Fini mìyinɔ nɔ mìkuɔ?

1-3. Enyɔ ciwo yí amɛwo biɔnɔ se so eku nuɔ, yí lé sɛnsɛnha ɖewo ɖonɔ wo ŋci doɔ?

BIBLA ɖo gbe ɖɛ mɔ gbeɖekaɔ, “eku . . . da gbe li o.” (Enyɔdasɛ 21:4) Le Eta 5 tɔ lɔ mɛɔ, mìkpla mɔ tafɛn lɔ na yí mìatɛnŋ avanɔ agbe tɛgbɛɛ. Ele ahan gan amɛwo kpɔtɔ kukuɔ. (Ŋununyatɔ 9:5) Eyi taɖo enyɔ vevi ci yí ele mɔ mìabiɔ se yí nyi mɔ, Nyi yí jɔnɔ do amɛ kukuwo jiɔ?

² Ðoŋci nɔ enyɔbiɔse ŋtɔ́ le veviɖe nɔ mì sugbɔ, vevitɔ nɔ mìwo mɛ vevi ɖe ku. Taŋfuin mìabiɔ se mɔ: ‘Fini yí eyiɔ? Égbekpɔkɔ mìa? Átɛnŋ akpedo mì nua? Mìagbevakpɔɛ kea?’

³ Ðoŋci ciwo yí sɛnsɛnhawo nanɔ tonɔ akpo. Eɖewo kplanɔ nu amɛwo mɔ nɔ ènyi amɛ nywi gbɔxwe yí kuɔ, àyi jeŋkwimɛ, vɔ nɔ ènyi amɛ vwin ɔ, àyi zomavɔ mɛ. Ebuwo gbenunɔ mɔ, amɛ kukuwo trɔnɔ gbɔngbɔn yí vayi nɔnɔ ju koɖo wowo mɛ vevi ciwo yí ku vayi. Sɛnsɛnha ɖewo gbenunɔ mɔ nɔ amɛ lɔ kuɔ, woaɖo kojo ni yí agbetrɔ ajɔ va xexeɛ mɛ le gbaza bu mɛ. Átɛnŋ atrɔ mɛbu xesexese alo elan ɖe.

4. Susu vevi kuɖeka ci yí zenɔ le enu ci yí sɛnsɛnhawo kplanɔ amɛwo so eku nu mɛɔ?

⁴ Eze petii mɔ, sɛnsɛnhawo dekplakɔ enu ɖekɛ ŋmɛ amɛwo so eku nu o. Vɔ susu vevi kuɖeka zenɔ le wowo nukplakpla lɔwo mɛ. Eyi nyi kpɔ mɔ nɔ amɛ kuɔ, ŋɖeka tonɔ le mɛ yí vayi nɔnɔ agbe le fibu. Nyɔnɔnwi yɔa?

FINI MÌYINƆ NƆ MÌKUƆ?

5, 6. Nyi yí jɔnɔ do mì ji nɔ mìkuɔ?

⁵ Yehowa nya enu ci yí jɔnɔ do amɛ kukuwo ji, énu nɔ mì mɔ nɔ mɛɖe kuɔ, agbe yi tɔ ɖonɔ te. Eku nyi agbemanɔmanɔ. Eyi taɖo nɔ mɛɖe kuɔ, degbeɖonɔ seselelanmɛ ɖekpokpui o, yí degbebunɔ tamɛ kpɔ hɛnnɛ o.a Nɔ amɛ kuɔ, datɛnŋ akpɔ nu, ase nu, alo abu tamɛ kpɔ o.

⁶ Efyɔ Salomɔ ŋwlɛn mɔ “amɛ kukuwo degbenya enu ɖekpokpui o.” Amɛ kukuwo datɛnŋ alɔn amɛ alo ado ke amɛ o, yí “edɔwawa, alo totowawa, enujejeshi koɖo nunya dele yɔdu mɛ o.” (Hlɛn Ŋununyatɔ 9:​5, 6, 10, nwt.) Le Ehajiji Wema 146:4 mɛɔ, Bibla nu nɔ mì mɔ nɔ mɛɖe kuɔ, “yi susuwo” keŋkeŋ vɔnɔ.

