Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w96 1/7 p. 4-7
  • Koteā Te Manatu ʼa Te ʼAtua ʼo ʼUhiga Mo Te Tauhi ʼa Te Keletiate?

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Koteā Te Manatu ʼa Te ʼAtua ʼo ʼUhiga Mo Te Tauhi ʼa Te Keletiate?
  • Te Tule Leʼo—1996
  • Manatu Tafito
  • Te Ligi Toto
  • Te Folonikasio Pea Mo Te Tono
  • ‘Te Tapuʼi ʼAē Ke ʼOhoana’
Te Tule Leʼo—1996
w96 1/7 p. 4-7

Koteā Te Manatu ʼa Te ʼAtua ʼo ʼUhiga Mo Te Tauhi ʼa Te Keletiate?

“ ʼE MOLE ko nātou ʼaē ʼe nātou ʼui mai kia te ʼau: ‘ ʼAliki, ʼAliki,’ ka nātou hū anai ki te puleʼaga ʼo selo,” ko te ʼui ʼaia ʼa Sesu Kilisito, “kaʼe ko ʼaē ʼe ina fai te finegalo ʼo taku Tāmai ʼaē ʼe ʼi selo. Tokolahi ʼe nātou ʼui mai anai kia te ʼau ʼi te ʼaho ʼaia: ‘ ʼAliki, ʼAliki, neʼe mole koa la mātou . . . fai te ʼu gāue mālohi ʼaki tou huafa?’ Kaʼe hoki ʼau fakahā age anai leva kia nātou: Neʼe heʼeki ʼau ʼiloʼi ʼau ia koutou! Koutou fakamamaʼo atu ia te ʼau, ia koutou ʼaē ʼe gāue ohage ko he ʼu tagata ʼe nātou manuki ki te lao.”​—Mateo 7:​21-23.

ʼI tana Folafola taputapu, te Tohi-Tapu, ʼe fakahā lelei mai e te ʼAtua pe koteā tona finegalo. ʼE fai koa e te ʼu ʼēkelesia ʼo te Keletiate te finegalo ʼo te ʼAtua? Peʼe ko nātou koa ʼaē neʼe higoaʼi e Sesu ko te ʼu “tagata ʼe nātou manuki ki te lao”?

Te Ligi Toto

ʼI te po ʼi muʼa ʼo te mate ʼo tona Pule, neʼe teitei pe ke kamata tau ia Petelo mo te kau solia ʼaē neʼe fekauʼi mai ke nātou puke ia Sesu. (Soane 18:​3, 10) Kae neʼe fakatokatoka e Sesu te faʼahi ʼaia pea mo ina fakatokagaʼi fēnei age kia Petelo: “Ko nātou fuli ʼaē ʼe nātou toʼo te heletā ʼe nātou mamate anai ʼi te heletā.” (Mateo 26:52) ʼE toe fai te fakatokaga ʼaia ia Fakahā 13:10. Neʼe tokagaʼi koa e te ʼu ʼēkelesia ʼo te Keletiate te fakatokaga ʼaia? Pe neʼe nātou kau koa nātou ki te ʼu tau ʼaē ʼe lolotoga hoko ʼi te ʼu potu kehekehe ʼo te kele?

Lolotoga te Lua Tau Faka Malamanei, neʼe mamate te ʼu lauʼi teau afe hahaʼi Serbes pea mo Croates ʼi te higoa ʼo te lotu. ʼE tala fēnei e te tikisionalio The New Encyclopædia Britannica: “ ʼI Croatie, neʼe kamata uga e te pule faka hau ʼo te fenua te manatu ʼaē ke ‘fakamaʼa te lanu,’ pea neʼe kovi age te meʼa ʼaia ʼi te ʼu aga ʼa te kau Nasi. . . . Neʼe tala, ko vahe e tolu ʼo te hahaʼi Serbes neʼe fakamavae ki te tahi fenua, ko vahe e tolu neʼe fakatafoki ki te lotu Katolika Loma, pea ko vahe e tolu neʼe tāmateʼi. . . . Ko te lagolago ʼo te kau takitaki lotu Katolika ʼo te fenua ki te ʼu aga ʼaia, neʼe fua kovi ki te vāhaʼa ʼo te ʼēkelesia pea mo te puleʼaga ʼi te hili ʼo te tau.” Tokolahi te hahaʼi neʼe fakakinauʼi nātou ke nātou maliu ki te lotu Katolika peʼe matehi nātou; ki te tahi ʼu lauʼi afe, neʼe mole tuku pe la kia nātou he fili. ʼI te ʼu kolo katoa, ko te hahaʼi tagata, mo te hahaʼi fafine, pea mo te kau tamaliki, neʼe fakahū fakakinau nātou ki tonatou ʼu ʼēkelesia Orthodoxes pea neʼe matehi ai nātou. Kae neʼe feafeaʼi te ʼu kautau faka Komunisi ʼaē neʼe nātou fakafeagai ki te ʼu meʼa ʼaia? Neʼe toe lagolago koa te lotu kia nātou?

