Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w97 1/10 p. 10-15
  • Ko Te Folafola ʼa Te ʼAtua ʼe Tologa Anai Ia ʼo Talu Ai

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Ko Te Folafola ʼa Te ʼAtua ʼe Tologa Anai Ia ʼo Talu Ai
  • Te Tule Leʼo—1997
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • Te Temi ʼAē Neʼe Faigaʼi Ai Ke Molehi Te Folafola
  • Neʼe Taupau Te Folafola Mai Te Fakamahino Hala
  • ʼE Aʼu Te Logo Ki Te Malamanei Katoa
  • ʼE Feala Tatatou Felogoʼi Mo Sehova ʼAtua
    Te Tule Leʼo—2015
  • E hau mooni koa te Tohi-Tapu mai te Atua?
    E Feala Keke Mauli O Heegata Ite Palatiso Ite Kele
  • Te Tohi-Tapu​—He Koʼe ʼe Kua Lahi Te ʼu Tohi-Tapu?
    Te Tule Leʼo (Tufa)—2017
  • Tou Agatonu ʼo Lagolago Ki Te Folafola ʼAē ʼe Haʼu Mai Te ʼAtua
    Te Tule Leʼo—1997
Hoko Atu
Te Tule Leʼo—1997
w97 1/10 p. 10-15

Ko Te Folafola ʼa Te ʼAtua ʼe Tologa Anai Ia ʼo Talu Ai

“ ʼO ʼuhiga mo te folafola ʼa totatou ʼAtua, ʼe tologa anai ia ʼo aʼu ki he ʼu temi ʼe mole ʼiloʼi hona gataʼaga.”​—Isaia 40:⁠8.

1. (a) Koteā te faka ʼuhiga ʼo “te folafola ʼa totatou ʼAtua”? (b) E feafeaʼi te ʼu fakapapau ʼa te tagata mo kapau ʼe tou fakatatau mo te folafola ʼa te ʼAtua?

ʼE KO he agamāhani ʼa te hahaʼi tanatou falala ki te ʼu fakapapau ʼa te ʼu tagata mo te ʼu fafine maʼuhiga. Kae tatau aipe peʼe holi te hahaʼi ki te ʼu fakapapau ʼaia heʼe nātou loto ke lelei age te ʼaluʼaga ʼo tonatou maʼuli, ʼe hage te ʼu fakapapau ʼaia ko he ʼu fisiʼi teu kua fefe mo kapau ʼe fakatatau mo te folafola ʼa totatou ʼAtua. (Pesalemo 146:​3, 4) Kua hili kiai taʼu e 2 700, neʼe takitaki e Sehova ʼAtua te polofeta ko Isaia ke ina tohi fēnei: “Ko te kakano fuli pe ʼe ko te mohuku pea ko tona loto agalelei katoa ʼe hage ko te fisiʼi teu ʼo te ʼu gāueʼaga. . . . Kua moamoa te mohuku, kua fefe te fisiʼi teu; kae ʼo ʼuhiga mo te folafola ʼa totatou ʼAtua, ʼe tologa anai ia ʼo aʼu ki he ʼu temi ʼe mole ʼiloʼi hona gataʼaga.” (Isaia 40:​6, 8) Koteā te “folafola” ʼaia ʼaē ʼe tologa? ʼE ko te fakatuʼutuʼu ʼa te ʼAtua ʼaē kua ina fakahā. Ia ʼaho nei ʼe tou maʼu te “folafola” ʼaia ʼaē neʼe tohi ʼi te Tohi-Tapu.​—1 Petelo 1:​24, 25.

2. Koteā te ʼu meʼa ʼaē neʼe tupu ai te fakahoko e Sehova tana folafola ʼo ʼuhiga mo Iselaele pea mo Suta ʼāfea?

2 Ko te hahaʼi ʼaē neʼe maʼuʼuli ʼi te temi ʼo te Iselaele ʼāfea, neʼe nātou sio ki te moʼoni ʼo te ʼu palalau ʼaia ʼa Isaia. ʼAki tana ʼu polofeta, neʼe fakakikite e Sehova ʼe nātou popūla anai, ʼuhi ko tanatou heʼe faitotonu lahi kia te ia, ʼo kamata ʼaki te ʼu telepi e hogofulu ʼo te puleʼaga ʼo Iselaele, pea ki muli age ko te ʼu telepi e lua ʼo te puleʼaga ʼo Suta. (Selemia 20:4; Amosi 5:​2, 27) Logope la neʼe nātou fakatagaʼi te ʼu polofeta ʼa Sehova, mo matehi ia nātou, mo tutu te takaiga tohi ʼaē neʼe tohi ai te ʼu fakatokaga ʼa te ʼAtua, pea mo nātou kole tokoni ki te kautau ʼo Esipito ke mole hoko te fakakikite ʼaia, kae neʼe hoko moʼoni te folafola ʼa Sehova. (Selemia 36:​1, 2, 21-​24; 37:​5-​10; Luka 13:34) Pea tahi ʼaē meʼa, ko te fakapapau ʼa te ʼAtua ʼo ʼuhiga mo te toe fakatuʼu ʼo he toe ʼo te kau Sutea ʼaē neʼe fakahemala, neʼe hoko ʼi hona ʼaluʼaga fakaofoofo.​—Isaia, kapite 35.

