ʼE Palalau Kilisito Ki Te ʼu Kokelekasio
“Koʼeni te ʼu meʼa ʼaē ʼe ʼui e ia ʼaē ʼe ina puke te ʼu fetuʼu e fitu ʼi tona nima mataʼu.”—Apokalipesi 2:1, MN.
1, 2. He koʼe ʼe tonu ke tou fia ʼiloʼi te ʼu meʼa ʼaē neʼe ʼui e Sesu ki te ʼu kokelekasio e fitu ʼi Asia Veliveli?
KO TE ʼAlo ʼulu tokotahi ʼa Sehova, ko Sesu Kilisito, ʼe ko te Pule ʼo te kokelekasio faka Kilisitiano. Moʼo taupau te maʼa ʼo te kokelekasio ʼo tana kau tisipulo fakanofo, ʼe fai e Kilisito tona ʼuhiga pule ʼaki he ʼu fakavikiviki pea mo he ʼu fakatonutonu kia nātou. (Efeso 5:21-27) ʼE tou maʼu te ʼu faʼifaʼitaki ʼo ʼuhiga mo te faʼahi ʼaia ia Apokalipesi ʼi te kapite 2 pea mo te 3, ʼaē ʼe tou maʼu ai te ʼu logo mālohi pea mo ʼofa ʼa Sesu kia kokelekasio e fitu ʼi Asia Veliveli.
2 ʼI muʼa ʼo tana logo ki te ʼu folafola ʼa Sesu ki te ʼu kokelekasio e fitu, neʼe fakahā age kia Soane “te ʼaho ʼo te ʼAliki.” (Apokalipesi 1:10, MN ) Ko te “aho” ʼaia neʼe kamata ʼi te temi ʼaē neʼe fakatuʼu ai te Puleʼaga Faka Mesianike ʼi te 1914. Koia, ko te ʼu folafola ʼaē neʼe fai e Sesu ki te ʼu kokelekasio ʼe maʼuhiga ʼaupito ʼi te ʼu ʼaho fakamuli ʼaenī. Ko tana ʼu fakaloto mālohi pea mo tana ʼu tokoni ʼe ʼaoga kia tatou moʼo tauʼi te ʼu ʼaluʼaga ʼaē ʼe tou felāveʼi mo ia ʼi te ʼu temi faigataʼa ʼaenī.—2 Timoteo 3:1-5.
3. Koteā te faka ʼuhiga fakatātā ʼo te “ ʼu fetuʼu,” te “ ʼu ʼaselo,” pea mo te “ ʼu tuʼulaga mālama aulo” ʼaē neʼe sio kiai te ʼapositolo ko Soane?
3 Neʼe sio ia Soane kia Sesu Kilisito ʼi tona kolōlia, ʼe ina “puke te ʼu fetuʼu e fitu ʼi tona nima mataʼu” pea “ ʼe haʼele ʼi te lotomalie ʼo te ʼu tuʼulaga mālama aulo e fitu,” peʼe ko te ʼu kokelekasio. Ko te “ ʼu fetuʼu” ʼe ko “te ʼu ʼaselo ʼo te ʼu kokelekasio e fitu.” (Apokalipesi 1:20 ; 2:1, MN ) ʼI ʼihi temi, ko te ʼu fetuʼu ʼe nātou fakatātā te kau ʼaselo, kae ʼe mole fakaʼaogaʼi anai e Kilisito he tagata ke ina tohi he ʼu logo maʼa he ʼu laumālie fakapulipuli. Koia, ko te “ ʼu fetuʼu” ʼaia ʼe nātou faka ʼuhiga ki te ʼu tēhina taupau ʼaē kua fakanofo ʼaki te laumālie maʼoniʼoni, peʼe ko te kau tagata ʼāfea fuli. Ko te kupu te “ ʼu ʼaselo” ʼe faka ʼuhiga ki tanatou gāue ʼaē ko te kau ʼave logo. ʼUhi ko te tuputupu ʼa te kautahi ʼa te ʼAtua, neʼe toe fakanofo e “te tagata tauhi ʼapi agatonu” he ʼu tagata popoto neʼe fili ʼi “te tahi ʼu ōvi” ʼa Sesu ke nātou toʼo te tuʼulaga tagata taupau.—Luka 12:42-44, MN; Soane 10:16, MN.
4. ʼE lava ʼaoga feafeaʼi ki te ʼu tagata ʼāfea hanatou tokagaʼi te ʼu folafola ʼa Kilisito ki te ʼu kokelekasio?
4 Ko te “ ʼu fetuʼu” ʼe nonofo ʼi te nima mataʼu ʼa Sesu—ko tona faka ʼuhiga ʼe ina puleʼi, mo ina takitaki, mo ʼofa kiai pea mo ina puipui. Koia ʼe tonu ai ke nātou fakalogo kia te ia. Kapau ko te kau tagata ʼāfea ʼo te temi nei ʼe nātou mulimuli ki te ʼu meʼa ʼe ina ʼui ki te ʼu kokelekasio takitokotahi e fitu, pea ʼe nātou sio anai peʼe feafeaʼi hanatou fakatokatoka he ʼu ʼaluʼaga ohage ko te ʼu ʼaluʼaga ʼaē neʼe hoko ki te ʼu kokelekasio ʼaia. ʼE mahino ia, ʼe tonu ki te kau Kilisitiano fuli ke nātou fakalogo ki te ʼAlo ʼo te ʼAtua. (Maleko 9:7) Koteā ʼaē ʼe feala ke tou ako mo kapau ʼe tou tokagaʼi te ʼu palalau ʼa Kilisito ki te ʼu kokelekasio?
Ki Te ʼAselo ʼi Efeso
5. Neʼe feafeaʼi te kolo ʼo Efeso?
5 Neʼe vikiʼi pea mo fakatonutonuʼi e Sesu te kokelekasio ʼo Efeso. (Lau ia Apokalipesi 2:1-7, MN.) Ko te foʼi fale lotu lahi ʼo te ʼatua fafine ko Alatemise neʼe tuʼu ʼi te kolo ʼaia ʼi te potu uesite ʼo Asia Veliveli, ʼaē neʼe lahi ai te ʼu fai fakatau pea mo te tauhi lotu. Logola neʼe fonu te kolo ʼo Efeso ʼi te ʼu aga heʼeʼaoga, mo te lotu hala pea mo te gaohi meʼa fakamanamana, kae neʼe tapuakina e te ʼAtua te minisitelio ʼa te ʼapositolo ko Paulo pea mo ʼihi atu ʼi te kolo ʼaia.—Gaue, kapite 19.
6. ʼE tatau feafeaʼi te kau Kilisitiano agatonu ia ʼaho nei mo nātou ʼo Efeso ʼi te temi muʼa?
6 Neʼe vikiʼi e Kilisito te kokelekasio ʼo Efeso, ʼo ʼui maʼana: “ E ʼau ʼiloʼi tau ʼu gāue, mo tau gāue kinakina pea mo tau faʼa kātaki, pea ʼe ʼau ʼiloʼi ʼe mole ke faʼa kātakiʼi ia te ʼu tagata ʼaē ʼe kovi, pea kua ke ʼahiʼahiʼi ia nātou ʼaē ʼe nātou ʼui ko nātou ko te kau ʼapositolo, kae ʼe mole ko ia, pea kua ke ʼiloʼi tanatou loi.” Ia ʼaho nei, ko te ʼu kokelekasio ʼa te kau tisipulo moʼoni ʼa Sesu ʼe nātou fai mo nātou he ʼu aga ʼe lelei, mo gāue kinakina pea mo kātaki. ʼE mole nātou tali te ʼu tēhina kākā ʼaē ʼe nātou loto ke faka ʼuhiga nātou ohage ko he kau ʼapositolo. (2 Kolonito 11:13, 26) Ohage ko te kau Efeso, ko te kau Kilisitiano agatonu ia ʼaho nei “ ʼe mole [nātou] faʼa kātakiʼi ia te ʼu tagata ʼaē ʼe kovi.” Moʼo taupau te maʼa ʼo te tauhi ʼa Sehova pea mo puipui te kokelekasio, ʼe mole nātou fakatahi mo te kau ʼaposita ʼaē ʼe mole fia fakahemala.—Kalate 2:4, 5; 2 Soane 8-11.
7, 8. Koteā te fihifihia lahi neʼe hoko ʼi te kokelekasio ʼo Efeso, pea ʼe tou lava tauʼi feafeaʼi mokā hoko kia tatou he ʼaluʼaga feiā?