ʼE tala fēnei e te tohi History of Yugoslavia: “Ko ʼihi ʼi te kau patele neʼe nātou kau ki te tau, ʼi te ʼu tafa ʼo te ʼu mālohi fakafeagai.” ʼE fakamatala fēnei e te tohi Yugoslavia and the New Communism: “Ko te kautau ʼo te fenua neʼe nātou toe fakakau pe foki kiai mo te ʼu patele ʼo te ʼēkelesia Orthodoxe ʼo Serbie pea mo te ʼēkelesia Katolika Loma.” Ko te ʼu fihifihia faka lotu ʼe nātou toe haga fakaʼāʼāsili pe te tau ʼi te Balkans.

Pea koteā te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ʼi Rwanda? Ko te sikalaipe lahi ʼo te Kautahi Katolika ki te ʼu Vāhaʼa Faka Malamanei, ia Ian Linden, neʼe ina fai te palalau ʼaē ʼe hoa mai ʼi te sulunale The Month: “Ko te ʼu kumi ʼaē neʼe fai e te kautahi ʼo te ʼu Maʼua ʼo te kau Afelika ʼi Lonitoni, ʼe nātou foaki mai te faʼifaʼitaki e tahi peʼe lua ʼo te kau takitaki lotu ʼo te ʼu ’Ēkelesia Katolika, mo Anglicane, pea mo Baptiste ʼo te fenua, ʼaē neʼe nātou kau ki te ʼu kautau fakapō, peʼe nātou loto kiai peʼe kailoa. . . . ʼE mole he lotolotolua ki te kaugamālie ʼo te kau Kilisitiano ʼiloa ʼo te ʼu ʼēkelesia ʼaē neʼe nātou kau ki te ʼu fakapō ʼaē neʼe hoko.” Meʼa fakaʼofaʼofa foki, ʼe kei hoko atu pe te fetauʼaki ʼa nātou ʼaē ʼe lau ko te ʼu Kilisitiano ʼi Afelika centrale.

Te Folonikasio Pea Mo Te Tono

ʼO ʼalutahi pe mo te Folafola ʼa te ʼAtua, ʼe ʼi ai pe te faʼahi e tahi ʼe lelei ki te fai ʼo he ʼu felāveʼi fakasino, pea ko te faʼahi ʼaia ʼe hoko pe ʼi te nofo ʼohoana. ʼE ʼui fēnei e te Tohi-Tapu: “Ke faka maʼuhigaʼi e te hahaʼi fuli ki te nofo ʼohoana pea ke ʼaua naʼa ʼulihi te moeʼaga faka taumatuʼa, heʼe fakamāuʼi anai e te ʼAtua te kau fai folonikasio pea mo te kau tono.” (Hepeleo 13:4) Neʼe lagolago koa te kau takitaki ʼo te ʼēkelesia ki te akonaki ʼaia ʼa te ʼAtua?