3. (a) Koteā te ʼu fakapapau ʼaē neʼe fakamatala e Isaia, ʼe tonu ke tou tokaga tāfito kiai? (b) He koʼe ʼe koutou tui papau ʼe hoko moʼoni anai te ʼu meʼa ʼaia?

3 ʼAki ia Isaia, neʼe toe fakakikite e Sehova te pule agatonu ʼa te Mesia ki te malamanei, mo te ʼāteaina mai te agahala pea mo te mate, pea mo te fakaliliu ʼo te kele ko he palatiso. (Isaia 9:​6, 7; 11:​1-9; 25:​6-8; 35:​5-7; 65:17-​25) ʼE toe hoko moʼoni anai koa mo te ʼu meʼa ʼaia? ʼE mahino papau ia! “Ko te ʼAtua . . . ʼe mole feala ke loi.” Neʼe ina tohi tana folafola faka polofeta ke ʼaoga kia tatou, pea neʼe tokaga lelei ke taupau tana folafola.​—Tito 1:2; Loma 15:⁠4.

4. Logope la neʼe mole taupau te ʼu ʼuluaki tohi totonu ʼo te Tohi-Tapu, he koʼe ʼe moʼoni te ʼui ʼaē ʼe “maʼuli” te folafola ʼa te ʼAtua?

4 Neʼe mole taupau e Sehova te ʼu ʼuluaki tohi totonu ʼaē neʼe tohi ai e tana ʼu tagata faitohi ʼo te temi muʼa tana ʼu lea faka polofeta. Kae ko tana “folafola,” tana fakatuʼutuʼu ʼaē kua ina fakahā, neʼe liliu ko he folafola maʼuli. ʼE haʼele tuʼumaʼu ki muʼa te fakatuʼutuʼu ʼaia, pea ʼi te ʼaluʼaga ʼaia, ʼe hā ki tuʼa te ʼu manatu pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe nātou uga te loto ʼo te hahaʼi, ʼaē ʼe malave te fakatuʼutuʼu ʼaia ki tonatou maʼuli. (Hepeleo 4:​12) Pea tahi ʼaē meʼa, ʼe fakahā e te fakamatala faka hisitolia, ko te taupau pea mo te fakaliliu ʼo te Tohi-Tapu ʼaē ʼe haʼu mai te ʼAtua neʼe fai ʼaki te takitaki fakaʼatua.

Te Temi ʼAē Neʼe Faigaʼi Ai Ke Molehi Te Folafola

5. (a) Koteā te ʼu meʼa ʼaē neʼe fai e te hau Silia moʼo molehi te ʼu Tohi Faka Hepeleo? (b) He koʼe neʼe mole iku tana faiga ʼaia?

5 Neʼe lahi te ʼu temi ʼaē neʼe faigaʼi ai e te ʼu hau ke nātou pulihi te ʼu tohi ʼaē ʼe haʼu mai te ʼAtua. ʼI te taʼu 168 ʼi muʼa ʼo totatou temi, ko te Hau Silia ko Atioko Epifane (ʼaē ʼe tuʼu ʼi te pasina 10) neʼe ina laga te ʼaletale kia Zeus ʼi te fale lotu ʼaē neʼe laga maʼa Sehova. Neʼe ina toe kumi foki ‘te ʼu tohi ʼo te Lao,’ mo ina tutu, pea mo ina tala ko ʼaē ʼe ina maʼu mo he ʼu tohi feiā ʼe matehi anai. Tatau aipe pe ko tohi ʼe fia ʼaē neʼe ina tutu ʼi Selusalemi pea mo Sutea, neʼe mole feala ke ina pulihi katoa te Tohi-Tapu. ʼI te temi ʼaia, neʼe lahi te ʼu fenua ʼaē neʼe mavetevete ai te ʼu kūtuga Sutea, pea neʼe maʼu ʼi te ʼu sinakoka fuli tanatou ʼu takaiga tohi.​—Vakaʼi ia Gāue 13:14, 15.

