʼaia, ʼe fetogi anai e “te ʼu lagi foʼou, [te Puleʼaga ʼo te ʼAtua ʼaē ʼi selo] pea mo te kele foʼou [te sosiete fakatagata foʼou],” ʼaē “ ʼe nofoʼi anai e te faitotonu.” (2 Petelo 3:10-13) Ko te ʼu meʼa fakaofoofo ʼaia ʼe hoko fakapunamaʼuli anai, pea ʼi he ʼaho pea mo he hola ʼe mole tou ʼamanaki kiai.—Mateo 24:44.
Tou Lamalama Te Fakaʼiloga
6. (a) ʼE faka ʼuhiga feafeaʼi koa te tali ʼa Sesu ki te fehuʼi ʼo tana kau tisipulo ʼo ʼuhiga mo te fakaʼosi ʼo te tuʼu faka Sutea? (b) Koteā te ʼu koga ʼo tana tali, ʼe faka ʼuhiga tāfito ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko pea mo te ʼu agaaga ʼaē neʼe hoko talu mai te 1914?
6 ʼI te temi ʼaenī ʼe tou maʼuʼuli ai, ʼe tonu ke tou ʼiloʼi lelei te ʼu agaaga ʼo te fakaʼiloga ʼo te ʼu ʼaho fakaʼosi—“te fakaʼosi ʼo te tuʼu ʼo te ʼu faʼahiga meʼa ʼaenī.” Tou manatuʼi ko te tali ʼa Sesu ki te fehuʼi ʼo tana kau tisipulo, ʼaē ʼe tuʼu ia Mateo 24:3, ko ʼihi koga ʼaē neʼe ina fakamatala ʼi te vaega 4 ʼo aʼu ki te vaega 22, neʼe kua hoko fakakoga ki te tuʼu faka Sutea ʼi te vaha ʼo te taʼu 33 pea mo te taʼu 70 ʼo totatou temi. Kae ko tana lea faka polofeta ʼe hoko tāfito anai ʼi te temi ʼaē neʼe kamata mai te taʼu 1914, te temi ʼo “te ʼi henī” ʼa Kilisito pea mo “te fakaʼosi ʼo te tuʼu ʼo te ʼu faʼahiga meʼa ʼaenī.” Ko Mateo 24:23-28, ʼe ina fakamatala mai te ʼu meʼa ʼaē neʼe tonu ke hoko talu mai te taʼu 70 ʼo totatou temi ʼo aʼu mai ki te temi ʼo te ʼi henī ʼa Kilisito. Ko te ʼu meʼa ʼaē ʼe talanoa kiai ia Mateo 24:29–25:46 ʼe hoko lolotoga te temi fakaʼosi.
7. (a) He koʼe ʼe tonu ke tou nofo tokakaga takitokotahi ki te ʼu ʼaluʼaga ʼo te temi nei, ʼaē ʼe nātou fakahoko te fakaʼiloga? (b) Koutou tali ki te ʼu fehuʼi ʼi te fakaʼosi ʼo te palakalafe ʼaenī, ʼo koutou fakahā peʼe hoko feafeaʼi te fakaʼiloga talu mai te taʼu 1914.
7 ʼE tonu ke tou tokakaga fakalelei ki te ʼu meʼa ʼaē ʼe hoko pea mo te ʼu agaaga ʼaē ʼe nātou fakahoko te fakaʼiloga. Tou fakapipiki tahi te ʼu meʼa ʼaia mo te ʼu lea faka polofeta ʼa te Tohi-Tapu, pea ʼe tokoni mai anai ke tou manatuʼi te ʼaho ʼo Sehova. ʼE ina toe faka fealagia anai ke tou popoto ʼi te fakalotoʼi ʼo fakatokagaʼi ki te hahaʼi, kua ōvi mai ia te ʼaho ʼaia. (Isaia 61:1, 2) ʼAki tatatou manatuʼi te ʼu fakatuʼutuʼu ʼaia, tou vakaʼi te ʼu fehuʼi ʼaē ʼe hoa mai, ʼaē ʼe nātou faka maʼuhigaʼi ʼihi koga ʼo te fakaʼiloga, ohage ko tona tuʼu ia Mateo 24:7 pea mo Luka 21:10, 11.
Talu mai te 1914, koteā koa te ʼaluʼaga fakaofoofo ʼaē neʼe ina fakahoko ai te fakakikite ʼaē ʼe ina ʼui “ ʼe tuʼu anai he fenua ki he tahi fenua, pea mo he puleʼaga ki he tahi puleʼaga”? Talu mai te taʼu ʼaia, koteā ʼaē kua hoko ʼo ʼuhiga mo te ʼu tau?
