PWONY ME ANYAMA ME 18
WER 1 Kit pa Jehovah
Gen “Langolkop me Lobo Ducu” ma Lakica!
“Langolkop me lobo ducu pe bitimo gin ma nen atir, bo?”—ACAK. 18:25.
GIN MA WABIPWONYO
Pwony man bikonyowa me dongo niangowa i kom kica pa Jehovah kacel ki ngolo kop ma mege ka odok i lok ma kwako cer pa jo ma kitgi pe atir.
1. Pwony ma pire tek ango ma Jehovah okonyo Abraim me niang iye?
MWAKI mapol angec, Lubanga otiyo ki lamalaika me tito ki Abraim ni ebijwero boma me Codom ki Gomora. Abraim onongo ni niang lok man tek adada, kadi bed en onongo tye ki niye matek i kom Lubanga. En openyo ni: “In ada ibityeko jo ma kitgi atir kacel ki jo maraco? . . . Langolkop me lobo ducu pe bitimo gin ma nen atir, bo?” (Acak. 18:23, 25) Jehovah okonyo lareme Abraim me niang pwony mo ma pire tek: Lubanga pe bijwero jo ma kitgi atir kulu. Pwony meno keliwa adwogi maber dok kweyo cwinywa i kare-ni.—Acak. 18:23-33
2. Ngo ma twero weko wabedo ki gen ni Jehovah ngolo kop atir dok ki kica?
2 Ngo ma twero weko wabedo ki gen ni Jehovah ngolo kop atir dok ki kica? Pien wangeyo ni ‘Jehovah neno cwiny’ dano. (1 Cam. 16:7) Ki lok ada, en ngeyo ‘cwiny dano ducu.’ (1 Luker 8:39; 1 Tekwaro 28:9) Lok meno tye me ur adada. Jehovah ryek ma katowa tyen mapol ata, dong i kare mukene pe watwero niang pingo en omoko tam moni. Lakwena Paulo oloko kit man i kom Jehovah, ni: “Lok ma en ngolo tere pe tatte!”—Rom. 11:33.
3-4. Lapeny mene ma kare mogo watwero bedo kwede, dok gin ango ma wabinyamo i pwony man? (Jon 5:28, 29)
3 Kadi bed wangeyo ni Jehovah kare ducu timo gin ma atir, pud watwero bedo ki lapeny macal ki pa Abraim. Watwero bene pennye kekenwa ni: “Tika ada gen mo dok tye pi jo ma Jehovah ojwerogi, calo jo me Codom ki Gomora? Tika twerre ni jo mogo i kingi kibicerogi i ‘cer pa jo ma kitgi pe atir’?”—Tic 24:15.
4 Kong dong wawotu wiye wiye i kom gin ma wangeyo madok i kom nicer. Macok cok-ki, wanongo niango manyen ma kwako “cer me kwo” ki “cer me ngolo kop.”a (Kwan Jon 5:28, 29.) Niango man dok okelo bene niango manyen mukene. Wabinyamo alokaloka manyen magi i pwony man ki pwony ma lubo-ni. Ma lubbe ki ngolo kop pa Jehovah, wabicako ki nyamo gin ma pe wangeyo ci i ngeye wabinyamo gin ma wangeyo.
GIN MA PE WANGEYO
5. Gin ango ma onongo yam wawaco madok i kom jo ma Jehovah ojwerogi i boma me Codom ki Gomora?
5 I kare mukato, bukkewa onyamo gin ma timme i kom jo ma Jehovah ongolo kop i komgi ni gubedo jo ma kitgi pe atir. Onongo wawaco ni jo ma Jehovah ojwerogi, calo jo me Codom ki Gomora, pe dong kibicerogi matwal. Ento i nge lagwok ot ma lagen dok maryek kwedo lok meno odoco kacel ki lega matut, dong onen ka maleng ni pe watwero wacone labongo akalakala mo ni bibedo kit meno. Pingo?
6. Mi kong labol mogo me ngolo kop pa Jehovah i kom jo ma kitgi pe atir, ento gin ango ma Baibul pe tittiwa?
6 Nen kong labol mogo ma nonge i Baibul. Baibul tye ki labol mapol ma loko i kom ngolo kop pa Jehovah i kom jo ma kitgi pe atir. Me labolle, Jehovah ojwero dano ducu i Pii Aluka, mapat ki Nua ki jo me ode. En bene otiyo ki jo Icrael me jwero rok abiro ma onongo gibedo i Lobo ma Kiciko Pire. Dok en otiyo ki lamalaika acel me neko lumony me Aciria ma welgi romo 185,000 i dyewor acel keken. (Acak. 7:23; Nwo. 7:1-3; Ic. 37:36, 37) I labol magi ducu, tika Baibul tittiwa ka maleng ni Jehovah omoko ni jo magi ducu gibito matwal, labongo gen me nicer? Pe tittiwa. Pingo watwero wacone kit meno?
7. Gin ango ma pe wangeyo madok i kom jo ma kijwerogi i Pii Aluka nyo ma Luicrael ojwerogi i lobo Kanaan? (Nen cal ma tye i pok ngeye.)
7 Pe wangeyo kit ma Jehovah ongolo kwede kop i kom jo magi ki acel acel; dok bene pe wangeyo ka jo magi ma kinekogi-ni gubedo ki kare me pwonyo lok i kom Jehovah kacel ki ngut i kom balgi. Ka Baibul oloko i kom kare me Pii Aluka, tittiwa ni Nua onongo obedo “latit lok me kit ma atir.” (2 Pet. 2:5) Ento pe tittiwa ni i kare ma en onongo tye ka gero twon yeya madit-ti, obedo bene ka tute me tito kwena bot dano ducu ma i wi lobo. I yo acel-lu, wan bene pe wangeyo ka jo maraco ducu ma gukwo i lobo Kanaan gubedo ki kare me pwonyo lok i kom Jehovah kacel ki loko kitgi.
Nua kacel ki lupacone gitye ka gero twon yeya madit. Pe wangeyo ka Nua oyubo rwec mo me tito kwena bot jo ducu ma i wi lobo ma peya Pii Aluka ocorre i lobo (Nen paragraf 7)
8. Gin ango ma pe wangeyo madok i kom jo me Codom ki Gomora?
8 Jo ma Jehovah ojwerogi i Codom ki Gomora kono? Laco ma kite atir ma nyinge Lot, onongo bedo i kingi. Ento tika wangeyo kace Lot otito kwena botgi ducu? Pe wangeyo. Tye ada gire ni onongo kitgi rac, ento tika gin ducu onongo gingeyo poko gin ma atir ki gin marac i wang Jehovah? Nen calo onongo pe gingeyo. Ki lok ada, Baibul waco ni lwak co ma i gang meno onongo gimito buto ki wele pa Lot tektek. Baibul tito ni i kingi onongo tye iye “awobe wa ki ludito bene.” (Acak. 19:4; 2 Pet. 2:7) Tika ada wangeyo ni Jehovah, Lubanga ma lakica-ni, omoko woko ni jo magi ducu pe kibicerogi? Pe waromo waco kit meno. Tye ada gire ni Jehovah owaco bot Abraim ni kadi wa co apar ma kitgi atir onongo pe ginonge i boma meno. (Acak. 18:32) Pi meno, onongo gubedo jo ma kitgi pe atir, dok Jehovah omoko tam ma atir me jwerogi. Ento tika watwero waco ki tekcwiny ni ngat mo keken i kingi dong pe kibicerone i ‘cer pa jo ma kitgi pe atir’? Pe watwero wacone labongo akalakala mo!
9. Gin ango ma pe wangeyo madok i kom Solomon?
9 Tye bene labol mogo ma i Baibul pa jo ma kitgi atir ma lacen gudoko jo ma kitgi pe atir. Kabaka Solomon obedo labol acel i kingi. En onongo ngeyo ngat ma Jehovah obedo kacel ki yo me wore, dok Jehovah ogoyo laane i kome matek. Ento lacen Solomon ocako woro lubange me goba. Gin man oweko cwiny Jehovah ocwer adada, dok rok me Icrael kulu gukato ki i can malit pi mwaki miya mapol pi bal pa Solomon. Pi mwaki mapol, onongo wawaco ni kibicero Solomon pien i kare ma Solomon oto, Baibul tito ni en “oywe kacel ki kwarine,” ma i kine tye iye co ma lugen calo Kabaka Daudi. (1 Luker 11:5-9, 43; 2 Luker 23:13) Ento kadi bed Baibul otiyo ki lok meno, tika meno moko ni Jehovah bicero Solomon? Baibul pe otitiwa. Jo mukene giromo tamo ni kibicero Solomon pien Baibul waco ni “ngat ma oto, balle dong gik woko.” (Rom. 6:7) Ento man pe tyen lokke ni jo ducu ma guto kibicerogi. Pe dong tye ni ngat ma oto nongo dok tye ki twero me kwo odoco. Nicer obedo mot ma Lubangawa ma lamar-ri aye miyo. En miyo bot jo ma en mito minigi kare me tic pire pi naka. (Yubu 14:13, 14; Jon 6:44) Tika Solomon binongo mot man? Jehovah aye ngeyo lagamme, wan pe wangeyo. Ento wangeyo ni, Jehovah bitimo gin ma atir.
GIN MA WANGEYO
10. Jehovah winyo nining ka odok i kom jwero dano? (Ejekiel 33:11) (Nen bene cal.)
10 Kwan Ejekiel 33:11. Jehovah otitiwa kit ma en winyo kwede ka odok i kom ngolo kop i kom dano. Marom aroma ki gin ma Ejekiel ocoyo, lakwena Petero owaco ni ‘Jehovah pe mito ni ngat mo orweny woko matwal.’ (2 Pet. 3:9) Lok meno kweyo cwinywa. Wangeyo ni Jehovah pe bijwero ngat mo matwal nikwanyo ka En tye ki tyen lok maber adada me timone. En lakica adada, dok nyuto kicane teke oneno ni twerre.
I cer pa jo ma kitgi pe atir, dano mapatpat gibibedo ki kare me pwonyo lok i kom Jehovah (Nen paragraf 10)
11. Angagi ma pe kibicerogi, dok wangeyo meno nining?
11 Gin ango ma wangeyo i kom jo ma pe kibicerogi? Baibul omiyo labol mogo pa jo magi.b Yecu onyuto ni pe kibicero Juda Lakeriot. (Mar. 14:21; Jon 17:12c) Juda onongo ngeyo ni etye ka timo bal akaka i kom Jehovah ki Wode, ento omedde ameda ki timone. (Nen Marako 3:29 ki jami akwana.) I yo acel-lu, Yecu owaco ni lupwonye dini mogo ma gujemo i kome onongo gibito labongo gen me nicer. (Mat. 23:33; nen bene Jon 19:11 ki jami akwana i kom “ngat ma.”) Dok lakwena Paulo bene ociko jo ma gungak ma pe giye ngut ni pe kibicerogi.—Ibru 6:4-8; 10:29.
12. Gin ango ma wangeyo madok i kom kica pa Jehovah? Mi labol mogo.
12 Ento, gin ango ma wangeyo madok i kom kica pa Jehovah? I yo ma nining ma en onyuto ni “en pe mito ni ngat mo orweny woko matwal”? Nen kong kit ma en onyuto kwede kica bot jo mogo ma gutimo bal madongo. Kabaka Daudi otimo bal madongo, ma i kine onongo tye iye tim me abor ki nek. Ento, Daudi ongut i kom balle, pi meno Jehovah otimme kica. (2 Cam. 12:1-13) Kabaka Manace otimo tim malik mapol cokcok pi kare me kwone ducu. Ento, kadi bed timme obedo rac adada, Jehovah otimo kica ki Manace i kare ma en ongut i kom balle. (2 Tekwaro 33:9-16) Labol magi poyo wiwa ni Jehovah nyuto kica ka oneno tyen lok maber me nyutone. En bicero jo magi pien guniang ni gutimo bal madongo dok gungut i kom balgi.
13. (a) Pingo Jehovah onyuto kica bot jo Nineve? (b) Gin ango ma Yecu lacen otito madok i kom jo Nineve?
13 Wangeyo bene kit ma Jehovah onyuto kwede kica bot jo Nineve. Lubanga owaco bot Yona ni: ‘Tim megi marac dong otyeko ngene wa bota.’ Ento i kare ma gungut i kom balgi, Jehovah otimigi kica. En onyuto kica ma loyo lanebine Yona. Kiniga omako Yona matek dok onongo mitte ni Lubanga opo wiye ni jo Nineve onongo “pe gingeyo poko kin cinggi ma lacuc ki ma lacam.” (Yon 1:1, 2; 3:10; 4:9-11) Lacen, Yecu otiyo ki labol meno me pwonyo dano lok i kom kica pa Jehovah kacel ki kit ma en ngolo kwede kop atir. Yecu otito ni jo Nineve ma gungut-ti “bicung . . . i kare me ngolo kop.”—Mat. 12:41.
14. Tyen lokke ngo ka kiwaco ni jo Nineve gibicer i “cer me ngolo kop”?
14 Ento tyen lokke ngo ka kiwaco ni jo Nineve “bicung . . . i kare me ngolo kop”? Yecu otito ni “cer me ngolo kop” bibedo tye i kare me anyim. (Jon 5:29) En onongo tye ka lok i kom Locce me Mwaka Alip Acel, i kare ma kibicero “jo ma kitgi atir wa ki jo ma kitgi pe atir.” (Tic 24:15) Pi jo ma kitgi pe atir, man bibedo “cer me ngolo kop.” Man tyen lokke ni, i nge cerogi, Jehovah gin ki Yecu gibingiyo ka ce jo magi gubedo luwiny dok gitye ka keto i tic jami ma gupwonyo. Ka Lanineve mo ma kicero okwero woro Jehovah, Jehovah pe biye ni en omedde ki bedo kwo. (Ic. 65:20) Ento jo ducu ma lugen ma gibiyero me woro Jehovah gibibedo ki kare me kwo pi naka!—Dan. 12:2.
15. (a) Pingo omyero wagwokke ki waco ni pe kibicero ngat mo keken ma kijwero i Codom ki Gomora? (b) Watwero niang lok ma kicoyo i Juda 7 nining? (Nen bok ma wiye tye ni “Gin Ango ma Onongo Juda Tye ka Lok Iye?”)
15 Yecu otito ni “i nino me ngolo kop can pa Codom ki Gomora bibedo tworatwora” ka kiporo ki can pa jo ma gukwere kacel ki pwonye. (Mat. 10:14, 15; 11:23, 24; Luka 10:12) Gin ango ma onongo en tye ka wacone? Tika onongo Yecu tye ka wulo lok nyo tic ki carolok me nyuto ni jo ma i karene girac giloyo jo me Codom ki Gomora? Wi opo ni, i kare ma Yecu otito ni jo Nineve “bicung . . . i kare me ngolo kop,” en onongo pe tye ka bolo carolok. Me ka meno, nen calo Yecu onongo tye ka lok atir atir i kom jo me Codom ki Gomora. “Nino me ngolo kop” ma en oloko iye kany rom aroma ki pa jo Nineve. Calo jo Nineve, jo me Codom ki Gomora bene gutimo jami maraco. Ento pe calo jo Nineve, jo me Codom ki Gomora pe gubedo ki kare me ngut i kom balgi. Medo i kom meno, wi opo i kom gin ma Yecu otito madok i kom “cer me ngolo kop.” Cer man bigwaro “jo ma ceng gutimo marac.” (Jon 5:29) Dong nen calo gen mo olo tye pi jo me Codom ki Gomora. Romo twerre ni jo mogo i kingi kibicerogi, dok waromo bedo ki kare me pwonyogi lok i kom Jehovah ki Yecu Kricito.
16. Gin ango ma Jehovah ngiyo me moko ngat ma omyero kicer? (Jeremia 17:10)
16 Kwan Jeremia 17:10. I tyeng man, wakwano gin ma wangeyo madok i kom kit ma Jehovah ngolo kwede kop: Jehovah kare ducu ‘ngiyo tam pa dano dok bene temo cwiny dano.’ Ka odok i lok me nicer ma bitimme i kare me anyim, en bimiyo “bot dano acel acel gin ma lubo kite.” Jehovah bicung matek kun lubo cikke ento binyuto kica ka twerre. Dong pe omyero wamok ni pe kibicero ngat moni nikwanyo ka wangeyo ada ni Baibul waco kit meno!
“LANGOLKOP ME LOBO DUCU . . . BITIMO GIN MA NEN ATIR”
17. Gin ango ma bitimme i kom jo ma dong guto woko?
17 Nicakke ma Adam ki Kawa guribbe ki Catan me jemo i kom Jehovah, dano bilion mapol guto. “Lakwor” ma en aye to, okayo kac madit adada! (1 Kor. 15:26) Gin ango ma bitimme i kom dano magi ducu? Jo manok, dano 144,000 keken, ki i kin lulub kor Kricito kibicerogi me bedo ki kwo ma pe dong to i polo. (Yabo 14:1) Co ki mon mapol ma gimaro Jehovah kibicerogi i ‘cer pa jo ma kitgi atir,’ dok gibikwo pi naka i lobo ka gumedde ki bedo jo ma kitgi atir i kare me Loc me Mwaka Alip Acel pa Kricito ki dok i kare me atematema me agikki. (Dan. 12:13; Ibru 12:1) Dok i kare me Loc me Mwaka Alip Acel, “jo ma kitgi pe atir”—ma i kine tye iye jo ma pe gutiyo pi Jehovah nyo kadi wa “jo ma ceng gutimo marac”—kibimiyogi kare me loko kitgi wek gudok lutic pa Jehovah ma lugen. (Luka 23:42, 43) Ento, jo mukene onongo kitgi rac adada, dok gumoko tamgi matek me jemo i kom Jehovah kacel ki yubbe, mumiyo en omoko ni pe kibicerogi matwal.—Luka 12:4, 5.
18-19. (a) Pingo watwero geno ngolo kop pa Jehovah i kom jo ma guto? (Icaya 55:8, 9) (b) Gin ango ma wabinyamo i pwony ma lubo man?
18 Tika watwero bedo labongo akalakala mo ni ka Jehovah ongolo kop i kom dano, en kare ducu moko tam ma atir? Ada! Kit ma Abraim oniang kwede maber, Jehovah aye obedo “Langolkop me lobo ducu” ma pe ki roc, maryek, dok ma lakica adada. En opwonyo Wode dok omine tic me ngolo kop. (Jon 5:22) Jehovah kacel ki Yecu gingeyo gin ma tye i cwiny dano ducu ma i wi lobo. (Mat. 9:4) Dong ka gingolo kop i kom ngat mo, kare ducu wang ma gutimo “gin ma nen atir”!
19 Dong omyero wamoku tamwa me geno Jehovah kacel ki tam ducu ma en moko. Myero waniang ni wan kikomwa pe wapore me ngolo kop—ento Jehovah aye opore! (Kwan Icaya 55:8, 9.) Meno aye tyen lok mumiyo wageno Jehovah gin ki Wode me ngolo kop ducu. Dok bene, wangeyo ni Kabakawa Yecu bilubo lanen me ngolo kop atir ki kica pa Wonne. (Ic. 11:3, 4) Ento, gin ango ma waromo wacone madok i kom ngolo kop pa Jehovah ki Yecu i kare me twon can madit atika-ni? Gin ango ma pe wangeyo? Dok gin ango ma wangeyo? Pwony ma lubo man bimiyo lagam pi lapeny magi.
WER 57 Tito Kwena Bot Jo Ducu
b Ka odok i kom Adam, Kawa, ki Kain, nen buk me Lub Lanengi me Niye dul me 1, pot 10, lok ma tye i tere piny.
c Lok man ni “dano ma myero orweny” ma kitiyo kwede i Jon 17:12 tyen lokke ni i kare ma Juda bito, en onongo birwenyo woko matwal, labongo gen me nicer.