6. (a) Koteā te faiga mālohi neʼe fai moʼo maumauʼi ʼo te Tohi-Tapu ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi e te ʼu ʼuluaki Kilisitiano? (b) Koteā ʼaē neʼe hā ʼaki ai?

6 ʼI te taʼu 303 ʼo totatou temi, neʼe tatau mo te meʼa ʼaē neʼe fai e te Tuʼi Loma ko Dioclétien, neʼe ina fakatotonu ke maumauʼi te ʼu fale fono ʼo te kau Kilisitiano, pea ‘ke tutu tanatou ʼu Tohi-Tapu ʼi te afi.’ Neʼe hoko atu te maumauʼi ʼaia ʼo te Tohi-Tapu ia taʼu e hogofulu tupu. Logope la te kovi ʼo te ʼu fakataga, kae neʼe mole lava pulihi e Dioclétien te Lotu Faka Kilisitiano, pea neʼe mole fakagafua e te ʼAtua ki te ʼu hahaʼi ʼaē neʼe fekauʼi e te hau ke nātou maumauʼi te ʼu koga fuli ʼo Tana Folafola. Kae ko te fakafeagai ʼa te ʼu fili ki te tufa pea mo te faka mafola ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua, neʼe nātou fakahā ai te meʼa ʼaē neʼe ʼi tonatou loto. Neʼe nātou fakahā ai ko nātou ʼe ko he ʼu tagata neʼe fakakiviʼi e Satana, pea mo nātou fakahoko tona finegalo.​—Soane 8:44; 1 Soane 3:​10-​12.

7. (a) Koteā te ʼu faiga ʼaē neʼe fai moʼo tāʼofi te mafola ʼo te ʼatamai mālama ʼo ʼuhiga mo te Tohi-Tapu ʼi Eulopa ʼo te potu hihifo? (b) Koteā te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakahoko ʼo ʼuhiga mo te fakaliliu pea mo te tā ʼo te Tohi-Tapu?

7 Neʼe toe ʼi ai foki mo te tahi ʼu faʼahiga fai moʼo tāʼofi te mafola ʼo te ʼatamai mālama ʼo te Tohi-Tapu. ʼI te mole kei palalau ʼa te hahaʼi ʼi te lea faka Latina, neʼe mole ko te ʼu hau pagani ʼaē neʼe nātou fakafeagai mālohi ki te fakaliliu ʼo te Tohi-Tapu ki te lea māhani ʼa te hahaʼi, kae ko nātou ʼaē neʼe nātou lau ko te kau Kilisitiano​—ko te Tuʼi Tapu ko Grégoire 7 (1073-​85) pea mo te Tuʼi Tapu ko Innocent 3 (1198-​1216). ʼI tana faiga ʼaē ke ina pulihi te fakafeagai ki te mālohi ʼo te ʼēkelesia, neʼe fakatotonu e te Fono Katolika Loma ʼo Toulouse, ʼi Falani, ʼi te taʼu 1229, ko te hahaʼi fakalogo, ʼe mole feala ke ʼi ai hanatou Tohi-Tapu ʼi tanatou lea. Neʼe fakaʼaogaʼi te agamālohi ʼo te Inikisisio ke fakalogo te hahaʼi ki te fakatotonu ʼaia. Kae hili taʼu e 400 ʼo te Inikisisio, ko nātou ʼaē neʼe ʼoʼofa ki te Folafola ʼa te ʼAtua neʼe nātou fakaliliu te Tohi-Tapu katoa pea mo nātou tufa te tohi ʼaia ʼaē neʼe tā ia lea e 20 tupu, neʼe hilifaki kiai ʼihi ʼu lea, pea ko te ʼu koga maʼuhiga ʼo te Tohi-Tapu neʼe fakaliliu ʼi te tahi ʼu lea e 16.