ʼI te taʼu 1918, koteā te mahaki ʼaē neʼe ina matehi ai te ʼu hahaʼi ʼe tokolahi ʼaupito age ʼi te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe mamate ʼi te ʼUluaki Tau Faka Malamanei? Logola kua lahi te poto faka tōketā, kae koteā te ʼu mahaki ʼaē ʼe kei nātou matehi te ʼu lauʼi miliona hahaʼi?
ʼI te kele, koteā te ʼu fua kovi ʼo te maʼuli pakupaku logola te haʼele ki muʼa ʼo te poto fakatagata ʼi te sēkulō kua hili?
Koteā koa ʼaē ʼe koutou faka tui ai ʼe mole fakamatala ia 2 Timoteo 3:1-5, 13 he ʼu aga neʼe fai tuʼumaʼu e te tagata, kae ʼe ko he ʼu aga kua ʼāsili age tona kovi ʼi te fakaʼosi ʼo te ʼu ʼaho fakamuli?
ʼE Vaheʼi Kehe Te Hahaʼi
8. (a) Ia Mateo 13:24-30, 36-43, koteā te tahi ʼu meʼa ʼaē neʼe fakapipiki e Sesu ʼo ʼuhiga mo te fakaʼosi ʼo te tuʼu ʼo te ʼu faʼahiga meʼa ʼaenī? (b) Koteā te faka ʼuhiga ʼo te lea fakatātā ʼa Sesu?
8 ʼE ʼi ai te tahi ʼu meʼa maʼuhiga neʼe fakapipiki e Sesu ki te fakaʼosi ʼo te tuʼu ʼo te ʼu faʼahiga meʼa ʼaenī. ʼI te ʼu meʼa ʼaia, ʼe kau ai te vaheʼi kehe ʼa “te ʼu foha ʼo te puleʼaga” mo “te ʼu foha ʼo te agakovi,” ʼaē neʼe talanoa kiai ia Sesu ʼi tana lea fakatātā ʼo ʼuhiga mo te gāueʼaga fulumeto ʼaē neʼe haʼu te fili ʼo tūtū kiai te vao kovi. ʼI te lea fakatātā ʼaia, ko “te fulumeto” ʼe ina fakatātā te kau Kilisitiano fakanofo. Ko “te vao kovi” ʼe ko te hahaʼi ʼaē ʼe nātou lau ko nātou ko te kau Kilisitiano, kae ʼi tona fakahagatonu ʼe ko “te ʼu foha ʼo te agakovi” koteʼuhi ʼe nātou pipiki ki te malamanei ʼaē ʼe puleʼi e te Tevolo. Ko nātou ʼaia ʼe vaheʼi kehe mai “te ʼu foha ʼo te puleʼaga [ʼo te ʼAtua],” pea ʼe fakaʼiloga nātou ki te fakaʼauha. (Mateo 13:24-30, 36-43) Kua hoko koa te vaheʼi kehe ʼaia?
9. (a) ʼI te hili ʼo te ʼUluaki Tau Faka Malamanei, neʼe koteā te vaevae lahi ʼaē neʼe hoko ʼi te hahaʼi fuli ʼaē neʼe nātou lau ʼe nātou Kilisitiano? (b) Neʼe fakahā feafeaʼi koa e te kau Kilisitiano fakanofo neʼe ko nātou te kau kaugana moʼoni ʼo te Puleʼaga?
9 ʼI te hili ʼo te ʼUluaki Tau Faka Malamanei, ko te hahaʼi fuli ʼaē neʼe nātou lau ko nātou ko te kau Kilisitiano neʼe vaheʼi kehe ko kalasi e lua: (1) Ko te kau takitaki lotu ʼo te Keletiate pea mo tanatou hahaʼi fakalogo, ʼaē neʼe nātou lagolago katoa ki te Sosiete ʼo Te ʼu Puleʼaga (ʼi te temi nei ko te Kautahi ʼo Te ʼu Puleʼaga Fakatahi) pea mo nātou tahi lagolago ki tona puleʼaga, pea (2) ko te kau Kilisitiano moʼoni ʼo te temi ʼaē neʼe kua ʼosi ai te tau, ʼaē neʼe nātou lagolago katoa ki te Puleʼaga Faka Mesianike, kae mole ki te ʼu puleʼaga ʼo te mālama ʼaenī. (Soane 17:16) Ko te kau Kilisitiano moʼoni ʼaia neʼe nātou fakahā ko nātou te kau kaugana moʼoni ʼo te Puleʼaga ʼo te ʼAtua, he neʼe nātou faka mafola “te logo lelei ʼaenī ʼo te puleʼaga” ʼi te kele katoa. (Mateo 24:14) Neʼe koteā tona ʼu fua?
