KIT ME NYAMO LOK KI RWOD OT
Ker pa Lubanga Ocako Loc Awene?—BUTE ME 1
Man aye kit ma Lacaden pa Jehovah twero nyamo kwede lok ki rwod ot mo. Waket kong ni Lacaden mo ma nyinge Peter ocito gang pa laco mo ma nyinge Jon.
‘MEDDE KI YENYO’ NIANGO
Peter: Jon, amaro nywako lok me Baibul kwedi adada.a Nino-ca ma waloko, ipenyo lapeny madok i kom Ker pa Lubanga. Ipenyo ni pingo Lucaden pa Jehovah giwaco ni Ker pa Lubanga ocako loc i 1914.
Jon: Ada, abedo ka kwano bukwu mo acel dok owaco ni Ker pa Lubanga ocako loc i mwaka 1914. Man oweka abedo ki miti pien iwaco ni niyewu ducu jenge i kom Baibul.
Peter: Meno lok ada.
Jon: Ber, an bene akwano Baibul cakke i acakki nio wa i agikki ento wiya pe po ni aneno ka mo ma kicoyo iye 1914. Pi meno acito ayenyo bene wa i Baibul ma nonge i intanet wek anen ka kicoyo 1914 i iye, ento kiwaco ni 1914 pe i Baibul.
Peter: Amito pwoyi pi tyen lok aryo. Mukwongo, ni ikwano Baibul cakke ki i acakki nio wa i agikki. Nen calo imaro lok pa Lubanga adada.
Jon: Ada amaro. Pe tye buk mo keken ma pore ki Baibul.
Peter: An bene aye. Me aryo, amito ni apwoyi ni kare ducu itiyo ki Baibul me yenyo lagam pi lapenyi. Itimo gin ma Baibul cuko cwinywa me tinone kikome: ‘Medde kiyenyo’ niango.b Ber adada ni itye ka tutte kit meno.
Jon: Apwoyo. Amito medde ki niang jami mapol. Ki lok ada, atimo kwed ci anongo ngec mogo madok i kom mwaka 1914 i buk ma wabedo ka kwanone-ni. Buk meno oloko i kom lek pa kabaka mo—lekke obedo i kom yat mo madit adada ma kitongo woko ci nen calo dok olot lacen.
Peter: Oo, ada. Meno lok pa lunebi ma kicoyo i Daniel cura 4. Dok loko i kom lek pa Nebukadnejar, Kabaka me Babilon.
Jon: Ada, en eno. Akwano lok pa lunebi meno tyen mapol. Ento ki lok ada pud pe aniang kit ma lok meno kubbe kwede ki Ker pa Lubanga nyo mwaka 1914.
Peter: Ineno ba Jon, kadiwa lanebi Daniel bene pe oniang maber lok ma Lubanga oweko en ocoyo-ni!
Jon: Ada?
Peter: Ee. I Daniel 12:8, en waco ni: “Awinyo, ento onongo pe aniang.”
Jon: Ci kara pe an kena aye pe aniang lok meno. Man nyuto ni pwonye kara tek.
Peter: Lok ada tye ni, Daniel pe oniang pien kare onongo peya oromo pi Lubanga me tito tyen lok pa lunebi ma kicoyo i buk pa Daniel-li. Ento i karewa-ni dong watwero niang lok meno maber.
Jon: Pingo iwaco kumeno?
Peter: Nen kong gin ma kicoyo i tyeng ma lubo. Daniel 12:9 wacci: ‘Pud giumo lokke dok gimwono woko kuro kare me agikki.’ Pi meno, lok pa lanebi man onongo kibiniang tere wa i anyim, ‘i kare me agikki.’ Dok kit ma wabinyamo kwede i kwanwa me Baibul, tye jami mapol ma moko ni dong watye ka kwo i kare meno.c
Jon: Tika itwero konya me niang lok pa lunebi ma kicoyo i Daniel-li?
Peter: Abitutte matek me konyi.
LEK PA NEBUKADNEJAR
Peter: Me cakone, kong wanen wiye wiye gin ma Kabaka Nebukadnejar oneno i lekke. Ci dong watwero neno tyen lokke.
Jon: Aya.
Peter: I lek meno, Nebukadnejar oneno yat mo madit ma odongo ogudo polo. Ci en owinyo ka ngat mo ma Lubanga ooro owaco ni kitong yat meno woko. Ento, Lubanga owaco ni kiwek ajutte odong. Dok i nge “mwaka abiro,” yat meno bidongo.d Lok pa lanebi man ocobbe pi tyen mukwongo i kom Kabaka Nebukadnejar. Kadi bed ni en onongo Kabaka muywek calo yat ma oo wa i polo-ni, locce ogik pi tutunu pi “mwaka abiro.” Tika wii po i kom gin mutimme?
Jon: Ku, wiya pe po.
Peter: Ayela pe. Baibul nyuto ni Nebukadnejar odoko lapoya pi mwaka abiro. I kare meno en onongo pe twero loc macalo kabaka. Ento i agikki me mwaka abiro apoyane ogik woko ci ocako dok loc.e
Jon: Aniang gin ma ibedo ka wacone. Ento lok meno kubbe ki Ker pa Lubanga ki mwaka 1914 nining?
Peter: Lok pa lanebi man onongo bicobbe kiryo. Mukwongo ocobbe i kare ma loc pa Kabaka Nebukadnejar kong ogik pi kare mo manok. Me aryo ocobbe i kare ma loc pa luker ma onongo gicung pi Lubanga ogik pi tutunu. Cobbe pa lek man pi tyen me aryo-ni aye kubbe ki Ker pa Lubanga.
Jon: In ingeyo nining ni cobbe pa lek man pi tyen me aryo-ni kubbe ki Ker pa Lubanga?
Peter: Mukwongo, meno aye gin ma lok pa lanebi meno waco. Ma lubbe ki Daniel 4:17, Jehovah oweko kitito lok meno wek “omi gin makwo ducu gunge ni, Ngat Mamalo Twal aye ma loyo ker pa dano, dok tye ki twero me miyone bene bot ngat ma en mito.” Tika ineno lok man ni “ker pa dano”?
Jon: Ee, wacci “Ngat Mamalo Twal aye ma loyo ker pa dano.”
Peter: Kakare. Itamo ni ‘Ngat Mamalo Twal-li’ obedo nga?
Jon: Atamo ni kitye ka lok i kom Lubanga.
Peter: Meno lok ada. Dong meno tittiwa ni lok pa lunebi meno onongo pe kwako Nebukadnejar keken. Kwako bene “ker pa dano”—ma en aye loc pa Lubanga pi dano. Dok meno niange ka waneno lok murumo tyeng meno.
Jon: Pe aniang maber.
LOK MA PIRE TEK MA KICOYO I BUK MAN
Peter: Buk pa Daniel oloko teretere i kom gin mo acel ma pire tek. Obedo ka lok i kom keto ker pa Lubanga ma nongo Yecu aye bibedo Lalocce. Me labolle kong wadok cen i cura me aryo. Itwero kwano Daniel 2:44?
Jon: Atwero. Kwanne ni: “Dok i kare pa luker meno Lubanga me polo biketo ker mukene ma ri nakanaka ma pe gitwero balone, kadi dit me locce bene pe gibiweko i cing rok mukene. Ker meno manyen-ni bituro ker magi ducu ngidogi woko matitino, ci tyekogi woko ducu, en aye dong bicung bedo matwal.”
Peter: Apwoyo. Itamo ni tyeng man tye ka lok i kom Ker pa Lubanga?
Jon: Umm. Pe angeyo.
Peter: Ayela pe. Ineno, tyeng man owaco ni Ker meno “bicung bedo matwal.” Ker pa Lubanga keken aye twero bedo matwal ento pe watwero waco gin meno i kom gamente pa dano, pe kumeno?
Jon: Ada, tye kumeno.
Peter: Nen dok lok pa lunebi mukene i buk pa Daniel ma loko i kom Ker pa Lubanga. Kicoyo i Daniel 7:13, 14. Lanebi man oloko i kom laloc mo ma bibino i anyim ni: ‘Kitingo loc ducu kimiyo i cinge, kacel ki ker ducu ki deyone wek lwak ducu ki rok ducu, ki jo ma loko leb mapatpat-gu ducu, gubed luticce. Locce aye loc ma bedo matwal, locce pe bigik, ki kerre bene pe kitwero turone.’ Wang Baibul ma wakwano-ni obedo ka lok i kom ngo?
Jon: Oloko i kom ker.
Peter: Meno lok ada. Dok meno pe obedo ker mo ata. Kiwaco kenyo ni Ker man biloyo ‘lwak me rok ducu ki leb mapatpat-gu ducu.’ I yo macek, Ker man biloyo wi lobo ducu.
Jon: Onongo kong pe aniang ni Ginacoya man gonye kumeno, ento iwaco lok ada. Gonye kumeno.
Peter: Nen bene gin mukene ma lok pa lanebi meno waco: ‘Locce aye loc ma bedo matwal, locce pe bigik, ki kerre bene pe kitwero turone.’ Lok man cok rom ki lok ma wakwano i Daniel 2:44, pe kumeno?
Jon: Ada kumeno.
Peter: Kong dong wanen wiye wiye jami ma wanyamo. Kitito lok ma tye i Daniel cura 4 wek dano gunge ni “Ngat Mamalo Twal aye ma loyo ker pa dano.” Man nyuto ka maleng ni lok pa lanebi man onongo pe kwako Nebukadnejar keken. Dok buk pa Daniel obedo ka lok teretere i kom keto Ker pa Lubanga ma Wode aye bibedo lalocce. Tika itamo ni pore me wacone ni lok pa lanebi Daniel ma tye i Daniel cura 4 bene kwako Ker pa Lubanga?
Jon: Atamo ni rwatte. Ento pud pe aneno kit ma man kubbe kwede ki mwaka 1914.
“WEK ORI MWAKA ABIRO”
Peter: Kong dok walok i kom Kabaka Nebukadnejar. Wi opo ni i kare ma lok pa lanebi-ni ocobbe pi tyen mukwongo, yat-ti onongo cung pi Kabaka Nebukadnejar. Locce kong ogik woko pi tutunu i kare ma kitongo yat-ti ci kiweko odong ajut pi mwaka abiro—meno otimme i kare ma en odoko lapoya. Mwaka abiro meno ogik i kare ma wi Nebukadnejar oyubbe ci dok ocako loc. I kare ma lok pa lunebi meno ocobbe pi tyen me aryone, loc pa Lubanga onongo bigik pi tutunu—ento gin meno otimme pe ni pien Lubanga otimo gin mo marac.
Jon: Pe aniang kenyu maber.
Peter: I kare me Baibul, onongo kiwaco ni luker me Icrael ma gitye ka loc i Jerucalem gubedo i wi ‘komker pa Jehovah.’f Lubanga onongo tiyo kwedgi me loyo jone. Pi meno, loc pa luker magi onongo cung pi loc pa Lubanga. Kadi bed kumeno, i nge kare mo manok, pol pa luker magi gujemo i kom Lubanga dok jo ma giloyogi bene gucako lubo lanengi marac-ci. Pi meno Lubanga oweko Lubabilon guloyogi i 607 K.M.P. Nicakke i kare meno, onongo dong pe tye kabaka mo ma cung pi Jehovah i Jerucalem. Pi tyen lok meno, loc pa Lubanga ogik woko pi tutunu. Tika iniang gin ma atye ka wacone-ni?
Jon: Ee, atye ka niang.
Peter: Dong mwaka 607 K.M.P. en aye kare ma kicako kwano iye mwaka abiro-ni, nyo kare ma loc pa Lubanga ogik iye pi tutunu. I agikki me mwaka abiro-ni, Lubanga onongo biketo laloc manyen ma bicung pi En—ento i wang-ngi, laloc man onongo bia ki i polo. Meno aye kare ma lok pa lunebi ma wakwanogi i buk pa Daniel-li onongo bicobbe iye. Dong lapeny ma pire tek ma tye aye ni: Mwaka abiro-ni ogik awene? Ka wanongo lagam pi lapeny-nyi ci wabingeyo awene ma Ker pa Lubanga ocako iye loc.