8. Lolotoga te 19 sēkulō, koteā te meʼa ʼaē neʼe hoko ʼo ʼuhiga mo te fakaliliu pea mo te tufa ʼo te Tohi-Tapu ʼi Lusia?

8 Neʼe mole gata pe ki te Lotu Katolika Loma ʼaē neʼe ina tāʼofi te hahaʼi ke ʼaua naʼa nātou maʼu te Tohi-Tapu. ʼI te kamata ʼo te 19 sēkulō, ko Pavsky, ko te polofesea ʼi te Académie de Divinité ʼi St. Pétersbourg, neʼe ina fakaliliu mai te lea faka Keleka ki te lea faka Lusia te Evaselio ʼa Mateo. Ko ʼihi tohi ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano neʼe toe fakaliliu ki te lea faka Lusia, pea neʼe ko Pavsky ʼaē neʼe ina tā te ʼu tohi ʼaia. Neʼe lahi te tufa ʼo te ʼu tohi ʼaia, pea ʼi te taʼu 1826, neʼe uga e te kau takitaki lotu, ʼaki he aga fakakākā, te hau ke ina fakatotonu ke fakalogo te Sosiete ʼo te Tohi-Tapu faka Lusia ki te takitaki ʼa te “Fono Maʼoniʼoni” ʼo te ’Ēkelesia Orthodoxe Loma, pea neʼe ina fakagata moʼoni ai leva te ʼu gāue ʼa te Sosiete ʼaia. Ki muli age, neʼe fakaliliu e Pavsky te ʼu Tohi Faka Hepeleo ki te lea faka Lusia. ʼI te lagi temi pe ʼaia, ko Makarios, neʼe ko he monike lahi ʼo te Lotu Orthodoxe, neʼe ina toe fakaliliu mo ia te ʼu Tohi Faka Hepeleo ki te lea faka Lusia. Neʼe tautea ia nāua toko lua ʼuhi ko tanā ʼu faiga, pea ko te ʼu tohi ʼaē neʼe nā fakaliliu neʼe tuku ki te ʼu tānakiʼaga tohi ʼo te ʼēkelesia. Neʼe fakatotonu e te lotu ke taupau te Tohi-Tapu ʼi te lea ʼāfea faka Slave, kae neʼe mole he tahi ʼi te temi ʼaia neʼe ina lau pea mo mahino kiai. Kae ʼi te temi ʼaē neʼe mole kei feala ai ke tāʼofi te faiga ʼa te hahaʼi ke nātou maʼu te ʼatamai mālama ʼo ʼuhiga mo te Tohi-Tapu, neʼe fai leva e te “Fono Maʼoniʼoni” tana fakaliliu ʼa ia totonu, ʼaki te fakatotonu ʼaē ke nātou tokakaga lelei ke nātou fakaʼaogaʼi te ʼu kupuʼi palalau ʼaē ʼe ʼalutahi mo te ʼu manatu ʼa te ʼēkelesia. Koia, ʼo ʼuhiga mo te tufa ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua, neʼe hā lelei te kehekehe ʼo te ʼu meʼa ʼaē ʼe fakaʼasi ki tuʼa e te kau takitaki lotu pea mo tanatou ʼu fakatuʼutuʼu moʼoni, ʼo hā ʼi tanatou ʼu palalau pea mo tanatou ʼu aga.​—2 Tesalonika 2:​3, 4.

Neʼe Taupau Te Folafola Mai Te Fakamahino Hala

9. Neʼe fakahā feafeaʼi e ʼihi hahaʼi fakaliliu tanatou ʼofa ki te Folafola ʼa te ʼAtua?

9 Ia nātou ʼaē neʼe nātou fakaliliu pea mo hiki te Tohi-Tapu, neʼe ʼi ai te ʼu tagata neʼe nātou ʼofa moʼoni ki te Folafola ʼa te ʼAtua pea mo nātou faiga fakamalotoloto ke mahino kiai te hahaʼi fuli. Ko William Tyndale neʼe mate faka maletile (ʼi te taʼu 1536) ʼuhi ko tana fakaliliu te Tohi-Tapu ki te lea Fakapilitānia. Neʼe pilisoniʼi ia Francisco de Enzinas e te Inikisisio Katolika (ʼi te hili ʼo te taʼu 1544) ʼuhi ko tana fakaliliu pea mo tana tā te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano ʼi te lea faka Sepania. Ko Robert Morrison (mai te taʼu 1807 ki te taʼu 1818) neʼe ina fakaliliu te Tohi-Tapu ʼi te lea faka Siaina, logope la neʼe feala ke matehi ai.

10. Koteā te ʼu faʼifaʼitaki ʼe nātou fakahā mai ko ʼihi neʼe nātou fakaliliu te Tohi-Tapu, kae mole nātou ʼofa ki te Folafola ʼa te ʼAtua?