7 Kae neʼe ʼi ai te fihifihia lahi ʼa te kau Kilisitiano ʼo Efeso. Neʼe ʼui fēnei e Sesu: “[Koʼeni te meʼa ʼaē] ʼe ʼau koviʼia ai ia koe, heʼe kua ke līaki te ʼofa ʼaē neʼe ke maʼu ʼi te kamata.” Neʼe maʼua ki te kau Kilisitiano ʼo te kokelekasio ke nātou toe maʼu tonatou ʼofa ʼaē kia Sehova ʼi te kamata. (Maleko 12:28-30; Efeso 2:4; 5:1, 2) Ko tatou fuli ʼe tonu ke tou tokakaga naʼa puli totatou ʼofa ki te ʼAtua ʼaē neʼe tou maʼu ʼi te kamata. (3 Soane 3) Kae e feafeaʼi mo kapau la kua maʼuhiga ʼaupito ʼi totatou maʼuli te holi ki te ʼu koloā pea mo te ʼu fakafiafia? (1 Timoteo 4:8; 6:9, 10) ʼE tonu anai ke tou faikole fakamalotoloto ke tokoni mai ia Sehova ʼAtua ke tou tekeʼi te ʼu holi ʼaia, kae ke tou ʼofa mālohi kia te ia pea mo loto fakafetaʼi kia meʼa fuli ʼaē neʼe ina fai mo tona ʼAlo maʼa tatou.—1 Soane 4:10, 16.
8 Neʼe uga fēnei e Kilisito te kau Efeso: “Ke ke manatuʼi te faʼahi ʼaē kua ke tō mai ai, pea ke fakahemala, pea mo fai tau ʼu ʼuluaki gāue.” Koteā ka hoko mo kapau ʼe mole nātou fai te faʼahi ʼaia? Neʼe ʼui fēnei e Sesu: “Kapau ʼe mole ke fai te ʼu meʼa ʼaia, pea ʼe ʼau haʼu kia te koe, pea ʼe ʼau toʼo anai tou tuʼulaga mālama mai tona tuʼuʼaga.” Kapau neʼe pulihi e te ʼu ōvi fuli tonatou ʼofa ʼaia ʼi te kamata, pea ko te “tuʼulaga mālama,” peʼe ko te kokelekasio ʼe mole toe tuʼu fualoa anai. ʼI totatou ʼuhiga kau Kilisitiano faʼafai, ʼofa pe ke tou gāue kinakina ke gigila tuʼumaʼu te kokelekasio ʼi te faʼahi fakalaumālie.—Mateo 5:14-16.
9. Koteā te manatu ʼe tonu ke tou maʼu ʼo ʼuhiga mo te ʼu magaʼi lotu?
9 Neʼe tonu ke vikiʼi te kau Efeso ʼi tanatou fehiʼa “ki te ʼu gāue ʼa te magaʼi lotu ʼa Nikolause.” ʼO gata pe ia Apokalipesi, ʼe mole he tahi age fakamahino ʼo ʼuhiga mo te haʼuʼaga ʼo te magaʼi lotu ʼaia, pea mo tana ʼu akonaki pea mo tana ʼu gāue. Kae mai tona ʼaluʼaga ʼaē neʼe tauteaʼi e Sesu te mulimuli ki he ʼu tagata, koia ʼe tonu ke tou haga fehiʼa ki te ʼu magaʼi lotu, ohage ko te kau Kilisitiano ʼo Efeso.—Mateo 23:10.
10. Koteā ka hoko anai kia nātou ʼaē ʼe nātou tokagaʼi te meʼa ʼaē ʼe tala e te laumālie?
10 Neʼe ʼui fēnei e Kilisito: “Ko ʼaē ʼe ʼi ai hona taliga ke logo ki te meʼa ʼaē ʼe ʼui e te laumālie ki te ʼu kokelekasio.” ʼI tana kei maʼuli ʼi te kele, neʼe palalau ia Sesu ʼaki te takitaki ʼo te laumālie ʼo te ʼAtua. (Isaia 61:1; Luka 4:16-21) Koia ʼe tonu ai ke tou tokakaga ki te ʼu palalau ʼaē ʼe fai mai ʼi te temi nei e te ʼAtua ʼaki ia Sesu ʼo ina fakaʼaogaʼi te laumālie maʼoniʼoni. ʼAki te takitaki ʼa te laumālie, neʼe fakapapau fēnei ia Sesu: “Ki ʼaē ʼe mālo, ʼe ʼau tuku anai ke kai ki te fuʼu ʼakau ʼo te maʼuli, ʼaē ʼe ʼi te palatiso ʼo te ʼAtua.” Maʼa te kau fakanofo, ʼaē ʼe nātou tokagaʼi te ʼu palalau ʼa te laumālie, ko tona faka ʼuhiga ʼe nātou maʼu anai te maʼuli tuputupua ʼi te “palatiso ʼo te ʼAtua” ʼi selo, peʼe ko te ʼafioʼaga ʼo Sehova. Ko te “hahaʼi tokolahi,” ʼaē ʼe nātou fakalogo mo nātou ki te ʼu palalau ʼa te laumālie, ʼe nātou maʼuʼuli anai ʼi te palatiso ʼi te kele, pea ʼe nātou ʼinu ai anai ki “te vaitafe . . . ʼo te maʼuli” pea mo nātou maʼu anai he maʼuli mālōlō ʼaki te ʼu “lau” ʼo te ʼu fuʼu ʼakau ʼaē ʼe to ia tafa ʼo te vaitafe.—Apokalipesi 7:9; 22:1, 2; Luka 23:43.
11. ʼE lava feafeaʼi hatatou fakatuputupu te ʼofa kia Sehova?
11 Neʼe mole kei maʼu e te kau Efeso tonatou ʼofa ʼi te kamata, kae e feafeaʼi mokā hoko te ʼaluʼaga ʼaia ki he kokelekasio ia ʼaho nei? Tou fakatuputupu takitokotahi te ʼofa kia Sehova ʼo tou palalau ʼo ʼuhiga mo te ʼu gāue ʼaē neʼe ina fai ʼaki te ʼofa. ʼE feala ke tou fakahā totatou loto fakafetaʼi ki te ʼofa ʼaē neʼe fakahā e te ʼAtua ʼi tana foaki te totogi ʼaki tona ʼAlo ʼofaina. (Soane 3:16; Loma 5:8) ʼI te ʼu lakaga ʼaē ʼe ʼaoga ai, ʼe feala anai ke tou talanoa ki te ʼofa ʼo te ʼAtua ʼi tatatou ʼu tali pea ka tou fai he akonaki ʼi te ʼu fono. ʼE feala ke tou fakahā tatatou ʼofa kia Sehova ʼo tou vikiʼi tona huafa ʼi te minisitelio faka Kilisitiano. (Pesalemo 145:10-13) ʼE moʼoni, ʼaki tatatou ʼu palalau pea mo tatatou ʼu gāue ʼe feala ai ke toe mālohi te ʼofa ʼaē neʼe maʼu e te kokelekasio ʼi te kamata.
Ki Te ʼAselo ʼo Simina
12. Koteā ʼaē ʼe fakahā e te hisitolia ʼo ʼuhiga mo Simina pea mo te ʼu toʼotoʼoga faka lotu ʼaē neʼe fai ai?
12 Neʼe vikiʼi te kokelekasio ʼo Simina e Kilisito, “te ʼUluaki mo te Fakamuli, ʼaē neʼe mate pea kua toe maʼuli” ʼaki te fakatuʼuake. (Lau ia Apokalipesi 2:8-11, MN.) Ko Simina (ʼi te temi nei ko Izmir, ʼi Tulukia) neʼe laga ʼi te potu uesite ʼo Asia Veliveli. Neʼe fakatuʼu te kolo e te kau Keleka, kae neʼe maumauʼi e te kau Litia ʼi te taʼu 580 ʼi muʼa ʼo totatou temi. Ko te ʼu hau ʼaē neʼe hoa kia Alexandre le Grand neʼe nātou toe laga ia Simina ʼi he koga meʼa foʼou. Neʼe liliu ko he kolo Loma ʼo Asia pea neʼe ko he potu tāfito neʼe haʼele lelei ai te faifakatau, pea neʼe ʼiloa ʼuhi ko tona ʼu foʼi fale matalelei. Neʼe fakahoko tāfito ai te tauhi ki te hau ʼuhi he neʼe tuʼu ai te fale lotu ʼo Tipelio Sesale. Ko te kau atolasio neʼe tonu ke nātou tutu he iseso pea mo nātou ʼui “Ko Sesale te ʼAliki.” Neʼe mole feala ki te kau Kilisitiano ke nātou fai te tauhi ʼaia, heʼe kia nātou ʼe ko “Sesu te ʼAliki.” Pea neʼe hoko ai te ʼu fakataga kia nātou ʼuhi ko te faʼahi ʼaia.—Loma 10:9.
13. Logola tanatou māsisiva ʼi te faʼahi faka koloā, kae he koʼe ʼe tou lava ʼui neʼe koloaʼia te kau Kilisitiano ʼo Simina?
13 ʼO hilifaki ki tonatou fakatagaʼi, neʼe kātakiʼi e te kau Kilisitiano ʼi Simina te masiva, neʼe lagi nātou faigataʼaʼia ʼi te paʼaga, ʼuhi ko tanatou mole fia tauhi ki te hau. ʼE hoko te ʼu ʼahiʼahi feiā ki te kau kaugana ʼa Sehova ʼi te temi nei. (Apokalipesi 13:16, 17) Logola tanatou māsisiva ʼi te faʼahi faka koloā, kae ko nātou ʼaē ʼe nātou hage ko te kau Kilisitiano ʼo Simina, ʼe nātou koloaʼia ʼi te faʼahi fakalaumālie, pea ʼe ko te faʼahi ʼaia ʼaē ʼe maʼuhiga tāfito.—Tāʼaga Lea 10:22; 3 Soane 2.
14, 15. Koteā te fakaloto fīmālie ʼe feala ke maʼu e te kau fakanofo mai ia Apokalipesi 2:10?
14 Tokolahi ʼi te kau Sutea ʼi Simina neʼe ko “te sinakoka ʼo Satana” he neʼe nātou mulimuli ki te ʼu talatisio neʼe mole tuʼu ʼi te Tohi-Tapu, mo nātou fakafisi ki te ʼAlo ʼo te ʼAtua, pea mo nātou fasituʼu ki tana ʼu tisipulo ʼaē neʼe fakanofo ʼaki te laumālie. (Loma 2:28, 29) Kae ʼe ko he fakaloto fīmālie lahi ʼaē ʼe feala ke maʼu e te kau fakanofo mai te ʼu palalau ʼaenī ʼa Sesu: “ ʼAua naʼa ke mataku ki te ʼu mamahi ʼaē ka ʼamanaki hoko kia te koe. Koʼeni ʼe hoholo anai te haga ʼa te Tevolo ʼo laku niʼihi ia koutou ki te fale pilisoni, ke katoa te ʼahiʼahiʼi ʼo koutou, pea ke koutou maʼu he mamahi ia ʼaho e hogofulu. Nofo agatonu ʼo kaku ki te mate, pea ʼe ʼau foaki atu anai te kolona ʼo te maʼuli.”—Apokalipesi 2:10, MN.
15 Neʼe mole mataku Sesu ʼi te mate ʼi tana fia lagolago ki te pule faʼifaʼitaliha ʼa Sehova. (Filipe 2:5-8) Logola ko Satana ʼe ina tauʼi te toe ʼo te kau fakanofo ʼi te temi nei, kae ʼe mole nātou matataku ki te ʼu mamahi ʼaē ʼe hoko kia nātou—te ʼu fakataga, te pilisoni, peʼe ko he mate fakamataku. (Apokalipesi 12:17) ʼE nātou mālo anai ʼi te malamanei. Pea ʼe mole foaki anai kia nātou he pale fisiʼi teu ʼe fefe ohage ko te pale ʼaē neʼe foaki ki te hahaʼi ʼaē neʼe mālo ʼi te ʼu faigaoʼi pagani. Kailoa, ʼe fakapapau ia Kilisito ki te kau fakanofo ʼaē ka fakatuʼuake, ʼe nātou maʼu anai “te kolona ʼo te maʼuli,” ʼi tonatou ʼuhiga laumālie tuputupua ʼi selo. ʼE ko he meʼa ʼofa maʼuhiga ʼaia!
16. Kapau ʼe tou kau ki he kokelekasio ʼe hage ko te kokelekasio ʼo Simina, koteā te fehuʼi ʼaē ʼe tonu ke tou tokaga tāfito kiai?
16 E feafeaʼi mo kapau, tatau aipe peʼe tou ʼamanaki ki te maʼuli ʼi selo peʼe ʼi te kele, ʼe tou kau ki he kokelekasio ʼe hage ko te kokelekasio ʼo Simina? Tou tokoni ki te ʼu tēhina mo tuagaʼane ke nātou tokagaʼi te tupuʼaga tāfito ʼo te fakagafua e te ʼAtua te ʼu fakataga—ʼe tupu ko te fehuʼi ʼaē neʼe lagaʼi ʼo ʼuhiga mo te pule faʼifaʼitaliha. Ko te kau Fakamoʼoni ʼa Sehova fuli ʼaē ʼe nātou taupau tanatou agatonu, ʼe nātou fakamoʼoni ai ko Satana ʼe gutuloi pea mo fakahā ai, tatau aipe peʼe fakatagaʼi he tahi, ʼe feala pe ke lagolago agatonu ki te pule ʼa te ʼAtua ʼi tona ʼuhiga Tuʼi ʼAliki ʼo Te ʼAtulaulau. (Tāʼaga Lea 27:11) Tou fakaloto mālohiʼi te tahi kau Kilisitiano ke nātou kātakiʼi te fakataga, pea ke feala ai ke tou maʼu tuʼumaʼu “te pilivilesio ʼaē ʼo te tauhi kia te ia ʼo mole tou manavasiʼi, ʼaki he tauhi tapu ʼi te agatonu pea mo te faitotonu ʼi ʼona muʼa ʼi totatou ʼu ʼaho fuli pe”—ʼo talu ai.—Luka 1:68, 69, 74, 75.
Ki Te ʼAselo ʼo Pelekame
17, 18. Koteā te faʼahiga tauhi ʼaē neʼe fakahoko tāfito ʼi Pelekame, pea koteā ʼaē neʼe feala ke hoko mokā neʼe fakafisi he tahi ki te tauhi tamapua?
17 Neʼe vikiʼi pea mo fakatonutonuʼi te kokelekasio ʼo Pelekame. (Lau ia Apokalipesi 2:12-17, MN.) Ko Pelekame ʼaē neʼe tuʼu ʼi te potu noleto ʼo Simina, neʼe nā vaha ia kilometa e 80, pea neʼe ko he kolo neʼe lahi ai te lotu pagani. Ko te gaohi meʼa fakamanamana ʼa te kau Kalitia (ʼe nātou lau te ʼu fetuʼu) neʼe lagi mafola mai Papiloni. Neʼe ʼōmai te hahaʼi mahahaki ki te fale lotu ʼiloa ʼi Pelekame, ʼo te ʼatua ko Asclépios, ko te ʼatua hala ʼo te maʼuli mālōlō pea mo te faitoʼo. Ko Pelekame, ʼaki tana ʼu fale lotu ʼaē neʼe fai ai te tauhi kia Sesale Aukusito, neʼe fakahigoaʼi ko “te potu tāfito ʼo te tauhi ʼo te hau ʼi te temi ʼo te ʼuluaki puleʼaga.”—Encyclopædia Britannica, 1959, Tohi 17, pasina 507.
18 ʼI Pelekame neʼe ʼi ai te ʼaletale neʼe laga maʼa Zeus. Pea ko te kolo ʼaia neʼe ko te potu tāfito ʼaē neʼe fai ai te tauhi ki te tagata, ʼaki te fakaneke ʼa te Tevolo. ʼE mole tou punamaʼuli ki te ʼui ko te kokelekasio ʼaia neʼe tuʼu ʼi “te hekaʼaga faka hau ʼo Satana”! Ko he tahi neʼe mole fia tauhi ki te hau, neʼe feala ke matehi ʼuhi ko tana lagolago ki te pule faʼitaliha ʼa Sehova. ʼE kei takoto te malamanei ʼi te mālohi ʼo te Tevolo, pea ko te ʼu fakatātā ʼo te ʼu puleʼaga kua tauhi kiai te hahaʼi ʼi te temi nei. (1 Soane 5:19) Mai te ʼuluaki sēkulō ʼo aʼu mai kia ʼaho nei, tokolahi te kau Kilisitiano agatonu neʼe mamate faka maletile, ohage ko ia ʼaē neʼe higoaʼi e Kilisito ko “Atipasi, taku fakamoʼoni, te agatonu, ʼaē neʼe tāmateʼi ʼi ʼokotou tafa.” ʼE mahino papau ia ko Sehova ʼAtua pea mo Sesu Kilisito ʼe nā manatuʼi anai te kau kaugana agatonu ʼaia.—1 Soane 5:21.
19. Koteā ʼaē neʼe fai e Palaame, pea koteā ʼaē ʼe tonu ke tokakaga kiai te kau Kilisitiano fuli?
19 Neʼe toe palalau Kilisito ʼo ʼuhiga mo “te akonaki ʼa Palaame.” ʼI tana mānumānu ʼaē ki te ʼu koloā, ko te polofeta loi ko Palaame neʼe faiga ke faitutuku ki Iselaele. ʼI te fakaliliu ʼa te ʼAtua tana faitutuku ko he tapuakina, neʼe kau fakatahi ia Palaame pea mo te Hau Moapite ko Palake pea neʼe nā taki te kau Iselaele tokolahi ke nātou fai te tauhi tamapua pea mo te ʼu felāveʼi fakasino heʼeʼaoga. ʼE tonu ke lagolago mālohi te kau tagata ʼāfea ki te faitotonu ohage ko Fineasi, ʼaē neʼe fakafeagai ki te ʼu fakatuʼutuʼu ʼa Palaame. (Faka au 22:1–25:15; 2 Petelo 2:15, 16; Suta 11) ʼI tona fakahagatonu, ʼe tonu ke tokakaga te kau Kilisitiano fuli ki te tauhi tamapua pea mo nātou tokaga naʼa nātou tali he ʼu felāveʼi fakasino heʼeʼaoga ʼi te kokelekasio.—Suta 3, 4.
20. Kapau ʼe kamata maʼu e he Kilisitiano he ʼu manatu faka ʼaposita, koteā ʼaē ʼe tonu ke ina fai?
20 Neʼe tuʼutāmaki lahi te kokelekasio ʼo Pelekame he neʼe ina fakagafua ke hū age “te ʼu hahaʼi ʼe nātou taupau maʼu te akonaki ʼa te magaʼi lotu ʼa Nikolause.” Neʼe ʼui fēnei e Kilisito ki te kokelekasio: “Ke ke fakahemala foki. He kapau ʼe mole ke fakahemala, pea ʼe ʼau haʼu fakatevili kia te koe, pea ʼe ʼau tauʼi anai ia nātou ʼaki te heletā loa ʼo toku gutu.” Ko te ʼu hahaʼi ʼo te ʼu magaʼi lotu ʼe nātou fia fai he ʼu meʼa kovi ki te kau Kilisitiano ʼi te faʼahi fakalaumālie, pea ko nātou ʼaē ʼe nātou faka mafola te ʼu maveuveu pea mo te ʼu magaʼi lotu ʼe mole nātou maʼu anai te Puleʼaga ʼo te ʼAtua. (Loma 16:17, 18; 1 Kolonito 1:10; Kalate 5:19-21) Kapau ʼe kamata maʼu e he Kilisitiano he ʼu manatu faka ʼaposita pea mo ina fia faka mafola tana ʼu manatu ʼaia, pea ʼe tonu ke ina manatuʼi te fakatokaga ʼa Kilisito! Moʼo hāofaki ia ia mai te tuʼutāmaki ʼaia, ʼe tonu ke fakahemala pea ke ina kumi te tokoni ʼa te kau tagata ʼāfea ʼo te kokelekasio. (Sakopo 5:13-18) ʼE maʼuhiga ke ina foimo fai he ʼu fakatuʼutuʼu, heʼe haʼu fakavilivili ia Sesu moʼo fakahoko tana fakamāu.
21, 22. Ko ai ʼaē ʼe nātou kai “te mane ʼaē neʼe fufū,” pea koteā ʼaē ʼe ina fakatātā?
21 Ko te kau Kilisitiano fakanofo agatonu pea mo tonatou ʼu kaumeʼa agatonu ʼe mole tonu ke nātou matataku ki te fakamāu ka hoko mai. ʼE maʼu anai te ʼu tapuakina e nātou fuli ʼaē ʼe nātou tokagaʼi te tokoni ʼa Sesu ʼaē ʼe ina fai ʼaki te laumālie maʼoniʼoni ʼo te ʼAtua. Ohage la, ko te kau fakanofo ʼaē ʼe nātou mālo ʼi te malamanei, ʼe fakaafe anai nātou ke nātou kai ki “te mane ʼaē neʼe fufū” pea ʼe foaki anai kia nātou “he kiʼi foʼi maka hina” ʼe tohi ai “he higoa foʼou.”
22 Neʼe foaki e te ʼAtua te mane moʼo fafaga ʼaki ia Iselaele lolotoga tanatou feʼoloʼaki ʼi te toafa ia taʼu e 40. Ko te tahi koga ʼo te “pane” ʼaia neʼe tuku ki he ipu aulo ʼi te loto aleka ʼo te fuakava, pea neʼe fufū ʼi te Potu Taputapu ʼAupito ʼo te tapenakulo, ʼaē neʼe mū faka milakulo ai te mālama ʼaē neʼe ina fakatātā te ʼafio ai ʼa Sehova. (Ekesote 16:14, 15, 23, 26, 33; 26:34; Hepeleo 9:3, 4) Neʼe mole fakagafua ki he tahi ke ina kai te mane ʼaia neʼe fufū. Kae ʼi tonatou fakatuʼuake, ʼe maʼuʼuli tuputupua anai te kau tisipulo fakanofo ʼa Sesu, ʼaē ʼe fakatātā ʼaki tanatou kai “te mane ʼaē neʼe fufū.”—1 Kolonito 15:53-57.
23. Koteā te faka ʼuhiga ʼo te “kiʼi foʼi maka hina” pea mo te “higoa foʼou”?
23 ʼI te ʼu telepinale Loma, ko te maka ʼuli neʼe ko he fakatūʼa, kae ko te maka hina neʼe ko he faka ʼāteaina. Ko te foaki ʼa Sesu “he kiʼi foʼi maka hina” ki te kau Kilisitiano fakanofo ʼaē neʼe nonofo agatonu, ʼe hā ʼaki mai ʼe mole hanatou hala pea ʼe nātou maʼa ʼi ʼona mata. Neʼe toe fakaʼaogaʼi e te kau Loma te ʼu maka moʼo fakagafua ki he tahi ke kau ki he ʼu meʼa maʼuhiga, koia ko te “kiʼi foʼi maka hina” ko tona faka ʼuhiga, ʼe tali te kau fakanofo ke nātou kau ki te ʼohoana ʼo te Akeno ʼi selo. (Apokalipesi 19:7-9) Ko te “higoa foʼou” ʼe mahino ia ʼe faka ʼuhiga ki te pilivilesio ʼo tanatou fakatahi mo Sesu, heʼe nātou tofiʼa fakatahi ʼi te Puleʼaga ʼi selo. ʼE mahino ia ko te ʼu faʼahi fuli ʼaia ʼe nātou fakaloto mālohi te kau fakanofo pea mo te hahaʼi ʼaē ʼe fakatahi mo nātou moʼo tauhi kia Sehova, ʼaē ʼe nātou ʼamanaki maʼuʼuli ʼi te palatiso ʼi te kele.
24. Koteā ʼaē ʼe tonu ke tou fai ʼo ʼuhiga mo te ʼapositasia?
24 ʼE lelei ke tou manatuʼi neʼe feala ke tuʼutāmaki te kokelekasio ʼo Pelekame ʼuhi ko te kau ʼaposita. Kapau ʼe hoko he tuʼutāmaki feiā ki te ʼaluʼaga fakalaumālie ʼo te kokelekasio ʼaē ʼe tou kau kiai, tou fakafisi ki te ʼapositasia pea mo tou haga haʼele ʼi te moʼoni. (Soane 8:32, 44; 3 Soane 4) Mai tona ʼaluʼaga ʼaē ko te ʼu faiako loi peʼe ko te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe nātou leleiʼia te ʼapositasia, ʼe feala ke nātou ʼulihi he kokelekasio katoa, koia ʼe tonu ai ke tou fakafeagai mālohi ki te ʼapositasia, ʼo mole tou tuku he ʼu manatu kovi ke nātou fakagata tatatou fakalogo ki te moʼoni.—Kalate 5:7-12; 2 Soane 8-11.
25. ʼI te alatike ka hoa mai, ko te ʼu kokelekasio fea ʼaē ʼe fai kiai te ʼu logo ʼa Kilisito?
25 E tonu ke tou fakakaukauʼi te ʼu fakavikiviki pea mo te ʼu tokoni ʼaē neʼe fai e Sesu Kilisito ki te ʼu kokelekasio e tolu ʼi te ʼu kokelekasio e fitu ʼi Asia Veliveli ʼaē neʼe tou vakaʼi! Kae ʼaki te takitaki ʼa te laumālie maʼoniʼoni, neʼe lahi tana ʼu palalau neʼe ina fai ki te ʼu kokelekasio e fā ʼaē heʼeki tou vakaʼi. ʼE tou vakaʼi anai ʼi te alatike ka hoa mai te ʼu logo ʼaia, ʼaē neʼe fai kia Tiatile, mo Sāte, mo Filatelefia pea mo Laotisea.
ʼE Koutou Tali Feafeaʼi Anai?
• He koʼe ʼe tonu ke tou tokagaʼi te ʼu meʼa ʼaē ʼe ʼui e Kilisito ki te ʼu kokelekasio?
• ʼE tou lava tokoni feafeaʼi ki he kokelekasio ke toe mālohi tana ʼuluaki ʼofa?
• He koʼe ʼe feala ke tou ʼui ʼo ʼuhiga mo te kau Kilisitiano ʼo Simina neʼe nātou maʼu koloā logola tanatou māsisiva ʼi te faʼahi fakasino?
• Ka tou fakakaukauʼi te ʼaluʼaga ʼo te kokelekasio ʼi Pelekame, ʼe tonu ke tou faka ʼuhiga feafeaʼi te ʼu manatu faka ʼaposita?
[Mape ʼo te pasina 10]
HELENI
ASIA VELIVELI
Efeso
Simina
Pelekame
Tiatile
Sāte
Filatelefia
Laotisea
[Paki ʼo te pasina 12]
ʼE maʼuʼuli anai te “hahaʼi tokolahi” ʼi te palatiso fakakelekele
[Paki ʼo te pasina 13]
Ko te kau Kilisitiano ʼaē neʼe fakatagaʼi ʼe nātou mālo ʼi te malamanei