ʼI te taʼu 1989, neʼe fakahā e te ’Ēkelesia Anglicane ʼo Ositalalia te pepa ʼo ʼuhiga mo te ʼu felāveʼi fakasino, neʼe tala ai ko te ʼu felāveʼi fakasino ʼi muʼa ʼo te nofo ʼohoana ʼe mole kovi ia mo kapau ko te ʼu hoa neʼe nā fefakapapauʼaki. Neʼe mole heʼeki faʼa fualoa, neʼe ʼui fēnei e te takitaki ʼo te ’Ēkelesia Anglicane ʼi Ekosi: “ ʼE mole tonu ke tauteaʼi e te ’Ēkelesia te tono ohage ko he agahala pea mo he hala. ʼE tonu ke tali e te ’Ēkelesia te tono ʼuhi ko totatou ʼuhiga agahala.”

ʼI te Potu Toga ʼo Afelika, neʼe palalau fakahagatonu te kau takitaki lotu ki tanatou tali lelei ʼaē te felāveʼi fakasino ʼa he tagata mo he tagata pe ko he fafine mo he fafine. Ohage la, ʼi te taʼu 1990, ko te nusipepa You ʼo te Potu Toga ʼo Afelika neʼe talanoa ki te minisi ʼiloa Anglican neʼe ina ʼui fēnei: “Ko te Tohi-Tapu ʼe mole tuʼu maʼu. . . . ʼE ʼau manatu ʼe ʼi ai anai he ʼu fetogi ʼi te aga ʼo te ʼēkelesia ʼo ʼuhiga mo te taʼi hahaʼi ʼaia.”​—Fakatatau mo Loma 1:​26, 27.

ʼO ʼalutahi mo te tohi 1994 Britannica Book of the Year, ko te ʼu manatu ʼo ʼuhiga mo te ʼu felāveʼi fakasino neʼe liliu ko te fehuʼi maʼuhiga ʼi te ʼu ʼēkelesia ʼo Amelika, tāfito ʼo ʼuhiga mo te “fakanofo patele ʼo te ʼu tagata ʼaē ʼe felāveʼi fakasino mo he tagata pe ko he fafine mo he fafine, ko te kau lotu ʼe nātou ʼiloʼi te ʼu maʼua ʼo nātou ʼaia, mo te fakatapuʼi ʼo te ‘ ʼohoana ʼa he tagata mo he tagata pea mo he fafine mo he fafine,’ pea mo te tali peʼe fakatūʼa te ʼu faʼahiga maʼuli ʼaia.” Tokolahi ʼi te ʼu ʼēkelesia ʼaia ʼe nātou tali ke kumi e te kau takitaki lotu he ʼu fealagia ke lahi age te faʼifaʼitaliha ʼi te ʼu felāveʼi fakasino. ʼO ʼalutahi pe mo te tohi Britannica Book of the Year, ko te toko 55 kau ʼēpikopō épiscopaliens neʼe nātou sinie te pepa ʼe tala ai “ ʼe nātou tali te fakanofo ʼo te tagata ʼaē ʼe felāveʼi fakasino mo he tagata pe ko he fafine mo he fafine, pea ʼe nātou tali te faʼahiga aga ʼaia.”

Ko ʼihi kau takitaki lotu neʼe nātou lagolago ki te taʼi maʼuli ʼaia, ʼo nātou ʼui neʼe mole heʼeki tapuʼi e Sesu ʼi he temi te faʼahiga maʼuli ʼaia. Kae ʼe moʼoni koa te meʼa ʼaia? Neʼe ʼui e Sesu Kilisito ko te Folafola ʼa te ʼAtua ʼe moʼoni. (Soane 17:17) Ko tona faka ʼuhiga ʼaē neʼe manatu tahi ia Sesu mo te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te ʼu felāveʼi fakasino ʼa he tagata mo he tagata pe ko he fafine mo he fafine, ʼaē ʼe tuʼu ia Levitike 18:22, ʼaē ʼe tou lau fēnei ai: “ ʼE mole tonu ke ke momoe mo he tagata ohage ko tau momoe mo he fafine. ʼE ko he meʼa fakalialia ia.” Pea tahi ʼaē, neʼe faka kau e Sesu te folonikasio pea mo te tono ʼi te ʼu “meʼa kovi [ʼaē] . . . ʼe haʼu mai loto pea ʼe nātou ʼulihi te tagata.” (Maleko 7:​21-23) Ko te kupu faka Keleka ʼaē ki te folonikasio ʼe ko he kupu ʼe tou mahino lelei age tatou kiai ʼi te kupu ʼaē ki te tono. ʼE ina fakamatalatala te ʼu faʼahiga felāveʼi fakasino fuli ʼi tuʼa ʼo te nofo ʼohoana, ʼo kau ai mo te felāveʼi fakasino ʼa he tagata mo he tagata pe ko he fafine mo he fafine. (Suta 7) Neʼe toe fakatokagaʼi foki e Sesu Kilisito ki tana ʼu tisipulo ke mole nātou tali he tahi ʼe ina lau ko ia ko he Kilisitiano faiako kae ʼe ina meʼa noaʼi te mamafa ʼaupito ʼo te folonikasio.​—Fakahā 1:1; 2:​14, 20.

ʼI te temi ʼaē neʼe tau ai te kau takitaki lotu ʼo ʼuhiga mo te fakanofo patele ʼo te tagata ʼaē ʼe felāveʼi fakasino mo he tagata pe ko he fafine mo he fafine, neʼe malave feafeaʼi ki te hahaʼi ʼo tonatou ʼu ʼēkelesia, kae tāfito ki te hahaʼi tūpulaga? ʼE mole ko he uga koa la ʼaia ke nātou ʼahiʼahi te ʼu felāveʼi fakasino ʼi tuʼa ʼo te nofo ʼohoana? Kae, ʼe fakaloto mālohiʼi e te Folafola ʼa te ʼAtua te kau Kilisitiano ke nātou “hola mai te folonikasio.” (1 Kolonito 6:​18) Kapau ko he kaugā fagona Kilisitiano ʼe tō ki te taʼi agahala ʼaia, ʼe foaki kia ia he tokoni ʼofa ʼaki te manatu ʼaē ke ina toe maʼu te ʼofa ʼa te ʼAtua. (Sake 5:​16, 19, 20) Koteā ʼaē ka hoko anai mo kapau ʼe fakafisi ki te tokoni ʼaia? ʼE ʼui mai e te Tohi-Tapu, kapau ko te taʼi hahaʼi ʼaia ʼe mole nātou fakahemala, ʼe ‘mole nātou maʼu anai te puleʼaga ʼa te ʼAtua.’​—1 Kolonito 6:​9, 10.

‘Te Tapuʼi ʼAē Ke ʼOhoana’

ʼUhi ko te “mafola ʼo te fai folonikasio,” ʼe ʼui fēnei e te Tohi-Tapu “ ʼe lelei age hakita ʼohoana ʼi hakita vela ʼi te holi.” (1 Kolonito 7:​2, 9) Logope la te tokoni poto ʼaia, ʼe fakamaʼua ki te tokolahi ʼi te kau takitaki lotu ke mole nātou ʼohoana. ʼE fakamahino fēnei e Nino Lo Bello ʼi tana tohi The Vatican Papers: “ ʼE mole maumauʼi te fakapapau ʼaē ke nofo selipatea mo kapau ʼe fai e he patele, he monike pe ko he taupoʼou he ʼu felāveʼi fakasino. . . . ʼE feala ke maʼu te fakamolemole ʼo ʼuhiga mo te ʼu felāveʼi fakasino ʼaia mo kapau ʼe ina tala fakahagatonu ʼi te kofesio, ʼuhi ʼaē heʼe mole tali e te ’Ēkelesia ke ʼohoana he patele.” ʼE fakatupu koa e te akonaki ʼaia he fua ʼe lelei peʼe kovi?​—Mateo 7:​15-​19.