10 Kae ʼi ʼihi temi, neʼe mole ko te ʼofa ʼaē ki te Folafola ʼa te ʼAtua ʼaē neʼe ina uga ai ʼihi hahaʼi hiki tohi pea mo te hahaʼi fai fakaliliu ke nātou fai te gāue ʼaia. Tou vakaʼi te ʼu faʼifaʼitaki e fā: (1) Neʼe laga e te kau Samalitana te fale lotu ʼi te Moʼuga ko Kelisime, moʼo fakafeagai ki te fale lotu ʼo Selusalemi. Moʼo lagolago ki te faʼahi ʼaia, neʼe hilifaki te manatu ki te Pentateuque Samalitana ʼi te vaega ʼo Ekesote 20⁠:17. Neʼe hilifaki ki te ʼu Folafola e Hogofulu te fakatotonu ʼaē, ke laga he ʼaletale ʼi te fuga Moʼuga ko Kelisime pea ke fai ai he ʼu sakilifisio. (2) Ko ia ʼaē neʼe ina ʼuluaki fakaliliu te tohi ʼa Taniela maʼa te Tohi-Tapu faka Keleka, te Septante, neʼe faʼifaʼitaliha ʼi tana fai fakaliliu. Neʼe ina fakahū he ʼu fakamatala neʼe ina manatu, ʼe nātou fakamahino anai peʼe hikihiki ai anai te lelei ʼo te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼi te tohi faka Hepeleo. Neʼe ina molehi te tahi ʼu vaega, heʼe ʼi tana manatu ʼe mole tali anai e te kau lautohi. ʼI tana fakaliliu te lea faka polofeta ʼo ʼuhiga mo te temi ʼaē ka hā ai te Mesia, ia Taniela 9:​24-​27, neʼe ina fakaliliu hala te loaloaga ʼo te temi ʼaē ʼe tohi lelei ai, pea neʼe ina hilifaki, mo fetogi ni ʼu kupu pea mo ina fetogi te ʼu tuʼulaga ʼo te ʼu kupu, lagi ʼaki te manatu ʼaē ke lagolago te lea faka polofeta ʼaia ki te tau ʼaē neʼe fai e te kau Makapeo. (3) ʼI te fā sēkulō, ʼi te tohi faka latina, ko te tagata neʼe lagolago fakamalotoloto ki te akonaki ʼo te Tahitolu, neʼe ina fakahū te ʼu kupu ʼaenī: “ ʼI te lagi, ko te Tāmai, mo te Folafola, pea mo te laumālie maʼoniʼoni; pea ko te ʼu meʼa ʼaia e tolu ʼe ko he meʼa e tahi” ohage ko he ʼu kupu neʼe toʼo ʼi te vaega ʼo 1 Soane 5⁠:7. Ki muli age neʼe kau te vaega ʼaia ʼi te Tohi-Tapu faka Latina. (4) Ko Louis 8 (mai te taʼu 1610 ki te 1643), ʼi Falani, neʼe ina fakagafua kia Jacques Corbin ke ina fakaliliu Fakafalani te Tohi-Tapu moʼo tauʼi te ʼu faiga ʼa te kau Polotesita. ʼAki te fakatuʼutuʼu ʼaia, neʼe hilifaki e Corbin he ʼu manatu neʼe nātou fetogi te mahino totonu ʼaē ki te ʼu vaega, ʼo kau kiai te talanoa ʼo ʼuhiga mo “te sakilifisio maʼoniʼoni ʼo te Misa” ia Gāue 13⁠:⁠2.

11. (a) Neʼe feafeaʼi te tologa ʼo te Folafola ʼa te ʼAtua logope la te agakākā ʼa ʼihi hahaʼi fakaliliu? (b) ʼE ko tohi ʼāfea ʼe fia ʼe nātou fakamoʼoni ki te meʼa ʼaē neʼe ʼui e te Tohi-Tapu ʼi te kamata? (Vakaʼi te talanoa.)

11 Neʼe mole tāʼofi e Sehova te ʼu kākā ʼaia ʼaē neʼe fai ki tana Folafola, pea neʼe mole ina tuku ki te ʼu kākā ʼaia ke nātou fetogi tana fakatuʼutuʼu. Neʼe koteā tona ʼu fua? Ko te hilifaki ʼo te ʼu manatu ʼo ʼuhiga mo te Moʼuga ko Kelisime, neʼe mole fakaliliu ai te lotu ʼa te kau Samalitana ko te meʼa gāue ʼaē neʼe fakaʼaogaʼi e te ʼAtua moʼo tapuakiʼi te malamanei. Kailoa ia, kae neʼe fakamoʼoni ai, tatau aipe peʼe lau e te lotu Samalitana ʼe tui ki te Pentateuque, neʼe mole feala ke tou falala kiai ke ina akoʼi mai te moʼoni. (Soane 4:​20-​24) Ko te fakaliliu hala ʼo te ʼu kupu ʼi te Septante, neʼe mole ina tāʼofi te hā ʼa te Mesia ʼi te temi ʼaē neʼe fakakikite e te polofeta ko Taniela. Tahi ʼaē meʼa, logope la neʼe fakaʼaogaʼi te Septante ʼi te ʼuluaki sēkulō, kae neʼe kua māhani te kau Sutea ʼi te fagono ki te lau ʼo te Tohi-Tapu ʼi te lea faka Hepeleo ʼi tanatou ʼu sinakoka. Koia, neʼe nofo “fakatalitali . . . te hahaʼi” ʼi te temi ʼaē neʼe kua ʼamanaki ai ke hoko ia te lea faka polofeta. (Luka 3:​15) Ohage ko te ʼu kupu ʼaē neʼe hilifaki ki te vaega ʼo 1 Soane 5:​7 moʼo lagolago ki te Tahitolu, pea mo te ʼu kupu ʼaē neʼe hilifaki ki te vaega ʼo Gāue 13⁠:2 moʼo lagolago ki te Misa, neʼe mole fetogi e te ʼu meʼa ʼaia te moʼoni. Pea ʼaki te temi, neʼe hā lelei te ʼu kākā ʼaia. ʼE feala ʼaki te ʼu tuʼuga tohi ʼo te Tohi-Tapu ʼaē neʼe tohi ʼi tona lea ʼuluaki, ke tou vakaʼi peʼe tonu te ʼu fakaliliu kehekehe ʼaē neʼe fai.

12. (a) Koteā te ʼu fetogi lahi ʼaē neʼe fai e ʼihi ʼu hahaʼi fakaliliu ʼo te Tohi-Tapu? (b) Neʼe koteā tona ʼu fua?

12 Neʼe lahi te tahi ʼu meʼa neʼe fai moʼo fetogi te ʼu vaega ʼo te Tohi-Tapu. Neʼe ko he fakafeagai ki te ʼuhiga ʼo te ʼAtua moʼoni. Ko te ʼuhiga moʼoni pea mo te ʼu tuʼuga fetogi ʼaē neʼe fai, neʼe nātou fakahā lelei te takitaki ʼa he mālohi ʼe lahi age ʼi te tagata peʼe ko he kautahi fakatagata​—ʼio, ko te ʼu fakaneke ʼaia ʼa te fili tāfito ʼo Sehova, ia Satana te Tevolo. ʼI tanatou mole tauʼi te mālohi ʼaia, ko te hahaʼi fakaliliu pea mo hiki tohi​—ko ʼihi neʼe nātou fakamalotoloto, pea ko ʼihi neʼe lākilua—​neʼe nātou kamata molehi te huafa totonu ʼo te ʼAtua, ʼaē ko Sehova, mai te Folafola ʼaē neʼe haʼu mai ia te ia, ʼi te ʼu lauʼi afe vaega ʼaē neʼe tuʼu ai. Mole tuai, pea ko te tahi ʼu fakaliliu mai te lea faka Hepeleo ki te lea faka Keleka, mo faka Latina, mo faka Siamani, mo Fakapilitānia, mo faka Italia, pea mo faka Holani, mo ʼihi ʼatu, neʼe nātou pulihi katoa te huafa ʼo te ʼAtua peʼe neʼe nātou tuku ʼi he ʼu vaega tokosiʼi. Neʼe toe toʼo foki tona huafa ʼi te ʼu tohi hiki ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano.

13. He koʼe ko te faiga mālohi ʼaē ke fetogi te Tohi-Tapu, neʼe mole feala ke pulihi ai te huafa ʼo te ʼAtua ʼi te ʼatamai ʼo te hahaʼi?

13 Kae ko te huafa lahi ʼaia neʼe mole puli ʼi te ʼu ʼatamai ʼo te hahaʼi. Ko te fakaliliu ʼo te ʼu Tohi Faka Hepeleo ki te lea faka Sepania, mo faka Potukalia, mo faka Siamani, mo Fakapilitānia, mo Fakafalani, pea mo ʼihi ʼatu ʼu lea neʼe nātou ʼai fakalelei te huafa totonu ʼo te ʼAtua. ʼI te 16 sēkulō, neʼe toe kamata hā te huafa ʼo te ʼAtua ʼi te ʼu fakaliliu kehekehe faka Hepeleo ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano; ʼi te 18 sēkulō, neʼe hā ʼi te fakaliliu faka Siamani; ʼi te 19 sēkulō, ʼi te lea faka Croate pea mo Fakapilitānia. Tatau aipe peʼe faiga e te hahaʼi ke nātou fufū te huafa ʼo te ʼAtua, kae ʼi te temi ʼaē ka hoko mai ai te “ ʼaho ʼo Sehova,” ohage ko tona tala e te ʼAtua, ‘ ʼe ʼiloʼi anai e te ʼu puleʼaga ko ʼau ia Sehova.’ ʼE hoko moʼoni anai te meʼa ʼaē neʼe tala e te ʼAtua.​—2 Petelo 3:​10; Esekiele 38:23; Isaia 11:⁠9; 55:11.

ʼE Aʼu Te Logo Ki Te Malamanei Katoa

14. (a) ʼI te 20 sēkulō, neʼe tā te Tohi-Tapu ia lea ʼe fia ʼi Eulopa, pea neʼe koteā tona fua? (b) ʼI te fakaʼosi ʼo te taʼu 1914, neʼe feala ke maʼu te Tohi-Tapu ia lea ʼe fia ʼi Afelika?

14 ʼI te kamata ʼo te 20 sēkulō, neʼe kua tā te Tohi-Tapu ia lea e 94 ʼi Eulopa. Neʼe ina fakatokagaʼi ki te kau ako ʼo te Tohi-Tapu ʼo te ʼu potu fenua ʼaia ʼo te malamanei, ʼe hoko anai he ʼu maveuveu ʼi te malamanei ʼi te fakaʼosi ʼo te ʼu Temi ʼo te kau Senitile ʼi te taʼu 1914, pea neʼe hoko moʼoni te faʼahi ʼaia! (Luka 21:24) ʼI muʼa ʼo te fakaʼosi ʼo te taʼu maʼuhiga ʼo te 1914, neʼe kua ʼosi tā te Tohi-Tapu, ʼi tona katoa peʼe ko ʼihi koga ʼo te Tohi-Tapu, ia lea e 157 ʼo Afelika, ʼo hilifaki kiai te fakaʼaogaʼi lahi ʼo te Tohi-Tapu ʼi te ʼu lea Fakapilitānia, Fakafalani, pea mo faka Potukalia. Neʼe fakatuʼu ai te ʼu tafitoʼaga ki te ako fakalaumālie ʼo te Tohi-Tapu, ʼaē ʼe ina foaki te ʼāteaina ki te hahaʼi agavaivai ʼo te ʼu telepi mo te ʼu hahaʼi kehekehe ʼaē ʼe maʼuʼuli ʼi ai.

15. ʼI te kamata ʼo te ʼu ʼaho fakaʼosi, neʼe kua fakaliliu te Tohi-Tapu kia lea ʼe fia ʼi Amelika?

15 ʼI te hū ʼo te malamanei ki te ʼu ʼaho fakamuli ʼaē neʼe fakakikite, neʼe faigafua ai te maʼu ʼo te Tohi-Tapu ʼi Amelika. Ko te hahaʼi ʼaē neʼe ʼōmai mai Eulopa, neʼe nātou ʼave mo nātou te Tohi-Tapu ʼi tanatou ʼu lea kehekehe fuli. Neʼe kamata ai te polokalama ako lahi ʼo te Tohi-Tapu, ʼaki te ʼu akonaki ki te kaugamālie, pea mo te tufa lahi ʼo te ʼu tohi faka Tohi-Tapu, ʼaē neʼe tā e te Kau Ako Faka Malamanei ʼo te Tohi-Tapu, te higoa ʼi te temi ʼaia ʼo te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova. Pea tahi ʼaē meʼa, neʼe kua ʼosi fai te ʼu fakaliliu ʼo te Tohi-Tapu e te ʼu sosiete faka Tohi-Tapu ʼi te tahi ʼu lea e 57, moʼo tali ki te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼaoga ki te hahaʼi ʼaē ʼe nonofo ʼi te ʼu fenua ʼo te Potu Hihifo.

16, 17. (a) Ko lea ʼe fia ʼaē kua fakaliliu ai te Tohi-Tapu ʼi te temi ʼaē ʼe fai ai te faka mafola ʼi te malamanei katoa? (b) Neʼe feafeaʼi te fakahā lelei e te Tohi-Tapu ʼe ko he tohi ʼe mole fetogi pea ʼe malave moʼoni ki te loto ʼo te hahaʼi?