10. Neʼe koteā koa te ʼuluaki fua ʼo te faka mafola ʼo te Puleʼaga?
10 ʼUluaki, neʼe tānaki muʼa te toe ʼo te kau Kilisitiano ʼaē neʼe fakanofo e te laumālie ʼo te ʼAtua, ʼaē ʼe nātou ʼamanaki ke nātou kaugā hau mo Kilisito ʼi te Puleʼaga ʼo selo. Logola ʼe nātou mavetevete ʼi te ʼu fenua kehekehe, kae ʼe nātou logo tahi pea mo nātou fai tanatou ʼu gāue ʼaē kua fakatuʼutuʼu. Kua vave ʼosi te fakaʼiloga ʼo nātou.—Apokalipesi 7:3, 4.
11. (a) Koteā koa te tānaki ʼaē ʼe kei lolotoga fai, pea ʼe mulimuli ki te lea faka polofeta fea? (b) Koteā koa te faka ʼuhiga ʼo te fakahoko ʼo te lea faka polofeta ʼaia?
11 Pea ʼo mulimuli ki te takitaki ʼa Kilisito, neʼe kamata ai te tānaki ʼo “te toe hahaʼi tokolahi . . . mai te ʼu fenua fuli, pea mo te ʼu telepi, pea mo te ʼu hahaʼi, pea mo te ʼu lea fuli.” Ko te hahaʼi ʼaia ʼe ko te “tahi ʼu ōvi” ʼaē ka nātou hāo anai ʼi “te mamahi lahi,” ʼo nātou hū ki te mālama foʼou ʼa te ʼAtua. (Apokalipesi 7:9, 14; Soane 10:16) ʼE kei hoko atu pe te faka mafola ʼo te Puleʼaga ʼo te ʼAtua, ʼi muʼa ʼo te hoko mai ʼo te fakaʼosi. ʼAki he agatonu, ko te toe hahaʼi tokolahi ʼo te tahi ʼu ōvi, ʼaē kua lauʼi miliona ʼi te temi nei, ʼe nātou tokoni ki te toe ʼo te kau fakanofo moʼo tala te logo ʼo te Puleʼaga. Ko te logo maʼuhiga ʼaia kua logo kiai te ʼu puleʼaga fuli.
Koteā ʼAē Ka Hoko Anai ʼi Te Ka Haʼu?
12. ʼE tonu anai koa ke tou toe fai faka mafola fualoa atu ʼi muʼa ʼo te hoko mai ʼo te ʼaho ʼo Sehova?
12 Ko te ʼu meʼa fuli ʼaē kua tou talanoa kiai, ʼe nātou fakahā mai kua tou ōvi ki te fakaʼosi ʼo te ʼu ʼaho fakamuli, pea kua ōvi mai te ʼaho ʼo Sehova. Kae ʼe kei toe koa he ʼu lea faka polofeta ʼe tonu ke hoko ʼi muʼa ʼo te kamata ʼo te ʼaho fakamataku ʼaia? Ei. ʼUluaki, ʼe mole heʼeki ʼosi te vaheʼi kehe ʼo te hahaʼi ʼo ʼuhiga mo te Puleʼaga. ʼI ʼihi potu ʼo te kele, ʼaē neʼe mālohi ai te ʼu fakafeagai lolotoga ni taʼu, ʼi te temi nei kua lahi ai te tuputupu ʼa te ʼu tisipulo foʼou. Māʼia mo te ʼu fenua ʼaē ʼe fakafisi ai e te hahaʼi ki te logo lelei, ʼe ʼiloga ai te manavaʼofa ʼa Sehova, koteʼuhi ʼe ina tuku ke tou fai fagonogono ai. Koia tou haga fai mālohi te gāue! ʼE fakapapau mai e Sesu, ʼe hoko mai anai te fakaʼosi, mokā ʼosi anai te gāue ʼaia.
13. Ohage ko tona tohi ia 1 Tesalonika 5:2, 3, koteā te tahi ʼaluʼaga maʼuhiga ʼe tonu ke hoko, pea koteā anai tona faka ʼuhiga kia tatou?