Jon: Dong aniang. Abyeko ni mwaka abiro-ni ogik i mwaka 1914?
Peter: Ada, iwaco kakare.
Jon: Ento wangeyo meno nining?
Peter: Ineno, i kare ma Yecu tye i lobo en onyuto ni mwaka abiro-ni onongo pud peya ogik.g Pi meno, mwaka abiro-ni onongo bitero kare malac adada. Mwaka abiro meno ocakke mwaki miya mapol angec ma Yecu peya obino i lobo dok omedde pi kare mo i ngeye ma Yecu odok i polo. Wi bene myero opo ni lok pa lunebi ma i buk pa Daniel-li onongo pe kibiniang tere maber nio wa ‘i kare me agikki.’h Tye me ur ni i kine ka mwaka 1800 ki wiye, lutino kwan me Baibul ma onongo gitye ki cwiny matir gubedo ki miti me niang lok pa lunebi man kacel ki mukene mapol. Gin gutimo kwed ci guniang ni mwaka abiro-ni onongo bigik i 1914. Dok jami mapol ma ocako timme i lobo i kare meno moko ni ada Ker pa Lubanga ocako loc i polo i 1914. Meno aye mwaka ma kare me agikki ocakke iye. Angeyo ni man ngec madwong adada ma myero itam iye.
Jon: Ada. Pud dok myero anwo kwano lok man wek aniang maber.
Peter: Pe ipar. An bene otera kare mo me niang lok pa lunebi magi kacel ki kit ma gucobbe kwede. Ento atamo ni olo nyamo lok man okonyi me niang ni jami ducu ma Lucaden pa Jehovah gipwonyo madok i kom Ker pa Lubanga jenge i kom Baibul.
Jon: Ki lok ada, amaro adada ni niyewu ducu jenge i kom Baibul.
Peter: Dok aniang ni in bene mitini tye kit meno. Kit ma awaco kwede, man obedo ngec madwong ma myero itam iye. Twero bedo ni pud itye ki lapeny mogo. Me labolle, dong waniang ni mwaka abiro-ni kubbe ki Ker pa Lubanga ki dok ni kicako kwanone i mwaka 607 K.M.P. Ento wangeyo nining ni ogik i mwaka 1914 kikome?i
Jon: Ada, abedo ka tamone.
Peter: Baibul kikome konyowa me niang kare ma rom mene ma mwaka abiro-ni otero. Tika imito ni wanyam lok meno i nino mukene ka adwogo?
Jon: Pe rac.
Pwony ma lubo man binyamo wang Baibul mogo ma konyowa me niang kare ma mwaka abiro-ni otero. Tika itye ki lapeny mukene madok i kom Baibul ma imito niang iye? Tika itye ki miti me niang i kom niye pa Lucaden pa Jehovah ki jami ma gitimo? Ka tye, ci pe ilwor penyo Lacaden pa Jehovah mo. En bibedo ki yomcwiny me nyamo lok meno kacel kwedi.
a Yub man me kwano Baibul-li tye me nono, dok obedo yo ma Lucaden pa Jehovah gitiyo kwede me kwano Baibul ki dano kore ki kore.
b Carolok 2:3-5.
c Nen dul me 9 i buk me Baibul Mono Ada Pwonyowa Gin Ango? ma Lucaden pa Jehovah aye gugoyo. Nonge bene i www.jw.org/ach.
d Daniel 4:13-17.
e Daniel 4:20-36.
f 1 Tekwaro 29:23.
g I kare ma Yecu tye ka lok i kom gin ma bitimme i kare me agikki, en owaco ni: ‘Lurok gibinyono Jerucalem [ma cung pi loc pa Lubanga] piny, nio ka kare pa Lurok ocobbe kakare.’ (Luka 21:24) Pi meno kadi wa i kare ma Yecu tye i lobo, loc pa Lubanga onongo pud ogik woko.
h Daniel 12:9.
i Nen pot karatac me 215-218 i buk me Baibul Mono Ada Pwonyowa Gin Ango? Nonge bene i www.jw.org/ach.