16 ʼI te temi ʼaē neʼe tonu ai ke faka mafola te logo lelei ʼi te malamanei katoa ʼi muʼa ʼo te ‘hoko mai ʼo te fakaʼosi,’ ko te Tohi-Tapu neʼe mole ko he meʼa foʼou ki te ʼu fenua ʼo Asia pea mo te ʼu motu ʼo te Pasifika. (Mateo 24:14) Neʼe kua ʼosi fakaliliu ia lea e 232 ʼaē ʼe palalau ʼi te ʼu potu fenua ʼaia ʼo te malamanei. Ko ʼihi ko te ʼu fakaliliu katoa ʼo te Tohi-Tapu; neʼe lahi te ʼu fakaliliu ʼo te Tauhi Foʼou; ko ʼihi neʼe ko te tohi pe e tahi ʼo te Tohi-Tapu.

17 ʼE mahino papau ia, ko te Tohi-Tapu neʼe mole gata pe ki te ʼui ʼaē ʼe ko he tohi ʼāfea. ʼI te ʼu tohi fuli ʼaē ʼe tou maʼu, neʼe ko te tohi pe ʼaia e tahi ʼaē neʼe lahi tona fakaliliu pea mo lahi tona tufa. ʼO mulimuli ki te tapuakina fakaʼatua ʼaia, ʼe hoko moʼoni te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakamatala ʼi te tohi ʼaia. Tahi ʼaē meʼa, ko tana ʼu akonaki pea mo te takitaki e te laumālie maʼoniʼoni ia te ʼu akonaki ʼaia, neʼe malave fualoa ki te maʼuli ʼo te hahaʼi ʼi te ʼu fenua kehekehe. (1 Petelo 1:​24, 25) Kae neʼe ʼi ai te tahi ʼu meʼa neʼe tonu ke hoko.

ʼE Kei Koutou Manatuʼi Koa?

◻ Koteā “te folafola ʼa totatou ʼAtua” ʼaē ʼe tologa ʼo talu ai?

◻ Koteā te ʼu meʼa ʼaē neʼe fai moʼo pulihi ʼo te Tohi-Tapu, pea koteā te ʼu meʼa ʼaē neʼe hoko ki muli age?

◻ Neʼe taupau feafeaʼi te ʼuhiga totonu ʼo te Tohi-Tapu?

◻ Neʼe hā feafeaʼi ʼe maʼuli moʼoni te ʼu meʼa ʼaē ʼe tala e te ʼAtua ʼi tana folafola?

[Talanoa ʼo te pasina 12]

ʼE Tou ʼIloʼi Moʼoni Koa Te Meʼa ʼAē Neʼe ʼUi e Te Tohi-Tapu ʼi Te Kamata?

Ko lagi ko tohi ʼāfea faka Hepeleo e 6 000 ʼe nātou fakamoʼoni te ʼu meʼa ʼaē ʼe tuʼu ʼi te Tauhi ʼĀfea. Tokosiʼi ʼi te ʼu tohi ʼāfea ʼaia neʼe tohi ʼi te temi ʼi muʼa atu ʼo te kau Kilisitiano. Ko te lagi ʼu tohi ʼāfea e 19 ʼo te Tauhi ʼĀfea ʼe kei tou maʼu ʼi te temi nei, neʼe fai ʼi te temi ʼi muʼa ʼo te faʼu ʼo te ʼu masini tā tohi. Pea tahi ʼaē meʼa, talu mai te temi ʼaia, ko te ʼu fakaliliu neʼe fai ʼi te tahi ʼu lea e 28.

ʼO ʼuhiga mo te Tauhi Foʼou, neʼe lau ʼe ko lagi tohi ʼāfea e 5 000. Ko te tohi e tahi ʼi te ʼu tohi ʼaia neʼe tohi ʼi muʼa ʼo te taʼu 125 ʼo totatou temi, hili kiai ni ʼu kiʼi taʼu veliveli ʼi te kua tohi ʼo te ʼuluaki tohi. Pea ko ʼihi ʼu kogaʼi tohi neʼe lagi tohi ʼi muʼa atu. ʼI te ʼu tohi e 22 ʼo te ʼu tohi e 27 ʼaē ʼe haʼu mai te ʼAtua, ko tohi ʼāfea e 10 ki te 19 neʼe tohi katoa ʼaki te ʼu mataʼi tohi lalahi. ʼI te Tauhi Foʼou, ko te tohi ʼaē ʼe veliveli tona ʼu takaiga tohi ʼaē neʼe fai ʼaki te ʼu mataʼi tohi lalahi ʼe ko te Fakahā, heʼe ko ʼona tohi pe e tolu. Ko te tohi ʼāfea e tahi ʼo te ʼu Tohi Faka Keleka Faka Kilisitiano neʼe fai ʼi te fā sēkulō ʼo totatou temi.

ʼE mole he tahi age tohi ʼo te temi muʼa ʼe fakamoʼoni kiai te ʼu tuʼuga tohi ʼāfea ʼaia.

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae