Ka ma Kikwanyo Iye Pwony pi Yub me Cokke
DECEMBA 7-13
LONYO MA TYE I LOK PA LUBANGA | LULEVI 10-11
“Marwa pi Jehovah Myero Obed Tek Loyo Marwa pi Jo Gangwa”
(Lulevi 10:1, 2) Nadab ki Abiu, awobe pa Aron, ngat acel acel okwanyo atabo weerre me wango odok eceta, oketo iye mac, ka oketo iye odok eceta, ci gutyero mac mapat i nyim Rwot, kit mac ma yam pe ocikogi kwede. 2 Ka mac oa ki i nyim Rwot, owangogi woko, ci guto woko ki i nyim Rwot.
it-1-E 1174
Gin ma Cik Pe Cimo
Mac ki Odok Eceta ma Cik pe Ocimo. Lulevi 10:1 waco ni awobe pa Aron, Nadab ki Abiu gutyero mac ma Jehovah “pe ocikogi” ni gutyer [nyo ni gutyero “mac mapat”], dok meno aye oweko Jehovah onekogi woko ki mac ma oa ki i polo. (Levi 10:2; Wel 3:4; 26:61) Ma gin meno otimme, Jehovah ociko Aron ni: ‘Pe imat kongo vino nyo gin ma mero dano, in kacel ki awobeni, ka wubicito i kema me rwatte, wek pe wuto; meno bibedo cik matwal nio wa i kare pa likwayowu ducu. Man bikonyowu me poko kin jami maleng ki jami ma pe leng, ki dok gin ma keni ki gin ma olony. Dok bene bimiyo wupwonyo jo Icrael ki cik ducu ma Jehovah ocikogi kwede kun tiyo ki Moses.’ (Levi 10:8-11) Man nyuto ni, nen calo Nadab ki Abiu onongo gumer woko dok meno aye oweko gubedo ki tekcwiny me tyero mac ma Jehovah onongo pe ociko ni gutyer. Nen calo Jehovah pe ocwako mac meno pien kityero i cawa marac, i kabedo mapat ki dong i yo mapat ki kit ma onongo kiciko kwede. Dok bene, nen calo odok eceta-ni onongo kirubo i yo mapat ki kit ma kitito kwede i Nia 30:34, 35. Onongo pe gitwero gengo ngegi ni gitimo bal meno pien ni gimer woko.
(Lulevi 10:4, 5) Ka Moses olwongo Micael ki Elijapan, awobe pa Ujiel omin won Aron, owaco botgi ni, “Wunyik cok, wuting omegiwu ki i nyim kabedo maleng, wutergi woko i nge gony.” 5 Ci gunyiko cok, gutingogi ki kanyigi, guterogi woko i nge gony, kit macalo Moses owaco.
(Lulevi 10:6, 7) Moses owaco bot Aron ki bot Eleajar ki Itamar ma gin awobene ni, “Pe wugony yer wiwu oket ata lijayi, dok pe wuyec ginarukawu, wek pe wuto, dok wek kiniga pe opot i kom lwak ducu. Ento utmegiwu, jo ducu me ot pa Icrael, gitwero kok pi to ma mac pa Rwot okelo. 7 Pe wukat woko ki i doggola kema me rwatte, wek pe wuto, pien moo wir pa Rwot tye i komwu.” Ci gutiyo kit ma Moses owaco botgi.
Yweyo Pa Lubanga—Tika Dong Idonyo Iye?
16 Aron, omin Moses, owok ki i kwo matek pi lutino awobene aryo. Tam kong kit ma en owinyo kwede i kare ma awobene Nadab ki Abiu, gutyero mac mapat bot Jehovah, ci En onekogi woko. Meno ogiko ribbe mo keken ma co magi onongo gitwero bedo kwede ki lunyodogi. Ento pud tye lok mukene. Jehovah ociko Aron ki lutinone ma lugen-ni ni: “Pe wugony yer wiwu oket ata lijayi, dok pe wuyec ginarukawu [pi kumo], wek pe wuto, dok wek kiniga [pa Jehovah] pe opot i kom lwak ducu.” (Levi 10:1-6) Tira man kiwaco ka maleng. Marwa pi Jehovah myero obed makato pi jo me paciwa ma pe gilugen.
Yenyo Lonyo me Cwiny
(Lulevi 10:8-11) Rwot oloko ki Aron kun waco ni, 9 “Pe imat kongo vino nyo gin ma mero dano, in kacel ki awobeni, ka onongo wucito i kema me rwatte, wek pe wuto; meno bibedo cik matwal nio wa i kare pa likwayowu ducu. 10 Myero wupok kin jami maleng ki jami ma pe leng, kin gin ma keni ki gin ma olony. 11 Dok wubipwonyo jo Icrael ki cik ducu ma Rwot ocikogi kwede ki i dog Moses.”
Omyero Wabed Leng i Kitwa Ducu
18 Wek wabed leng, omyero wangi Ginacoya i yo matut dok watim gin ma Lubanga mito ki botwa. Tam kong i kom awobe pa Aron, Nadab ki Abiu ma kinekogi i kare ma gutyero ‘mac ma yam pe kicikogi ni gutyer,’ pien ni gwok nyo onongo gumer woko ki kongo. (Levi 10:1, 2) Nen kong gin ma Lubanga owaco bot Aron i nge nekogi. (Kwan Lulevi 10:8-11.) Tika lok meno nyuto ni omyero pe wabil kongo mo keken ma peya wabino i cokke? Tam kong i kom lok magi: Wan wape i te Cik ma kimiyo bot Moses. (Rom. 10:4) I lobe mukene, omegiwa ki lumegiwa gimato kongo i yo mupore i cawa me cam ma peya gucito i cokke. Dok kitiyo ki kikopo angwen ma kongo vino tye i igi i cawa me kwero kwer me Kato. (Mat. 26:27) Baibul okwero lajwac mero ki dong mato kongo wa i labyel kweri. (1 Kor. 6:10; 1 Tem. 3:8) Ki bene, Lukricitayo mapol cwinygi ma ngoligi kop-pi pe ye ni gubil kongo kadi matidi mo ma peya guworo Jehovah. Kadi bed kit meno, kwo me lobo acel twero bedo pat ki kwo me lobo mukene, ento gin ma pire tek aye ni Lukricitayo myero ‘gupok kin jami maleng ki jami ma pe leng’ wek gukwo kwo maleng i yo ma yomo cwiny Lubanga.
(Lulevi 11:8) Pe wucam ringogi, pe wugud wa komgi ma oto bene; gin bedo keni botwu, wubikwerogi.
it-1-E 111 para. 5
Lee
Cik ma Jehovah omiyo ma gengo dano ki camo ringo lee mogo onongo tiyo pi jo ma gitye i te Cik pa Moses keken, pien buk pa Lulevi 11:8 waco ni: “Gin bedo keni botwu,” nyo ni bot Luicrael keken. Ento i kare ma kigiko tic ki Cik pa Moses woko pi gityer pa Yecu Kricito, onongo dong pe mitte ni kilub cik ma gengo dano ki camo ringo lee mogo. Dong dano ducu gucako lubo cik me acel ma kimiyo ki Nua i nge Pii Aluka.—Kol 2:13-17; Acak 9:3, 4.
DECEMBA 14-20
LONYO MA TYE I LOK PA LUBANGA | LULEVI 12-13
“Pwony ma Wanongo ki i Cik Madok i kom Two Dobo”
(Lulevi 13:4, 5) Ento ka del kome-ni orobo matar kun nen ni pe ogolle matut okato del, dok ka yer ma tye iye bene pe olokke odoko lwar, ci ajwaka bitweyo dano ma latwo-ni i ot pi nino abiro. 5 I nino me abirone ajwaka dok bingiyo kome, ci ka onen bote ni two dong ocung, pe onya omedde i del kome, ci ajwaka bimedo tweyo dano-nu i ot pi nino abiro mukene.
Tika Karene Dong Okato Woko Kece Tito Jami ma Onongo Pe Gingeyo Con?
• Poko kin jo ma gitye ki two ma kobo.
Cik pa Moses tito ni myero kipok kin jo ma gitye ki dobo wek pe guribbe ki jo mukene. Ludaktari onongo pe gitye ki ngec man nio wa i kine ka mwaka 500 K.M. me o i mwaka 1500 K.M., i kare ma two mo marac adada opoto, dok cik meno pud tiyo wa i karewa-ni.—Lulevi, cura 13 ki 14.
(Lulevi 13:45, 46) “Ladobo ma tye ki two dobo myero oruk bongngi ma oket, bigonyo yer wiye ket ata lijayi, ci umo del doge mamalo woko, ka dangnge ni, ‘Koma ki keni, koma ki keni.’ 46 En bibedo keni pi kare ducu me twone; kome ki keni. En bibedo i kabedone kene, woko i nge gony.
wp16.4-E 9 para. 1
Tika Onongo Ingeyo?
Lujudaya onongo gilworo two dobo mo ma onya adada i karegi-ni. Two meno onongo mako ler kom ngat moni dok weko ler meno ding dok dul kome meno top woko. Onongo yatte pe. Dok kipoko jo ma tye kwede wek gubed pat kun kicikogi ni guniang jo mukene ni gitye ki dobo.—Lulevi 13:45, 46.
(Lulevi 13:52) Ajwaka biwango ginaruka meno, kadi bed two tye i kom uci ma atirre nyo i kom uci ma ariine, i bongo yer romo nyo i bongo camanini, nyo i kom gin mo ma gitiyo ki laa, pien meno two dobo ma nguno jami; gibiwango woko awanga ki mac.
(Lulevi 13:57) Lacen ka two dok onen i kom ginaruka-nu, nyo i kom ucine ma atirre nyo i kom uci ma ariine, nyo i kom gin mo ma gitiyo ki laa, nongo tye ka nya medde; gin ma two tye iye-ni wubiwango woko awanga ki mac.
it-2-E 238 para. 3
Dobo
I bongo ki ot. Dobo onongo bene twero mako bongo ma kiyubo ki yer romo nyo uci, nyo kadi wa laa bene. Two man onongo twero a woko ki i bongo ka kilwoko dok kipoko bongo bene pat. Ento ka two man ma tye atworo-atworo nyo makwarkwar-ri onya, ci meno nongo two dobo ma nguno jami, dok ginaruka meno myero kiwang woko. (Levi 13:47-59) Ka kor ot mo omido ma atworo-atworo, nyo makwarkwar, dok odonyo matut i kor ot meno, ci ajwaka bimiyo cik ni kia woko ki i ot meno wek odong kene. Dok i kine mukene onongo bimitte ni kimuk matafali ma omido-ni dok kicwer kor ot meno woko ci kiony woko i kabedo mo ma pe leng wa i nge gang. Ento ka two meno dok odwogo cen i kor ot, ci lalamdog biwacone ni ot meno ki keni dok myero kiret woko piny ci jami ducu ma kiyubo ki ot meno kibionyogi woko i kabedo ma pe leng. Ento ka lalamdog owacci ot meno pe ki keni, onongo kiketo yub me lonyo ot meno. (Levi 14:33-57) Jo mapol giwaco ni dobo man ma mako bongo nyo ot-ti obedo ngico ma mido i kor ot nyo i kom bongo, ento pe tye ngec mo keken ma moko ka lok meno ada.
Yenyo Lonyo me Cwiny
(Lulevi 12:2) “Wac bot jo Icrael ni, Ka dako ogamo ic ce onywalo latin laco, en bibedo keni pi nino abiro; bibedo keni macalo i kare me two kwer.
(Lulevi 12:5) Ento ka onywalo latin nyako, en bibedo keni macalo i kare me two kwer pi cabit aryo; dok bimedde pi nino pyerabicel wiye abicel wek olonnye pi remo me kwer mere.
w04-E 5/15 23 para. 2
Wi Lok Madongo ma Kikwanyo ki i Buk pa Lulevi
12:2, 5—Pingo dako ma onywal nyen onongo bedo ma kome “keni”? Ot nyodo onongo kiyubo me nywalo lutino ma pe ki roc. Ento pi bal ma walako oweko kinywalo lutino ducu ki roc. Dong kare mo keken ma kubbe ki nyodo onongo kitero calo kare ma ngat meno nongo kome ki kene, me labolle, ka dako mo onywal, tye ka neno kwerre, nyo ka kodi pa laco omol woko. Cik man onongo poyo wigi i kom bal ma gulako ki bot kwarigi. (Lulevi 15:16-24; Jabuli 51:5; Jo Roma 5:12) Yub ma kiketo me lonyogi i kare magi onongo poyo wi Luicrael ni gimito ginkok wek kikwany bal ma gulako-ni ki dok wek gunong kwo ma pe ki roc. Pi meno, cik meno onongo tye macalo ‘lagwokgi nio ka Kricito obino.’—Jo Galatia 3:24.
(Lulevi 12:3) I nino me aborone en aye gibiliro iye del kom nyim latin me co.
Tika Karene Dong Okato Woko Kece Tito Jami ma Onongo Pe Gingeyo Con?
• Kare me lirre.
Cik pa Lubanga onongo waco ni myero kilir latin laco i nge nino aboro ma kinywale iye. (Lulevi 12:3) Remo pa latin ma pud kinywalo nyen cako poto maber ka en dong oo cabit acel. I kare me Baibul, ma pud peya onongo kitye ki yo me cango two maber calo i kare-ni, liro latin i nge cabit acel onongo nyuto ryeko.
DECEMBA 21-27
LONYO MA TYE I LOK PA LUBANGA | LULEVI 14-15
“Luworo me Ada Myero Gubed Leng”
(Lulevi 15:13-15) “Ka dano mo ma kome cwer tut kome dong olony, ci bikwano nino abiro pi lonnyene, ka bilwoko bongngine, lwoko kome i pii mamol, ci bedo ma kome pe ki keni. 14 I nino me aborone en bitero amam aryo nyo litino akuri aryo, bibino i nyim Rwot i doggola kema me rwatte, bimiyogi bot ajwaka. 15 Ajwaka bityerogi, acel me gitum me bal, acel me gitum awanga; kit meno ajwaka bitimo gin lakwany bal ki i kome i nyim Rwot pi kome ma obedo ka cwer tut-ti.
it-1-E 263
Lwok
Cik pa Moses onongo waco ni Luicrael gulwokke pi tyen lok mapatpat. Ngat ma obedo ka twoyo dobo, ma ogudo jami ma “dano mo ma kome cwer tut” ogudo, laco mo ma kodine omol woko, dako ma otyeko neno kwerre nyo ma remo obedo ka mol ki i kome pi kare malac, ki dong ngat mo keken ma orwatte i buto ki ngat mukene onongo gibedo ma komgi ‘ki keni’ dok myero gulwokke woko. (Levi 14:8, 9; 15:4-27) Ngat ma obedo i kema ma lyel tye iye nyo ma ogudo kom lyel onongo bedo ma kome ki keni dok myero olwokke woko me lonyo kome. Ngat ma okwero lubo cik man onongo ‘wange birwenyo woko ki i dye lwak pa Lubanga, pien nongo obalo kabedo maleng pa Jehovah omiyo odoko keni.’ (Wel 19:20) Dong pore adada ni ki i Baibul, kibedo ka tic ki nyig lok ni lwok me nyuto ni ngat moni tye ki cwak pa Jehovah dok opore me cung i nyime. (Jab 26:6; 73:13; Ic 1:16; Ejek 16:9) Ka walwokke ki lok pa Jehovah ma kiporo ki pii-ni, wabedo leng i yo me cwiny.—Ep 5:26.
(Lulevi 15:28-30) Ento ka dako kome dong olony i kom kwerre, en bikwano nino abiro, lacen en bibedo ma kome pe ki keni. 29 I nino me aborone en bitero amam aryo nyo litino akuri aryo, bikelogi bot ajwaka i doggola kema me rwatte. 30 Ajwaka bityero acel me gitum me bal, acel me gitum awanga; kit meno ajwaka bitimo gin lakwany bal ki i kome i nyim Rwot pi remone ma omol ma omiyo en bedo keni.
it-2-E 372 para. 2
Kare me Kwer pa Mon
Dako ma remo mol ki i kome ‘ma kato kare me kwerre’ onongo bene kome bedo keni pi kare meno ducu, gin mo keken ma en obedo nyo obuto iye bedo ki keni, dok ngat ma ogudi gin man bene kome bedo ki keni. Ka remo dong ogiko mol ki i kome, en onongo kwano nino abiro, ci i ngeye, kome dong doko leng. I nino me aborone, onongo tero amam aryo nyo litino akuri aryo bot lalamdog, ci lalamdog man bimiyo gityer me lakwany bal ki i kome, lalamdog bimiyo winyo acel pi gitum me bal ki acel pi gitum awanga.—Levi 15:19-30; nen LENG, LENGO.
(Lulevi 15:31) “Myero wumi jo Icrael gugwokke i kom gin ma miyogi bedo keni kit meno, wek pe guto ma gitye keni pi balo kemana ma tye i kingi,”
it-1-E 1133
Kabedo Maleng
2. Kema me rwatte ki dong ot pa Lubanga lacen. Kema ki ot pa Lubanga kacel ki dyekalgi ducu onongo kabedo maleng. (Nia 38:24; 2Tekwaro 29:5; Tic 21:28) Jami ma pigi tego ma onongo gitye i dyekal aye keno me wango gityer ki dong otako mola. Jami magi bene onongo gileng. Jo ma leng keken aye onongo gidonyo i dyekal me kema; i yo acel-lu pe tye ngat mo keken ma kome ki keni ma onongo donyo i dyekal me ot pa Lubanga. Me labolle dako ma kome ki keni onongo pe gudi gin mo keken maleng dok pe donyo i kabedo maleng. (Levi 12:2-4) Ka rok me Icreal gubedo ma komgi ki keni pi kare malac, onongo kineno calo gitye ka pyedo kema me woro. (Levi 15:31) Jo ma gukelo gityer me lonnye ki i two dobo, onongo gigik ki i doggola me dyekal me kema. (Levi 14:11) Ngat ma kome ki keni onongo pe camo ringo me gityer lakwecwiny i kema me woro nyo i ot pa Lubanga, ka oturo cik man, onongo kineke woko.—Levi 7:20, 21.
Yenyo Lonyo me Cwiny
(Lulevi 14:14) Ajwaka bigwelo remo me gitum me alii, bireyo i ogwilo it dano ma gilonyo-ni, malacuc, ki i kom twon nyig cinge malacuc, ki i twon nyig tyene malacuc.
(Lulevi 14:17) Moo ma odong i cinge ajwaka bireyo i ogwilo it dano ma gilonyo-ni malacuc, ki i twon nyig cinge malacuc, ki i twon nyig tyene malacuc, i kom remo me gitum me alii.
(Lulevi 14:25) Ka dok bineko latin romo me gitum me alii; ci ajwaka bigwelo remo me gitum me alii, bireyo i ogwilo it dano ma gilonyo-ni malacuc, ki i twon nyig cinge malacuc, ki i twon nyig tyene malacuc.
(Lulevi 14:28) Ka ajwaka bireyo moo ma i cinge malacuc i ogwilo it dano ma gilonyo-ni, ki i twon nyig cinge malacuc, ki i twon nyig tyene malacuc, ka ma gireyo iye remo me gitum me alii.
it-1-E 665 para. 5
It
I kare ma kitye ka keto lulamdog me Icrael i dog ticgi, Jehovah ociko Moses ni ogwel remo nyok romo ma kineko-ni ci ore i ogwilo it Aron ki awobene tung lacuc ki dong i twon nyig cinggi ki tyengi malacuc. Man onongo nyuto ni gin mo keken ma giwinyo, ma gitimo, ki dong kitgi myero obed ma rwatte ki miti pa Lubanga. (Levi 8:22-24) I yo acel-li bene, onongo kitimo gin ma kit meno i kom ngat ma dong two dobo otyeko cang woko ki i kome. Cik onongo waco ni lalamdog bigwelo remo nyok romo ki moo me gitum alii ci reyo i ogwilo it ngat meno tung lacuc. (Levi 14:14, 17, 25, 28) Gin macal ki man bene onongo kitimo i kom opii mo keken ma mito medde ki tic bot laditte pi naka. Onongo kikelo opii man cok ki okar me doggola, ci laditte bituco ite ki atero. Dong lanyut man ma kiketo i dul kom ma en tiyo kwede me winyo lok-ki onongo nyuto ni opii man omine pire kene me medde ki bedo lawiny bot laditte.—Nia 21:5, 6.
(Lulevi 14:43-45) “Ka two dok otuc i ot meno, ma onongo dong gityeko muko godi woko, dok gicwero kor ot, gipuyo odoco, 44 ci ajwaka dok bidok ka nenone. Ka two onya omedde i ot aye, meno two dobo ma nguno kor ot; ot-ti keni. 45 Gibimuko ot meno gireto woko piny, godine ki baone ki lobo ma gipuyo kwede ducu, gibiterogi woko i nge gang i kabedo ma pe olony.
g-E 1/06 14, bok
Ngico ma Mido i Kom Jami—Ber dok Rac Bene!
NGICO MA MIDO I KOM JAMI I KARE ME BAIBUL
Baibul oloko i kom “two dobo i ot,” nyo ni ma bedo i kom ot. (Lulevi 14:34-48) Kiwaco ni gin man ma bene kilwongo ni ‘dobo ma nguno kor ot-ti’ onongo obedo ngico ma mido i kor ot, nyo i kom jami, kadi bed kit meno, pe kimoko ka lok meno tye kakare. Gin ma wangeyo aye ni Lubanga ociko jone ni myero gumuk matafali dok gucwer kor ot mo keken ma kibyeko ni tye ki peko man, ci guter lobo ki matafali ma gumuko-ni ducu wa i nge gang “i kabedo ma pe olony.” Ka kor ot meno dok omido ci lalamdog biwacone ni ot meno ducu ki keni, dok myero kiret ot meno i ngom, ci kiter jami ducu ma gumuko-ni woko wa i nge gang. Cik ma Jehovah omiyo-ni onongo nyuto ni En maro jone dok mito ni gubed ma komgi yot.
DECEMBA 28–JANUARI 3
LONYO MA TYE I LOK PA LUBANGA | LULEVI 16-17
“Kit ma Nino me Kwanyo Bal Gudi Kwede”
(Lulevi 16:12) En bikwanyo atabo weer me wango odok eceta ma opong ki lodi mac ma okwanyo ki i wi keno tyer ma i nyim Rwot, ki odok eceta ma ngwece kur ma giluro matitino pong cing aryo, ci bikelone i tyelo ka ma bongo kicika oumo-ni.
Pwony ma Watwero Nongo ki i Buk pa Lulevi
4 Kwan Lulevi 16:12, 13. Go kong gin ma onongo timme i Nino me Kwanyo Bal: Lalamdog Madit odonyo i kema me woro. Man aye tyen mukwongo i kin tyen adek ma en myero odony kwede i Kabedo Maleng Makato Ducu i nino meno. I cinge tungcel en omako atabo ma opong ki odok eceta ma ngwece kur, i cinge mukene en otingo atabo weer me wango odok eceta ma opong ki lodi mac. En ocung kong manok i nyim bongo ma umo Kabedo Maleng Makato Ducu. Ki woro madit, en odonyo i Kabedo Maleng Makato Ducu ci ocung i nyim canduk me gicikke. Bedo calo en ocung i nyim Lubanga Jehovah kikome! I cawa man, lalamdog madit cako onyo odok eceta i lodi mac, ci i tyelo pong ki ngwec odok eceta ma kur-ri. Lacen en dok bidonyo i Kabedo Maleng Makato Ducu ki remo pa lee ma gityero. Nge ni meno lalamdog madit owango odok eceta ma peya otyero remo me lakwany bal.
(Lulevi 16:13) Bionyo odok eceta ma ngwece kur-ri i mac ma i nyim Rwot, wek yito me odok eceta ma ngwece kur-ri oduny macalo pol oum kom me kica ma bedo i wi canduk lok me caden, wek pe oto.
Pwony ma Watwero Nongo ki i Buk pa Lulevi
5 Gin ango ma wapwonyo ki i kit ma onongo kitiyo kwede ki odok eceta i Nino me Kwanyo Bal? Baibul nyuto ni lega pa lutic pa Jehovah ma gin lugen tye calo odok eceta makur. (Jab. 141:2; Yabo 5:8) Wi opo ni lalamdog madit onongo kelo odok eceta i nyim Jehovah ki woro madit. I yo acel-lu, ka wabino bot Jehovah i lega, omyero wabin ki woro madit. Watye ki pwoc ni Lacwe polo ki lobo ye ni wabin bote dok wanyikke cok kwede, kit ma latin bedo cok ki wonne. (Yak. 4:8) En jolowa me bedo lureme! (Jab. 25:14) Watye ki pwoc madit adada pi mot man mumiyo pe wamito ni watim gin mo keken ma cwero cwinye.
(Lulevi 16:14, 15) Ka dok bikwanyo remo twon manok, ci kiro ki lwet cinge i kom kom me kica tung nyime, dok bikiro remo ki lwet cinge tyen abiro piny i nyim kom me kica. 15 “Ka man otum, bineko dyel me gitum me bal ma onongo tye pi lwak, ci kelo remone i tyelo ma bongo kicika oumo-ni, ci timo remone kit ma otimo ki remo twon-ni; bikiro i wi kom me kica ki i nyim kom me kica.
Pwony ma Watwero Nongo ki i Buk pa Lulevi
6 Wi opo ni lalamdog madit onongo myero kong owang odok eceta ma peya otyero gitum. Man onongo weko en nongo cwak pa Lubanga i cawa me tyero gitum. Meno miyowa pwony ango? I kare ma Yecu tye i lobo, en otimo gin mo ma pire tek—gin ma pire tek loyo yabo yo me laro dano—dok otimo man ma en peya omiyo kwone macalo gitum. Gin ango ma en otimo-ni? Onongo mitte ni en obed lawiny bot Jehovah pi kwone ducu i wi lobo wek Jehovah ojol gitum ma mege lacen. I yo meno, Yecu onongo binyuto ni timo jami i yo pa Jehovah aye obedo yo maber loyo me kwo. Yecu onongo binyuto ni yo me loc pa Wonne aye tye atir.
Yenyo Lonyo me Cwiny
(Lulevi 16:10) Ento dyel ma kwir pa Ajajel opoto i kome-ni gibikelo makwo i nyim Rwot pi timo gin lakwany bal i kome, wek gicwale woko cen i tim bot Ajajel.
it-1-E 226 para. 3
Ajajel
Kit ma lakwena Paulo otito kwede, i kare ma Yecu omiyo kwone ma pe ki roc-ci me bedo macalo gityer me kwanyo bal pa dano ducu, en otimo gin mo madit ma kadi wa “remo twoni ki remo dyegi” onongo pe twero timone. (Ibru 10:4, 11, 12) Pi meno, en ocung macalo ‘dyel me ajajel’ ci ‘otingo aremwa woko ducu i kome,’ dok “kicobe pi balwa.” (Ic 53:4, 5; Mat 8:17; 1Pet 2:24) En “otingo” bal pa jo ma giketo niye i kom gityerre. En onyuto yub ma Lubanga tye kwede me kwanyo balwa woko ducu dok ni wi Lubanga dong pe bipo i kom bal meno. Pi tyen lok meno, dyel me “Ajajel” ma i kare pa Luicrael-li onongo cung pi gityer pa Yecu Kricito.
(Lulevi 17:10, 11) “Ka dano mo me ot pa Icrael, nyo ki i kin lubedo ma bedo i kingi, ocamo remo mo, abiketo wanga i kom dano meno ma ocamo remo-ni, dok abimiyo wange rweny woko ki i kin lutugi. 11 Pien kwo pa ringo tye i remo; an dong atyeko miyone botwu i wi keno tyer pi kwanyo bal ki i kom tipowu, pien remo aye gin ma kwanyo bal, pi kwo ma tye iye-ni.
Gin Mumiyo Omyero Wabed Leng
10 Kwan Lulevi 17:10. Jehovah ociko Luicrael pe me camo kit “remo mo” keken. Lukricitayo bene kicikogi pe me tic ki remo pa dano nyo pa lee. (Tic 15:28, 29) Pe wamito timo gin mo keken marac ma biweko Lubanga kwerowa dok ryemowa woko ki i kacokke. Wamarre dok bene wamito bedo luwiny bote. Ka wakemme ki gin mo ma keto kwowa ka mading, ci omyero pe wawek jo ma pe gingeyo dok pe giwinyo dog Jehovah gudiwa me timo jami ma cwero cwiny Jehovah. Ada, wangeyo ni dano gibingalowa pi kwero tic ki remo ento wayero me bedo luwiny bot Lubanga. (Juda 17, 18) Gin ango ma bikonyowa me “cung matek” kun pe wacamo remo dok pe waye ni kimed i komwa?—Nwo. 12:23.