13 Koʼeni te tahi lea faka polofeta maʼuhiga: “Ka nātou ʼui anai: ‘Tokalelei pea mo fīmālie!’ pea ʼe tonu anai ke hoko fakafokifā he fakaʼauha kia nātou, ohage ko te ʼu nunuʼa ʼo te tuʼania ki te fafine faitama; pea ʼe mole nātou hāo anai.” (1 Tesalonika 5:2, 3) ʼE tou ʼiloʼi anai ʼi te ka haʼu peʼe tala feafeaʼi anai te “tokalelei pea mo fīmālie.” Kae ʼaua naʼa tou manatu ʼe fakatokatoka moʼoni anai e te kau takitaki ia te ʼu fihifihia ʼo te malamanei. Ko nātou ʼaē ʼe nātou manatuʼi tuʼumaʼu te ʼaho ʼo Sehova ʼe mole nātou hēʼia anai ʼi te faʼahi ʼaia. ʼE nātou ʼiloʼi ʼe hoko moʼoni anai te fakaʼauha fakafokifā.
14. Koteā koa te ʼu meʼa ʼaē ka fefakahoahoaʼaki anai lolotoga te mamahi lahi?
14 ʼI te kamata ʼo te mamahi lahi, ko te ʼu pule ʼo te malamanei ʼe nātou fakafeagai anai kia Papiloni Lahi, te kautahi faka malamanei ʼo te lotu hala, pea ʼe nātou fakaʼauha anai ia ia. (Mateo 24:21; Apokalipesi 17:15, 16) ʼOsi ʼaia, ko te ʼu puleʼaga ʼe nātou tauʼi anai te hahaʼi ʼaē ʼe nātou lagolago ki te pule faʼitaliha ʼa Sehova, ʼo fakatupu ai anai te ʼita ʼa Sehova ki te ʼu puleʼaga faka politike pea mo tanatou ʼu hahaʼi, pea ʼe ina fakaʼauha katoa anai ia nātou. ʼE ko te ikuʼaga anai ʼaia ʼo te mamahi lahi, ia Halamaketone. Pea ʼi te fakaʼosi, ʼe lī anai ia Satana mo tana kau temonio ki te vanu, pea ʼe mole toe feala anai hanatou fakahalaʼi ia te hahaʼi. Pea ʼe ko te fakaʼosi anai ʼaia ʼo te ʼaho ʼo Sehova, te ʼaho ʼaē ka ʼosi tāpuhā ai anai tona huafa.—Esekiele 38:18, 22, 23; Apokalipesi 19:11–20:3.
15. He koʼe ʼe mole ko he aga fakapotopoto anai hatatou manatu ko te ʼaho ʼo Sehova ʼe kei tuai mai?
15 Ko te fakaʼosi ʼo te mālama ʼaenī ʼe hoko mai anai ʼi tona temi totonu, ʼi te temi ʼaē kua fakakatofa e te ʼAtua. ʼE mole tauhala mai anai. (Hapakuke 2:3) Koutou manatuʼi, ko te fakaʼauha ʼo Selusalemi neʼe hoko vave mai ʼi te taʼu 70 ʼo totatou temi, ʼi he temi neʼe mole ʼamanaki kiai ia te kau Sutea, he neʼe nātou manatu ʼe mole hoko anai he tuʼutāmaki kia nātou. Pea neʼe feafeaʼi ki te Papiloni ʼāfea? Neʼe ko he foʼi kolo mālohi, neʼe mole ina tuʼania he meʼa, pea neʼe ʼā puipui e he ʼu kaupā lalahi, kae neʼe fakaʼauha te kolo ʼaia ʼi te po pe e tahi. ʼO toe feiā pe, ko he fakaʼauha fakafokifā ʼe hoko anai ki te tuʼu agakovi ʼo te temi ʼaenī. Ka hoko mai anai te fakaʼauha ʼaia, tou fakaʼamu ke ina maʼu mai tatou ʼe tou logo tahi ʼi te tauhi moʼoni, pea mo tou manatuʼi tuʼumaʼu te ʼaho ʼo Sehova.
Fakamanatu
• He koʼe ʼe maʼuhiga ke tou manatuʼi tuʼumaʼu te ʼaho ʼo Sehova? E feafeaʼi hatatou fai ia te faʼahi ʼaia?
• Koteā tatatou pikipikiga takitokotahi ʼo ʼuhiga mo te vaheʼi kehe ʼa te hahaʼi ʼaē ʼe hoko ʼi totatou temi?
• Koteā ʼaē ʼe kei toe ke hoko ʼi muʼa ʼo te hoko mai ʼo te ʼaho ʼo Sehova? Pea koteā ʼaē ʼe tonu ke tou fai takitokotahi?
[Paki ʼo te pasina 180]
ʼE mole kei tuai, pea fakaʼosi anai te ʼu ʼaho fakamuli ʼaki te fakaʼauha ʼo te mālama ʼa Satana