Ðo Ŋwi mɔ Yehowa Nyi ‘Mawu Agbe Agbe’

1. Nyi yí kpedo Yehowa mɛwo nu yí wokpɔtɔ yí sinkɔ ci wodokɔ go cukaɖawo can ɔ?

BIBLA dre ŋkeke ciwo mɛ mìle agbe le gbɛ mɔ wonyi “hwenu gbɔnnugbɔnnuwo.” (2 Tim. 3:​1, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Sɔ kpe nɔ cukaɖa ciwo mɛshiamɛ dokɔ go le xexe vuin cɛ mɛɔ, Yehowa mɛwo gbedonɔ go yumɛcici. Nyi yí kpedo Yehowa mɛwo nu yí wokpɔtɔ yí sinkɔ ci wodokɔ go cukaɖawo can ɔ? Enuvevi ɖeka ci yí na yí nyi mɔ mìvajeshi Yehowa mɔ yɛnyi ‘Mawu agbe agbe.’—Ʒer. 10:10; 2 Tim. 1:12.

2. Emɔ ci nu Yehowa nyi Mawu agbe agbe leɔ?

² Yehowa nyi Amɛ ŋtɔŋtɔ ci yí kpenɔdo mì nu le mìwo cukaɖawo mɛ yí egbejinɔ emɔ ciwo ji ato keŋ ado alɔ mì. (2 Kro. 16:9; Eha. 23:4) Nɔ mìɖonɔ ŋwi mɔ mìwo Mawu sɔnɔ ɖe le ji nɔ mì yí le gbesɔsɔ yí akpedo mì nuɔ, atɛnŋ ado ŋsɛn mì yí mìado ji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ. Mìakpɔ lé enyi ahan nɔ Efyɔ Davidi do ɖa.

3. Ci Davidi nu mɔ “[Yehowa] le agbe” ɖe, nyɔ ci enunuɔ teŋ ɔ?

³ Davidi jeshi Yehowa ɖɛ yí kannɔdo ji. Hwecinu yí yi ketɔnɔwo, ciwo mɛ yí Efyɔ Sɔlu can le nyinyiɛɔ, Davidi do gbe ɖaɖa nɔ Yehowa nɔ akpedo nu. (Eha. 18:6) Ci Mawu se yi gbedoɖawo yí hwlin gan ɖegbɔɔ, Davidi nu mɔ: “[Yehowa] le agbe!” (Eha. 18:46) Nyɔgbe cɛwo dedasɛ mɔ Davidi nya mɔ Mawu li kpoŋ o. Enugɔnmɛɖeɖe wema ɖeka nu lé David kando Yehowa ji do yí nu mɔ yɛnyi “mawu agbe agbe ci yí kpenɔdo yi mɛwo nu gashiagamɛ.” Davidi ŋtɔ kpɔɛ le yi gbe mɛ mɔ ye Mawu le agbe, ecɛ na yí eɖui gligaan mɔ yeakpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa yí akanfuikɔ.—Eha. 18:​28, 29, 49.

4. Nɔ mìkpɔnɔ Yehowa mɔ yɛnyi Mawu agbe agbe ɖe, lé mìkpɔnɔ nyɔna so mɛ doɔ?

⁴ Nɔ mìkando ji mɔ Yehowa nyi Mawu agbe agbeɔ, atɛnŋ akpedo mì nu mìasin koɖo ezolelanmɛ. Ádo ŋsɛn mì yí mìado ji le cukaɖawo mɛ yí agbena yí kpakpa asɔsɔ mì yí mìawakɔ edɔ sɛnsinɖe le yi sɛnsɛn mɛ. Agbena yí mìagbeɖui koŋ yí akpɔtɔ ale ekacaca nywi mɛ koɖo Yehowa.

MAWU AGBE AGBE LƆ ADO ŊSƐN EO

5. Nɔ mìle cukaɖawo mɛ ɖe, kankandoji ci mìatɛnŋ aɖoɔ? (Filipitɔwo 4:13)

⁵ Mìasun ji ado eji le cukaɖa ɖekpokpui mɛ nɔ enyi gangan alo hwɛhwɛ can, nɔ mìɖonɔ ŋwi mɔ Yehowa le agbe yí ele gbesɔsɔ akpedo mì nu. Gbesɔ wu hunnɔɔ, cukaɖa ɖekpokpui ci mìado go dawugan mìwo Mawu o. Ŋsɛnwopleŋtɔ Enyi. Yí atɛnŋ ana mì ŋsɛn yí mìado ji. (Hlɛn Filipitɔwo 4:13.) Susu sugbɔ li ciwo yí dɔ yí mìakpanŋkɔ mìwo cukaɖawo koɖo kankandoji. Ci mìkpɔɛni mɔ Yehowa kpenɔdo mì nu le cukaɖa hwɛhwɛwo mɛɔ, ena mìkando ji mɔ agbekpedo mì nu hwenu yí mìtokɔ cukaɖa ganganwo mɛ.

6. Nyiwo mɛ yí Davidi to le yi ɖajɛvihwɛ mɛ, ciwo yí na kankandoji ci eɖo do Yehowa nu sɛnŋ dojiɔ?

⁶ Do jeshi enu amɛve ciwo mɛ Davidi to ciwo yí na yí kankandoji ci eɖo do Yehowa nu sɛnŋ doji ɖa. Hwenu Davidi nyi ɖajɛvihwɛ yí kpɔkpɔ elanwo jiɔ, langan usi vasɔ ɖeka le dalɔ lɛngbɔwo mɛ yí janŋta ɖeka can vawa ahan. Le hwenu amɛve lɔwo mɛɔ, Davidi gbe dɔn yí nya langan lɔwo keŋ hwlɛn lɛngbɔ lɔwo le wo shi. Ele ahan gan, denu mɔ yeŋtɔ ŋsɛn mɛ yí yeɖu ji le o. Énya mɔ Yehowa yí kpedo ye nu. (1 Sam. 17:​34-37) Davidi deŋlɔbe enu ŋtɔ́wo ciwo mɛ eto gbeɖe o. Ci ebu tamɛ so wo nuɔ, ena kankandoji yi mɔ Mawu agbe agbe lɔ ado ŋsɛn ye le esɔ mɛ.

7. Lé susu nywi ɖoɖo kpedo Davidi nu yí ekpe ta koɖo Goliatiɔ?

⁷ Le yiyimɛɔ, hwenu taŋfuin Davidi kpɔtɔ nyi jajɛɔ, évayi Izraɛliviwo gbɔ le ahwagbe mɛ. Ékpɔɛ mɔ sɔja lɔwo vɔnvɔn, ɖo Filistitɔ jɔasu Goliati to va yí “gbali Izraɛli hwakɔn.” (1 Sam. 17:​10, 11) Izraɛli sɔja lɔwo vɔnvɔn ɖo wosɔ susu ɖo lé ŋsu lɔ jɔasu do koɖo amɛgbalinyɔ ciwo enukɔ le ahwagbeɛ mɛ ji. (1 Sam. 17:​24, 25) Vɔ ŋkuvi bu xesexese yí Davidi yɛ sɔ kpɔkpɔ enu ci yí jɔjɔ lɔ. Ékpɔkpɔ enu ci yí jɔjɔ lɔ mɔ denyi Izraɛli hwakɔn lɔ yí wotɔ nyɔ koɖo o, vɔ “Mawu agbu agbu hwakɔn lɔ” yí wotɔ nyɔ koɖo. (1 Sam. 17:26) Yehowa nu yí Davidi yɛ bukɔ tamɛ kpɔ so sɔwu. Davidi kando ji mɔ Mawu ci yí kpedo ye nu hwenu yí yekpɔkpɔ lɛngbɔwo ji, ágbekpedo ye nu le nɔnɔmɛ cɛ mɛ hɛnnɛ. Ci Davidi kando ji mɔ Mawu le godu nɔ yeɔ, ékpe ta koɖo Goliati yí ɖu ahwa lɔ ji!—1 Sam. 17:​45-51.

8. Lé mìatɛnŋ akpɔtɔ asɔsɔ susu ɖo Yehowa ji, hwenu yí mìdokɔ go cukaɖawoɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁸ Mìwo can, mìatɛnŋ aɖu mìwo cukaɖawo ji, nɔ mìɖonɔ ŋwi mɔ Mawu agbe agbe lɔ le gbesɔsɔ yí akpedo mì nu. (Eha. 118:6) Mìatɛnŋ ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu nɔ mìbu tamɛ kpɔ so enu ciwo ewa vayi nu. Hlɛn Bibla mɛ xolɔlɔ ciwo yí aɖo ŋwi lé Yehowa hwlɛn yi sɛntɔwo do nɔ eo. (Ezai 37:​17, 33-37) Gbekpɔ nyɔtakankanwo le mìwo siti jw.org ji ciwo yí dre lé Yehowa kpedo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nu do le egbɛ mɛ. Gbesɔ kpe niɔ, ɖo ŋwi hwenu yí Yehowa kpedo eo nu vayi nu. Ŋgbewa ɖeka nɔ eo, nɔ dekpɔɛ mɔ Yehowa wa enujiŋ ɖe nɔ ye, shigbe mɔ éhwlɛn eo gan le langan usi alo janŋta shi o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa wa enu sugbɔ nɔ eo le ao gbe mɛ! Édɔn eo va yiɖeki gbɔ nɔ nanɔ ekacaca nywi mɛ koɖi. (Ʒan 6:44) Le kakacɛ mɛ can ɔ, yi kpekpedonu yí na yí èkpɔtɔ sinsin ɛ. Danyɔ mɔ àbiɛ nɔ akpedo eo nu nɔ naɖo ŋwi hwenu ciwo mɛ yí eɖo ao gbedoɖawo ŋci nɔ eo, do alɔ eo le gamɛ nywitɔ ji yí kpedo eo nu yí èto cukaɖa gbɔnnugbɔnnu ɖe mɛ ba? Tamɛbubukpɔ so ŋtɔ́wo ciwo mɛ èto nu ado ŋsɛn kankandoji ci èɖo mɔ Yehowa akpɔtɔ akpekpeɛdo eo nu.

9. Lé mìatɛnŋ akpɔnɔ mìwo cukaɖawo doɔ? (Elododo Wema 27:11)

⁹ Nɔ mìkpɔnɔ Yehowa shigbe Amɛ ŋtɔŋtɔ nɛɔ, ana mìasɔ susu nywi kpɔnɔ mìwo cukaɖawo. Lé enyi ahan doɔ? Mìavatɔ mìwo cukaɖawo kpɔkpɔ shigbe akpaxwe ɖeka nɔ enyɔ gangan ci yí le gblamɛ nɔ Yehowa koɖo Satana nɛ. Legba yɛ drɔdrɔɛ mɔ nɔ mìtokɔ cukaɖa sɛnŋwo mɛɔ, mìatashi Yehowa. (Job 1:​10, 11; hlɛn Elododo Wema 27:11.) Vɔ nɔ mìto mìwo cukaɖawo mɛ yí ɖu wo jiɔ, mìdasɛ mɔ mìlɔn Yehowa yí dasɛ mɔ Legba nyi ŋsukantɔ. Acɛkpatɔwo fɔnkɔ egu do eo jia, ètokɔ eho cukaɖa sɛnŋwo mɛa, amɛwo desɔsɔ eɖe le ŋɛdu ci èdrakɔ nɔ wo jia alo cukaɖa buɖe mɛ ètokɔ yɛa? Nɔ enyi ahan yɔ nɛɔ, ɖo ŋwi mɔ ao nɔnɔmɛ lɔ hun emɔ nɔ eo nɔ nado jijɔ nɔ Yehowa. Gbeɖo ŋwi mɔ, dalɔn yí tetekpɔ ci yí awu gan eo ɖe ava eo ji gbeɖe o. (1 Kor. 10:13) Ána ŋsɛn eo nɔ nado ji le mɛ.

MAWU AGBE AGBE LƆ ACU FƐN NƆ EO

10. Nyi Mawu agbe agbe lɔ wanɔ nɔ mɛ ciwo yí sinniwoɔ?

¹⁰ Yehowa Cunɔ shi nɔ mɛ ciwo yí sinni tɛgbɛɛ. (Ebre. 11:6) Ána mìakpɔ fafa koɖo jijɔ le kakacɛ mɛ yí le esɔ mɛɔ, ána mì agbe mavɔ. Mìatɛnŋ asɔ mìwo mɔkpɔkpɔ ɖo Yehowa ji, yí akando ji mɔ éɖo edro lɔ koɖo ŋsɛn lɔ yí acu shi nɔ mì. Yí kankandoji cɛ adɔ yí mìawa sugbɔ doji le sɛnsɛn ci mìnakɔ Yehowa mɛ, shigbe lé Mawu sɛntɔ egbejinɔtɔwo wɛ vayi nɛ. Ahan eyi do pɛɛ nɔ Timɔte le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ nɛ.—Ebre. 6:​10-12.

11. Nyi yí dɔ yí Timɔte wa dɔ sɛnŋsɛnŋɖe le hamɛ lɔ mɛɔ? (1 Timɔte 4:10)

¹¹ Hlɛn 1 Timɔte 4:10. Timɔte sɔ yi mɔkpɔkpɔ sɔ ɖo Mawu agbe agbe lɔ ji. Eyi taɖo ewanɔ edɔ sɛnŋsɛnŋɖe nɔ Yehowa koɖo mɛbuwo. Lé ewɛni doɔ? Apotru Pɔlu do ŋsɛn yi mɔ le yi ŋkɔ le enukplakpla koɖo nuxuxoxo nɔ amɛwo le jugbaja mɛ. Timɔte gbeɖo kpɔwɛ nywi nɔ yi kpena xɔsetɔwo, jajɛwo koɖo amɛshinshinwo can. Woɖo edɔ gbɔnnu ɖewo ni ciwo mɛ yí eɖo agbe enyɔ nɔ amɛwo sɛnŋsɛnŋɖe, ágbesɔ lɔnlɔn na nukplamu mɛɖewo nɔ eʒan. (1 Tim. 4:​11-16; 2 Tim. 4:​1-5) Timɔte atɛnŋ akando ji mɔ, nɔ hweɖewonu amɛwo dekpɔkpɔ edɔ ci yewakɔ o alo edɔ ci yewakɔ dejɔjɔ eji nɔ mɛbuwo can ɔ, Yehowa acu shi nɔ ye.—Rɔm. 2:​6, 7.

12. Nyi yí taɖo hamɛmɛshinshinwo kpɔtɔ wanɔ edɔ sɛnŋsɛnŋɖe le hamɛ lɔ mɛɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹² Le egbɛ mɛɔ, hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ akando ji mɔ Yehowa kpɔkpɔ edɔ nywi ciwo yewowakɔ yí wojeŋ ni. Sɔ kpe nɔ lɛngbɔkplɔkplɔdɔ lɔ, enukplakpla koɖo kunuɖeɖedɔ lɔɔ, hamɛmɛshinshin sugbɔ nanɔ kpekpedonu le xɔcucudɔwo koɖo jɔjɔmɛfɔku kpekpedonunanawo mɛ. Mɛɖewo le Gbɛbɔbɔ ciwo yí Vayi Jinɔ Dɔ̀nɔwo kpɔ mɛ alo le Dotoxwe Kacaca Jikpɔgbɛwo mɛ. Hamɛmɛshinshin ciwo yí sɔ wowoɖekiwo na faa, kpɔnɔ hamɛ lɔ mɔ yɛnyi Yehowa tɔ yí denyi agbetɔ ɖe tɔ yɔ o. Ecɛ na yí wowanɔ ci ji wokpe yí wanɔ edɔ ci woɖo nɔ wo yí kando ji keŋkeŋ mɔ Mawu acu efɛn nɔ yewo nɔ edɔ ciwo yewowakɔ.—Kol. 3:​23, 24.

13. Lé Yehowa kpɔnɔ agbla ciwo yí èjekɔ le yi sɛnsɛn mɛ doɔ?

¹³ Dé amɛshiamɛ yí atɛnŋ anyi hamɛmɛshinshin o. Vɔ mìwo pleŋ ɖo ŋɖe yí ana Yehowa. Ejɔnɔ eji nɔ mìwo Mawu nɔ mìwakɔ ci ji mìkpe yí sinkɔ. Édonɔ jeshi enu ciwo mìnanɔ yí sɔ donɔ alɔ xexeɛ mɛ keŋkeŋ dɔ lɔ, nɔ egbehwe ɖeeɖe can. Nɔ mìje agbla veviɖe yí ɖu mìwo ŋkpɛn ji yí kɔ alɔ yí na ɖoŋciɔ le bɔbɔwoɔ, ejɔnɔ eji ni yí egbejɔnɔ eji ni nɔ mìŋwla ŋkuvi do mɛbuwo fɛnwo ji yí sɔ enu kewo. Nɔ ewakɔ nɔ eo mɔ yedatɛnŋ awa edɔ sugbɔ nɔ Yehowa shigbe lé yeji do nɛ can ɔ, kando ji mɔ, ci èwakɔ jekɔŋ ni. Élɔn eo yí acu shi nɔ eo do kankin ci àtɛnŋ awa ŋci.—Luiki 21:​1-4.

KPƆTƆ ATENƆ GOGO MAWU AGBE AGBE LƆ

14. Nɔ mìkpɔtɔ yí le Yehowa gbɔ ɖe, lé akpedo mì nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji niɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Nɔ Yehowa nyi amɛ ŋtɔŋtɔ nɔ mìɔ, ale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìakpɔtɔ anɔ gbeji ni. Ahan enyi nɔ Ʒozɛfu nɛ. Égbe sɛnŋsɛnŋɖe mɔ yedawa gbɔdɔndɔn masɔkoɖose nu o. Mawu nyi amɛ ŋtɔŋtɔ ni yí deji mɔ yeada le Ji o. (Gɔnm. 39:9) Nɔ Yehowa anyi amɛ ŋtɔŋtɔ nɔ mìɔ, mìɖo aji gamɛ yí adonɔ gbe ɖaɖa ni yí agbekplanɔ yi Nyɔ lɔ. Eyi ekacaca ci yí le mìwo koɖo yɛ gblamɛ a sɛnsɛnŋ doji. Shigbe Ʒozɛfu nɛɔ, nɔ mìle ekacaca nywi mɛ koɖo Yehowaɔ, mìdaji mɔ mìawa ŋɖe ci yí dajɔ eji Ni o.—Ʒaki 4:8.

15. Nyi mìatɛnŋ akpla so enu ci yí jɔ do Izraɛliviwo gbɔ le zogbejiɔ? (Ebretɔwo 3:12)

¹⁵ Mɛ ciwo yí ŋlɔbe mɔ Yehowa nyi Mawu agbe agbeɔ, tɛnŋ mi egbeji nɔnɔ ni fafɛɖe. Kpɔ enu ci yí jɔ do Izraɛliviwo ji hwenu wole zogbeji ɖa. Wonya mɔ Yehowa li. Vɔ wotɔ bubui kpɔ mɔ Yehowa atɛnŋ ale bu nɔ yewo ma. Wotɔ biɔbiɔ se ŋtɔkpu can mɔ: “[Yehowa] le koɖo yewo ma?” (Hun. 17:​2, 7) Le yiyimɛɔ, wovafɔn gu do Mawu ji. Kankandojitɔɔ, mìdaji akplɔ wowo kpɔwɛ dɔndɔn ŋtɔ́ do o, ɖo amɛkanxlenyɔ enyi nɔ mì gbɛ.—Hlɛn Ebretɔwo 3:12.

16. Nyi atɛnŋ ate mìwo xɔse kpɔɔ?

¹⁶ Xexe lɔ na egbɔnnɔnu nɔ mì mɔ mìakpɔtɔ atenɔ gogo Yehowa. Amɛ sugbɔ delɔn doji mɔ Mawu li o. Blaŋblaŋ ɔ, ewanɔ nɔ mì shigbe mɔ enuwo mlɛnɔ nɔ mɛ ciwo yí gbenɔ to nɔ Mawu hannɛ. Nɔ mìkpɔkpɔ ŋtɔ́ hanwo yí wojɔjɔɔ, mìwo xɔse tɛnŋ ɖo tetekpɔ mɛ. Ci mìkando ji mɔ Mawu li can ɔ, mìtɛnŋ vatɔ mìwoɖekiwo biɔbiɔse mɔ Mawu kpekpeɛdo mì nu ma. Mɛ ci yí ŋwlɛ Ehajiji Wema 73 tɔ lɔ biɔ nyɔ cɛ han yideki se. Évakpɔɛ mɔ mɛ ciwo yí trɔdo yewo gbalinɔ Mawu sewo, vɔ yí enuwo nyɔkɔ nɔ wo le agbe mɛ. Ecɛ dɔ yí etɔ yiɖeki biɔbiɔse mɔ, nyɔna ɖe le Mawu sɛnsɛn mɛ ma.—Eha. 73:​11-13.

17. Nyi yí akpedo mì nu mìakpɔtɔ ateteɛ gogo Yehowaɔ?

¹⁷ Nyi yí tɛnŋ kpedo Ehakpatɔ lɔ nu yí etrɔ yi susu le yiyimɛɔ? Ébu tamɛ kpɔ so enu ci yí ajɔ do mɛ ciwo yí ŋlɔbe Yehowa ji. (Eha. 73:​18, 19, 27) Égbebu tamɛ kpɔ so nyɔna ciwo woakpɔ nɔ wosɛnkɔ Mawu. (Eha. 73:24) Mìwo can, mìatɛnŋ abu tamɛ kpɔ so shicu ciwo mìxɔ so Yehowa gbɔ vayi. Yí akpɔ lé mìwo gbe ale do nɔ mìdesɛnnɔ Yehowa sa o. Ahan wawa atɛnŋ akpedo mìwo can nu mìakpɔtɔ anɔ gbeji yí shigbe ehakpatɔ lɔ nɛɔ, mìwo can mìanu mɔ: “Le anyi go mɛ ɔ, ŋva Mawu gbɔ yí enyɔ nɔ ŋ.”—Eha. 73:28.

18. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akpanŋkɔ enu ciwo yí ajɔ le esɔ mɛ koɖo kankandojiɔ?

¹⁸ Mìatɛnŋ akpan ŋkɔ cukaɖa dekpokpui ciwo yí ava mì ji le ŋkeke vɔvɔ cɛwo mɛ ɖo “mì tɔ Mawu ci yí le agbe nyɔnɔnwitɔ sumɔsumɔ.” (1 Tɛs. 1:9) Mìwo Mawu nyi Amɛ ŋtɔŋtɔ yí elenɔ bu nɔ mɛ ciwo yí sinni. Énɔ koɖo yi sɛntɔwo vayi yí agbenɔ koɖo mìwo can gbɛ. Le majinjinɖe mɛɔ, mìado go efunkpekpe gangantɔ ɖeka ci yí ava nyigban lɔ ji. Vɔ mìdaci akogo o. (Ezai 41:10) Mína nɔ mì pleŋ “a nu koɖo ejidodo mɔ: ‘[Yehowa] yí nyi alɔ̀dotɔ nɔ ŋ, ŋ davɔn o.’”—Ebre. 13:​5, 6.