ENYƆ CI YÍ YESU NU SO EKU NU

7. Enyɔ ci yí Yesu nu so eku nuɔ?

⁷ Ci yí Yesu xlɔ Lazar kuɔ, Yesu nu nɔ yi nukplaviwo mɔ: “Lazar mìwo xlɔ dɔn alɔn.” Vɔ Yesu denukɔ mɔ Lazar gbɔngbɔn domɛ yɔ o. Énu kpe ni mɔ: “Lazar ku.” (Ʒan 11:​11-14) Edasɛ mɔ Yesu sɔ eku sɔ koɖo alɔndɔndɔn. Denu mɔ Lazar yi jeŋkwimɛ alo yi xomumɛtɔ ciwo yí ku gbɔ o. Kpɔ denu mɔ Lazar kpekɔ fun le zomavɔ mɛ alo trɔ jɔ agbetɔ bu alo elan ɖe o. Oo, ele shigbe mɔ Lazar dɔn alɔn yi mɛ hannɛ. Kpukpui buwo sɔ eku sɔ koɖo alɔndɔndɔn hɛnnɛ. Hwecinu yí wowu Etiɛniɔ, Bibla nu mɔ “édɔn alɔn le eku mɛ.” (Edɔwawawo 7:​60, nwt) Apostolo Pɔlu can ŋwlɛn mɔ Kristotɔ ɖewo “dɔn alɔn le eku mɛ.”​—1 Korɛntitɔwo 15:​6, nwt.

8. Lé mìwɛ yí nya mɔ Mawu dewa agbetɔwo mɔ woakuɔ?

⁸ Mawu wa Adamu koɖo Ɛva mɔ woavaku gbeɖekaa? Oo! Yehowa wa wo mɔ woanɔ agbe tɛgbɛɛ le lanmɛsɛn blebu mɛ. Ci yí Yehowa wa agbetɔwoɔ, ésɔ edro agbenɔnɔ tɛgbɛɛ tɔ do wo mɛ. (Ŋununyatɔ 3:11) Jilawo dejinɔ mɔ yewoakpɔ yewo viwo woashin, aku nyɔxo yí aku o, ahanke Yehowa can senɔ le yiɖeki mɛ kudo mì nu nɛ. Vɔ ci Mawu wa mì mɔ mìanɔ agbe tɛgbɛɛ ɖe, nyi yí taɖo mìkunɔɔ?

NYI YÍ TAÐO AMƐ KUNƆƆ?

9. Nyi yí taɖo wawa do ese ci yí Yehowa do nɔ Adamu koɖo Ɛva ji degbɔnnuɔ?

⁹ Yehowa nu nɔ Adamu le Edɛn kpa lɔ mɛ mɔ: “A ɖu acikusɛnsɛn ɖekpokpwi le ekpa lɔ mɛ dru, vɔ, da ɖu acikusɛnsɛn ci yí danɔ sɛ enu nywi koɖo enu vwin o, vɔ, nɔ e ɖui gbeɖe ɔ, a ku kpaŋ.” (Gɔnmɛjeje 2:​9, 16, 17) Wawa do ese ŋtɔ́ ji degbɔnnu o, Yehowa ɖo acɛ yí anu enu ci yí nyi enywi koɖo evwin nɔ Adamu koɖo Ɛva. Nɔ wose tonu nɔ Yehowaɔ, woadasɛ mɔ yewodo bubu acɛkpatɔnyinyi yi tɔ nu. Woagbedasɛ hɛnnɛ mɔ enu ciwo pleŋ yɛna yewo jeŋ nɔ yewo.

10, 11. (a) Lé Satana ble Adamu koɖo Ɛva doɔ? (b) Nyi yí taɖo sɔsɔke ɖe deli nɔ enu ci yí Adamu koɖo Ɛva waɔ?

¹⁰ Ewa ŋshishi mɔ Adamu koɖo Ɛva ɖui yí gbe tonu sese nɔ Yehowa. Satana biɔ Ɛva se mɔ: “Mawu lɔn yí mí ɖunɔ aci ciwo pleŋ yí le ekpa lɔ mɛ a?” Ɛva ɖo ŋci ni mɔ: “Mì a ɖu wo pleŋ dru. Vɔ, aci ci yí le dodomɛ ɖaa ɔ, Mawu gbé mɔ mìwo ŋgbe ɖui o, nɛnɛke mìwo ŋgbe tɔ alɔ̀ gotu ni nɛ. Nɔ́ mì ɖui ɔ, mì a ku.”​—Gɔnmɛjeje 3:​1-3.

¹¹ Vɔ Satana nu ni mɔ: “Gbeɖe, mí daku o. Mawu nya nywiɖe mɔ hwecinu mí a ɖu aci lɔ ɔ, á dɔ yí mí a le shigbe Yiŋtɔ ɛnɛ. Mí a jeshi enywi koɖo evwin ɖɛ.” (Gɔnmɛjeje 3:​4-6) Satana ji mɔ Ɛva le xɔɛ se mɔ yiŋtɔ atɛnŋ asɔ gbeta kudo enywi koɖo evwin nu. Le gaxoxo ɖekɛ lɔ mɛɔ, ékan ŋsu ni kudo enu ci yí ajɔ do ji nu nɔ éda le Mawu se ji. Satana nu mɔ Ɛva daku o, eyi taɖo Ɛva ɖu acikusɛnsɛn lɔ yí na asuɔ yí yɛ can ɖui. Adamu koɖo Ɛva nya nywiɖe mɔ Yehowa do se nɔ yewo mɔ yewoŋgbeɖu acikusɛnsɛn lɔ o. Ci woɖu acikusɛnsɛn lɔɔ, edasɛ mɔ ɖui woɖui koŋ yí gbe wawa do ese ci yí degbɔnnu o, yí yi mɛ gbekɔ petii ji. Ci woɖu acikusɛnsɛn lɔɔ, wodasɛ mɔ yewodedo bubu yewo Da lɔn-amɛ ci yí le jeŋkwimɛ nu o. Sɔsɔke ɖe deli nɔ enu ci wowa lɔ o!

12. Nyi yí taɖo ewa ŋshishi sugbɔ mɔ Adamu koɖo Ɛva gbe tonu sese nɔ Yehowaɔ?

¹² Dewa ŋshishi sugbɔ mɔ mìwo jila ŋkɔtɔ ŋtɔ́wo dedo bubu wowo Watɔ nu ba! Lé àse le eoɖeki mɛ nɔ èdo gbla yí na kpla viowo nywiɖe, vɔ yí wovafɔn gu do eo nu yí wa enu ciwo pleŋ ègbe nɔ wo mɔ woŋgbewaɔ? Dave eo nu sugbɔ ba?

13. Enyɔ ci yí Yehowa nukɔ hwecinu yí enu mɔ ‘àgbetrɔ ekɔɔ?’

¹³ Ci yí Adamu koɖo Ɛva gbe tonu seseɔ, wosɔ mɔnukpɔkpɔ ci yí sun wo shi mɔ woanɔ agbe tɛgbɛɛ bu. Yehowa nu nɔ Adamu mɔ: “Ekɔ yí ènyi, yí ekɔ yí àgbetrɔ.” (Hlɛn Gɔnmɛjeje 3:​19, nwt.) Ecɛ dasɛ mɔ Adamu agbetrɔ ekɔ, shigbe mɔ wodewɛ kpɔ kpeti hannɛ. (Gɔnmɛjeje 2:7) Ci yí Adamu wa nuvɔn goduɔ, éku yí degbele agbe le fiɖe o.

14. Nyi yí taɖo mìkunɔɔ?

¹⁴ Nɔ tonu yí Adamu koɖo Ɛva se nɔ Mawu saɔ, woakpɔtɔ ale agbe yɛ. Vɔ wovaku, ɖo wodese tonu nɔ Mawu o. Nuvɔn lɔ le shigbe edɔ̀ vwin ɖeka ci yí mìxɔ so mìwo jila ŋkɔtɔwo gbɔ hannɛ. Woji mì pleŋ koɖo nuvɔn, eyi taɖo mìkunɔ. (Rɔmatɔwo 5:12) Vɔ denyi tamɛ ci yí Mawu ɖo do agbetɔwo nu sa nɛ o. Mawu deji gbeɖe mɔ agbetɔwo le ku o, yí Bibla yɔ eku mɔ “ketɔnɔ.”​—1 Korɛntitɔwo 15:26.

NYƆNƆNWI LƆ NA MÌVONƆ

15. Lé nyɔnɔnwi ci yí kudo eku nu jejeshi ɖɛ nanɔ vovo mì doɔ?

¹⁵ Nyɔnɔnwi ci yí kudo eku nu jejeshi ɖɛ nanɔ vovo mì so enukplakpla trofitrofi sugbɔ mɛ. Bibla kpla mì mɔ amɛ kukuwo desenɔ vevi alo nɔnɔ ŋshishi mɛ o. Mìdatɛnŋ axo nuxu nɔ wo o, yí wowo can datɛnŋ axo nuxu nɔ mì o. Mìdatɛnŋ akpedo wo nu o, yí wowo can datɛnŋ akpedo mì nu o. Wodatɛnŋ awa enu baɖa ɖe koɖo mì o, eyi taɖo deʒan mɔ mìavɔnnɔ nɔ wo o. Ele ahan gan, sɛnsɛnha sugbɔ nunɔ mɔ amɛ kukuwo le agbe le fiɖe, yí mìatɛnŋ akpedo wo nu nɔ mìnanɔ eho fadawo, pastɔwo alo mɛ ciwo yí wobunɔ mɔ wonyi amɛ kɔkɔɛwo. Vɔ nɔ mìjeshi nyɔnɔnwi ci yí kudo eku nuɔ, ŋsukankan wowo tɔwo dable mì o.

16. Ŋsunyɔ ciwo yí sɛnsɛnha sugbɔ kplanɔ amɛwo so amɛ kukuwo nuɔ?

¹⁶ Satana zannɔ ŋsusɛnsɛnhawo yí blenɔ mì, yí mìbunɔ mɔ amɛ kukuwo gbekpɔtɔ le agbe. Le kpɔwɛ mɛ, sɛnsɛnha ɖewo kplanɔ amɛwo mɔ nɔ mìkuɔ, ŋɖe tonɔ le mì mɛ yí kpɔtɔ nɔnɔ agbe le fibu. Enu ŋtɔ́ yí sɛnsɛnha ci mɛ èle kplanɔ amɛwoa? Alo ékplanɔ enyɔ ci yí Bibla nu so amɛ kukuwo nu? Satana zannɔ ŋsunyɔwo yí sɔ dɔnnɔ amɛwo so Yehowa gbɔ.

17. Nyi yí taɖo zomavɔ nukplakpla xonɔ ɖyi Yehowaɔ?

¹⁷ Enu ci yí sɛnsɛnha sugbɔ kplanɔ amɛwo ɖyinɔ vɔnvɔn. Le kpɔwɛ mɛ, sɛnsɛnha ɖewo kplanɔ mɔ wotrenɔ fun nɔ amɛ vwinwo le zomavɔ mɛ tɛgbɛɛ. Enukplakpla ŋtɔ́ xonɔ ɖyi Yehowa. Datɛnŋ atre fun nɔ amɛwo ahan gbeɖe o! (Hlɛn 1 Ʒan 4:8.) Lé àse le eoɖeki mɛ, nɔ mɛɖe lé alɔ nɔ eviɛ ci yí wa enudɔndɔn yí sɔ do zo mɛɔ? Àkpɔ mɔ amɛ lɔ nyi xomɛvetɔ. Daji mɔ yeajeshi ɖɛ kpetii o. Ahan pɛɛ yí Satana ji mɔ mìwo le kpɔ Yehowa nɛ!

18. Nyi yí taɖo mìdeɖo avɔnnɔ nɔ amɛ kukuwoɔ?

¹⁸ Sɛnsɛnha ɖewo kplanɔ amɛwo mɔ nɔ amɛ kuɔ, yɛtrɔnɔ gbɔngbɔn. Sɛnsɛnha ŋtɔ́wo kplanɔ amɛwo mɔ mìɖo ado bubu gbɔngbɔn ŋtɔ́wo nu alo avɔnnɔ nɔ wo, ɖo woatɛnŋ atrɔ exlɔ vevi alo ketɔnɔ vwinwo nɔ mɛ ciwo yí le agbe. Amɛ sugbɔ xɔ ŋsunyɔ ŋtɔ́ ji se. Wovɔnnɔ nɔ amɛ kukuwo yí sɛnnɔ wo keŋ yí tashi Yehowa. Ðo ŋwi mɔ amɛ kukuwo deɖonɔ seselelanmɛ ɖekpokpui o, eyi taɖo mìdeɖo avɔnnɔ nɔ wo o. Yehowa yí nyi mìwo Watɔ. Eyi nyi Mawu adodwi lɔ, eyi taɖo yi ɖekɛ kpaŋ yí ele mɔ mìasɛn.​—Enyɔdasɛ 4:11.

19. Lé nyɔnɔnwi ci yí kudo eku nu jejeshi ɖɛ kpenɔdo mì nu doɔ?

¹⁹ Nɔ mìjeshi nyɔnɔnwi ci yí kudo eku nuɔ, mìvonɔ so ŋsunukplakpla sɛnsɛnhawo tɔwo mɛ. Nyɔnɔnwi cɛ kpenɔdo mì nu yí mìmɔnɔŋje egbe nywi ciwo yí Yehowa ɖo nɔ mì mɛ nywiɖe wu. Gbeɖu cɛwo kudo mìwo gbe koɖo esɔmɛ mìwo tɔ nu.

20. Nyi yí mìakpla le eta ci yí akplɔɛdo mɛɔ?

²⁰ Mawu sɛntɔ ci yí ni le blema, ci ŋkɔ yí nyi Job biɔ se mɔ: ‘Nɔ amɛ ɖe ku ɖe, agbevanɔ agbe kea?’ (Job 14:14) Mɛ ci yí ku agbevatɛnŋ anɔ agbe nyaoa? Ðoŋci ci yí Mawu na nɔ enyɔbiɔse cɛ le Bibla mɛ do jijɔ nɔ amɛ sugbɔ. Eyi mìakpɔ le eta ci yí kplɔɛdo mɛ.