ʼE mahino papau ia, ʼe lahi te kau patele ʼe nātou nonofo agatonu ʼi te faʼahi ʼaia, kae kaugamālie ʼe mole feiā. ʼO ʼalutahi mo te tohi 1992 Britannica Book of the Year, “neʼe tala neʼe totogi e te ’Ēkelesia Katolika Loma te 300 miliona tola moʼo fakatokatoka te ʼu fihifihia ʼi te telepinale ʼuhi ko te ʼu felāveʼi fakasino fakaʼaliki ʼa te kau takitaki lotu.” Ki muli age, neʼe ʼui fēnei e te nusipepa ʼaia ʼo te taʼu 1994: “Ko te mate ʼa te kau takitaki lotu ʼuhi ko te SITA ʼe hā lelei mai ai ʼe ʼi ai te ʼu patele ʼe felāveʼi fakasino mo he tahi ʼu patele, pea mo hā mai ai ʼe kaugamālie ʼaupito te . . . kau tagata ʼe felāveʼi fakasino mo te ʼu tagata ʼe nātou holi ki te fakanofo patele.” ʼE mole fakapunamaʼuli te ʼui ʼaē ʼa te Tohi-Tapu ko te “tapuʼi ʼaē ke ʼohoana” ʼe ko he ‘akonaki ia ʼa te kau temonio.’ (1 Timoteo 4:​1-3) ʼE tohi fēnei e Peter de Rosa ʼi tana tohi Vicars of Christ: “ ʼI te manatu ʼa ʼihi kau hisitolia [ko te nofo selipatea ʼa te kau patele] neʼe lagi lahi age te ʼu meʼa kovi neʼe hoko ai ʼi he tahi age kautahi ʼi te Potu Hihifo, ʼo kau ai mo te aga paomutu. . . . [Ko te nofo selipatea] neʼe ina ʼulihi te higoa ʼo te Keletiate. . . . Ko te fakamālohiʼi ki te nofo selipatea, neʼe ina taki tuʼumaʼu ki te malualoi ʼa te kau takitaki lotu. . . . ʼE feala ke fai tuʼa afe e he patele he ʼu aga heʼeʼaoga, kae ʼe tapuʼi e te lao ʼo te ʼēkelesia ke ʼohoana.”

ʼI te ʼosi vakaʼi ʼo te manatu ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te tauhi kia Paale, ʼe mole faigataʼa hatatou mahino ki tana manatu ʼo ʼuhiga mo te ʼu ʼēkelesia ʼo te Keletiate ʼaē kua mavetevete. Ko te tohi fakaʼosi ʼo te Tohi-Tapu, ʼe ina fakatahiʼi te ʼu faʼahiga tauhi hala fuli ʼaia ʼi te higoa ʼaē ko “Papiloni Lahi, te faʼe ʼo te kau fafine paomutu pea mo te ʼu meʼa fakalialia ʼo te kele.” ʼE toe ʼui fēnei e te Tohi-Tapu: “ ʼIo, ʼi ō ia neʼe maʼu ai te toto ʼo te kau polofeta pea mo te kau maʼoniʼoni pea mo nātou fuli ʼaē neʼe tāmateʼi ʼi te kele.”​—Fakahā 17:5; 18:24.

Koia, ʼe fakaloto mālohiʼi fēnei e te ʼAtua ia nātou fuli ʼaē ʼe nātou fia tauhi moʼoni kia te ia: “Koutou mavae mai ia te ia, Ê taku hahaʼi, mo kapau ʼe mole koutou fia kau mo ia ki tana ʼu agahala, pea mo kapau ʼe mole koutou fia maʼu he vahe ʼo tona ʼu tautea. . . . ʼI te ʼaho pe e tahi, ʼe hoko mai anai tona ʼu tautea ʼaē ko te mate, mo te putu pea mo te hoge, pea ʼe tutu katoa anai ia ia ʼaki te afi, heʼe ko Sehova ʼAtua ʼaē neʼe ina fakamāuʼi ia ia, ʼe mālohi ia ia.”​—Fakahā 18:​4, 8.

ʼI te temi nei, ʼe lagaʼi te fehuʼi ʼaenī: ʼI te kua mavae ʼa he tahi mai te lotu hala, ʼe tonu ke ʼalu kifea? Koteā te faʼahiga tauhi ʼaē ʼe tali e te ʼAtua?

[Talanoa ʼo te pasina 5]

Te Tauhi Tamapua

Neʼe fakaʼaogaʼi ʼi te tauhi kia Paale te ʼu tamapua. Neʼe faigaʼi e te kau Iselaelite ke nātou fiofio te tauhi kia Sehova pea mo te tauhi kia Paale. Neʼe nātou toe ʼave foki mo te ʼu tamapua ki te fale lotu ʼo Sehova. Ko te manatu ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te tauhi tamapua neʼe hā lelei ʼi te temi ʼaē neʼe ina fakaʼauha ai ia Selusalemi pea mo tona fale lotu.

ʼE lahi te ʼu ʼēkelesia ʼo te Keletiate ʼe fakafonu ʼaki te ʼu tamapua, ohage la ko te koluse, te ʼu paki, peʼe ko te ʼu fakatātā ʼo Malia. Pea tahi ʼaē, ʼe akoʼi ki te tokolahi ʼaē ʼe nātou maʼuliʼi tanatou lotu, ke nātou punou, mo tuʼutuli peʼe ke nātou fai te pule ia muʼa ʼo te ʼu paki ʼaia. Kae, neʼe fakatotonu ki te kau Kilisitiano moʼoni ke nātou “hola mai te tauhi tamapua.” (1 Kolonito 10:14) ʼE mole tonu ke nātou faiga ke nātou tauhi ki te ʼAtua ʼaki te ʼu faʼahiga meʼa ʼaia.​—Soane 4:​24.

[Haʼuʼaga ʼo te paki]

Musée du Louvre, Paris

[Talanoa ʼo te pasina 7]

“Ko Te Tagata Takitaki ʼo Te ’Ēkelesia ʼe Tonu Ke Mole ʼi Ai Hana Hala”

ʼE TOʼO te kupuʼi palalau ʼaia mai te vaega ʼo Tito 1⁠:​7, ʼi te Tohi-Tapu Today’s English Version. ʼE tou lau fēnei ʼi te Tohi-Tapu ʼo te Roi Jacques: “Ko te ʼēpikopō ʼe mole tonu ke ʼi ai hana hala.” Ko te kupu “ ʼēpikopō” ʼe haʼu mai te kupu faka Keleka, ʼaē ko tona faka ʼuhiga ko te “tagata taupau.” Koia, ko te ʼu tagata ʼaia ʼaē neʼe fakanofo ke nātou takitaki te kokelekasio faka Kilisitiano moʼoni, ʼe tonu ke nātou fakahoko lelei te ʼu lekula ʼaē ʼe fakamaʼua mai e te Tohi-Tapu. Kapau ʼe mole nātou fai te faʼahi ʼaia, ʼe tonu ke fakahifo nātou mai tonatou ʼu tuʼulaga ʼaē ko te tagata taupau, koteʼuhi ʼe mole ko “he ʼu faʼifaʼitaki ki te faga ōvi.” (1 Petelo 5:​2, 3) ʼE faka ʼuhiga feafeaʼi koa e te ʼu ʼēkelesia ʼo te Keletiate te fakamaʼua maʼuhiga ʼaia?

ʼI tana tohi I Care About Your Marriage, ʼe talanoa te Dr. Everett Worthington ki te kumi neʼe fai ki te ʼu pasitea e toko 100 ʼo te kolo ʼo Virginie, ʼi Amelika. Neʼe tala e te toko 40 tupu neʼe kua nātou fai te ʼu faʼahiga aga heʼemaʼa mo he tahi neʼe mole ko tonatou hoa. Tokolahi ia nātou neʼe nātou tono.

ʼE ʼui fēnei e te nusipepa Christianity Today: “ ʼI te ʼu taʼu e hogofulu tupu ʼaenī kua hili, neʼe tautau lave kovi ki te ʼēkelesia te fakahā ʼo te ʼu aga heʼeʼaoga ʼo ʼihi ia nātou ʼaē ʼe ʼiloa ʼi te kau takitaki lotu.” Ko te alatike ʼaē “He Koʼe ʼe Mole Tonu Ke Toe Fakanofo Te Kau Pasitea ʼAē Neʼe Tono,” neʼe ina fakafihiʼi te aga māhani ʼaē ʼe fai e te Keletiate, ʼaē ko te toe fakanofo fakavilivili te kau takitaki lotu ki tonatou tuʼulaga ʼāfea, ʼi te kua ʼosi “fakatūʼa nātou ʼi tanatou agahala ʼi te ʼu felāveʼi fakasino.”

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae