‘Mísɔ Mɛ Ci Míasɛn’

1. Gbɔxwe woakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ ɖe, nyi mìɖo awaɔ, yí nyi yí taɖoɔ? (Ezai 48:​17, 18)

MÌWO Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔn mì sugbɔ yí ji mɔ mìakpɔ jijɔ le agbe mɛ le kakayɛ koɖo le esɔ mɛ. (Ŋun. 3:​12, 13) Éwa mì koɖo enujikpekpe ɖewo yí dena mì enujikpekpe mɔ mìakpa acɛ nɔ mìwoɖekiwo alo asɔ gbeta so enywi koɖo evwin nu o. (Ŋun. 8:9; Ʒer. 10:23) Énya mɔ gbɔxwe yí mìakpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ le agbe mɛɔ, mìɖo asɛn ye yí anɔ agbe yí asɔ koɖo ye sewo.—Hlɛn Ezai 48:​17, 18.

2. Nyi ji Satana ji mɔ mìakandoɔ, yí lé Yehowa ɖo ŋsukankan ŋtɔ́ ŋci ni doɔ?

² Satana ji mɔ yeawɛ nɔ mìabui mɔ mìatɛnŋ akpɔ jijɔ nɔ Yehowa tɔ dɛn le mɛ yí agbetɔwo atɛnŋ akpa acɛ nɔ wowoɖekiwo nywiɖe. (Gɔnm. 3:​4, 5) Asɔ dasɛ mɔ Satana nyi ŋsukantɔɔ, Yehowa ɖe emɔ yí agbetɔwo kpa acɛ nɔ wowoɖekiwo na nɔ hwenu ɖe. Deʒan mɔ mìabu tamɛ kpɔ sugbɔ gbɔxwe yí akpɔ enu ciwo yí to so agbetɔwo cɛkpakpa lɔ mɛ o. Vɔ Bibla xo nuxu so ŋsu koɖo nyɔnu sugbɔ ciwo yí sɛn Yehowa nywiɖe le wowo gbe mɛ. Yesu Kristo yí nyi mɛ ci yí kpɔ jijɔ sɔwu le wo pleŋ mɛ. Doŋkɔɔ, mìakpɔ susu ciwo yí dɔ eɖui mɔ yeasɛn Yehowa. Le yi goduɔ, mìagbeje enu ci yí taɖo mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ je yí mìasin. Le vɔvɔnuɔ, mìatrɔ akpɔ susu ɖewo ciwo yí dɔ mìɖui mɔ mìasɛn Yehowa.

ENU CI YÍ TAÐO YESU ÐUI MƆ YEASƐN YEHOWA

3. Nyi Satana mɔ yeasɔ na Yesuɔ, yí gbeta ci Yesu yɛ sɔɔ?

³ Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, ésɔ gbeta so mɛ ci eɖo asɛn nu. Ci Yesu wa ʒinʒindoshimɛ dejinjin ɔ, Satana nu ni mɔ nɔ yɛje kloji yí sɛn ye kpoŋ ɔ, yeasɔ nyigban ji fyɔɖuxuwo pleŋ sɔ jo ni. Yesu ɖo ŋci ni mɔ: “Gboteyi ɖaa, Satana! Ðo woŋwlɛ ɖɛ mɔ: ‘Yehowa ao Mawu yí èɖo ado ŋdo nɔ yí yiɖekɛ kpaŋ èɖo asɛn.’” (Mt. 4:​8-10, nwt) Nyi yí taɖo Yesu sɔ gbeta cɛɔ? Mìakpɔ susu ɖewo.

4-5. Susu ɖewo ciwo yí dɔ yí Yesu sɔ gbeta mɔ Yehowa yeasɛn ɔ?

⁴ Susu vevi ŋkɔtɔ ci yí dɔ taɖo Yesu sɔ gbeta mɔ yeasɛn Yehowa yí nyi lɔnlɔn sɛnŋ ci eɖo nɔ Eda lɔ. (Ʒan 14:31) Gbesɔ kpe niɔ, Yesu sɛn Yehowa, ɖo eyi nyi enunywitɔ ci eɖo awa. (Ʒan 8:​28, 29; Enyɔ. 4:11) Énya mɔ Yehowa gbɔ yí Agbe Jɔ so, Ényi mɛ ci ji woakando yí gbenyi enunamɛtɔ. (Eha. 33:4; 36:9; Ʒaki 1:17) Yehowa nunɔ nyɔnɔnwi so Yesu nu tɛgbɛɛ yí gbesɔ enu ciwo pleŋ le shi sɔ jo ni. (Ʒan 1:14) Vɔ Satana yɛ to akpo nɔ Yehowa ɖo amɛwutɔ enyi. Ŋsukantɔ enyi yí enu cinɔ ŋmɛ ni yí egbejinɔ yiɖekɛ tɔ. (Ʒan 8:44) Ci Yesu nya enu cɛwoɔ, dalɔn gbeɖe yí awa Satana tɔ han yí afɔn gu do Yehowa ji o.—Fili. 2:​5-8.

⁵ Susu bu ci yí dɔ taɖo Yesu sɔ gbeta mɔ yeasɛn Yehowa yí nyi ékpɔkpɔ enu ci yí ato so egbejinɔnɔ yitɔ mɛ ɖaa le susu mɛ. (Ebre. 12:2) Énya mɔ nɔ yekpɔtɔ nɔ gbejiɔ, yɛakɔ ye Daye ŋkɔ ŋci keŋ ana yí efun ciwo pleŋ Legba dɔdɔ agu.

ENU CI YÍ TAÐO EJE MƆ YEHOWA YÍ MÌASƐN

6-7. Nyi yí taɖo amɛ sugbɔ desɛnnɔ Yehowa gbɛɔ, vɔ nyi yí taɖo eje mɔ mìasin ɔ?

⁶ Amɛ sugbɔ desɛnnɔ Yehowa gbɛ o, ɖo wodejeshi yi nɔnɔmɛ nywiwo ɖɛ o yí wodenya enu ciwo pleŋ yí ewawa nɔ wo kpetii o. Ahan pɛɛ yí ele nɔ mɛ ciwo yí apotru Pɔlu ɖe kunu nɔ le Atɛni nɛ.—Edɔ. 17:​19, 20, 30, 34.

⁷ Apotru Pɔlu ɖe mɛ nɔ yi nyɔsetɔwo mɔ Mawu adodwi lɔ yí “na nɔ agbe agbetɔvi ɖekpokpui yí na nɔ gbɔngbɔn enu ɖeshaɖe.” Énu kpi mɔ: “É yí mɛ yí mì kpɔ agbe le yí mìkpɔ hwanhwan mìwotɔ le [eyi na yí mìli].” Mawu yí nyi Enuwowatɔ yí to “ŋsu kuɖeka ji yí É wa jukɔnwo pleŋ,” eyi taɖo eje mɔ mìasin.—Edɔ. 17:​25, 26, 28.

8. Nyi Yehowa dawa gbeɖeɔ? Ðe mɛ.

⁸ Ci Yehowa nyi Enuwowatɔ koɖo xexegbɛ lɔ Cɛkpatɔ Gangan ɔ, átɛnŋ aʒin amɛwo ji mɔ wo le sɛn ye dru. Vɔ Yehowa dawa ahan gbeɖe o. Ewaɖeɔ, éna mì kpedoji ciwo yí dasɛ mɔ yeli yí elɔn mìwo ɖeka ɖeka veviɖe. Éji mɔ amɛ sugbɔ le vanyi ye xlɔ keke asɔyi mavɔ mavɔ. (1 Tim. 2:​3, 4) Eyi taɖo Yehowa nana kpla mì nɔ mìakpla nu amɛwo so enu ciwo edrɔdrɔ mɔ yeawa nu yí agbenu enunywi ciwo ejikɔ avawa nɔ agbetɔwo nɔ wo. (Mt. 10:​11-13; 28:​19, 20) Énanɔ kpla mì to hamɛwo ji yí gbewanɔ toto nɔ hamɛmɛshinshin amɛlɔntɔwo ale bu nɔ mì.—Edɔ. 20:28.

9. Lé Yehowa dasɛ mɔ yelɔn amɛwo pleŋ doɔ?

⁹ Lɔnlɔn gangan Yehowa tɔ zenɔ le lé ewanɔ nu ɖaɖa mɛ ciwo yí gbe mɔ yewodakando ji mɔ yɛli gbɔ do. Bu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛ nu: Le agbetɔwo xolɔlɔ pleŋ mɛɔ, agbetɔ miliya nɛniɖe sɔ gbeta mɔ yewoanɔ agbe do enu ci yewoŋtɔwo kpɔ mɔ yɛnyi enunywi koɖo enuvwin nu. Ci ele ahan can ɔ, Yehowa sɔ xomɛvu yí na wo enu ci woʒan yí anɔ agbe keŋ ase vivi ni. (Mt. 5:​44, 45; Edɔ. 14:​16, 17) Éna wo enujikpekpe keŋ nɔ woanyi exlɔ koɖo wowonɔnɔwo, ahɛn wowo xomu keŋ akpɔ ele so edɔ sɛnsin ci wowanɔ mɛ. (Eha. 127:3; Ŋun. 2:24) Kpeɖoji cɛwo dasɛ petii mɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ lɔn agbetɔwo pleŋ. (Hun. 34:6) Ecɛyɛ, mìaɖo ŋwi susu ɖewo ciwo taɖo mìsɔ gbeta mɔ mìasɛn Yehowa koɖo lé ecunɔ eshi nɔ mɛ ciwo yí ji mɔ yewoasin do.

ENU CI YÍ TAÐO MÌÐUI MƆ MÌASƐN YEHOWA

10. (a) Susu vevi ŋkɔtɔ ci yí dɔ mìsɛnnɔ Yehowaɔ? (Matie 22:37) (b) Lé èkpɔkɔ nyɔna so jigbɔnɖɛ Yehowa tɔ mɛ doɔ? (Ehajiji Wema 103:​13, 14)

¹⁰ Shigbe Yesu nɛɔ, susu vevi ŋkɔtɔ ci yí dɔ mìsɛnnɔ Yehowa yí nyi lɔnlɔn sɛnŋ ci mìɖo Ni. (Hlɛn Matie 22:37.) Mìtenɔ gogo Yehowa nɔ mìkpla nu so yi nɔnɔmɛ nywiwo nu. Le kpɔwɛ mɛ, bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa donɔ ʒinxo nɔ mì do nu. Hwenu yí Izraɛliviwo gbe to niɔ, édo klo nɔ wo mɔ: “Ŋɖekuku, mítrɔ le míwo mɔ vɔnwo ji.” (Ʒer. 18:​11, nwt) Yehowa nya mɔ mìnyi nuvɔnmɛwo yí ekɔwo mìnyi. (Hlɛn Ehajiji Wema 103:​13, 14.) Nɔ èbu tamɛ kpɔ so jigbɔnɖɛ Yehowa tɔ nu koɖo yi nɔnɔmɛ nywiwo nuɔ, dadɔ yí àji mɔ yeasin keke asɔyi mavɔ ba?

11. Susu bu ɖewo ciwo yí taɖo mìsɔ gbeta mɔ mìasɛn mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛɔ?

¹¹ Mìgbesɛnnɔ Yehowa ɖo eyi nyi enunywitɔ ci mìɖo awa. (Mt. 4:10) Ci yí gbewu hunnɔɔ, mìnya enu ciwo yí ato so egbejinɔnɔ mìwotɔ mɛ. Egbejinɔnɔ mìwotɔ akpedo mì nu mìakɔ Yehowa ŋkɔ ŋci, adasɛ mɔ Legba nyi ŋsukantɔ yí agbena yí mìado jijɔ nɔ mìwo Da. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìsɔ gbeta mɔ mìasɛn Yehowa gbɛɔ, mìakpɔ emɔ mɔ mìasin keke asɔyi mavɔ!—Ʒan 17:3.

12-13. Nyi mìkpla so enu ci mɛ Jane koɖo Pam to mɛɔ?

¹² Nɔ mìnyi vihwɛ can ɔ, mìatɛnŋ akpla lé mìalɔn Yehowa sugbɔ do, yí lɔnlɔn cɛ akpɔtɔ asɛnsɛnŋ keke yí mìashin. Do jeshi nɔvinyɔnu amɛve ciwo yí nyi nɔjinɔ Jane koɖo Pam kpɔwɛ.a Amɛ ɖeka ɖo exwe 11 yí mɛɖeka ɖo exwe 10 hwenu wotɔ Bibla kplakpla. Ci Bibla kplakpla dejɔnɔ jinɔ nɔ wowo jilawo can ɔ, wona egbe Jane koɖo Pam mɔ wo le kpla Bibla koɖo Kunuɖetɔwo keŋ akpɔtɔ ayinɔ cɔci ci yí xomu lɔ yinɔ le kwɛshila vɔvɔnu. Jane nu mɔ: “Enu ci Kunuɖetɔwo kplaŋ le Bibla mɛ kpedoŋ nu yí ŋɖu amɛjiʒinʒin anyi kpena tɔwo ji yí ŋdevayi dota drɔgi koɖo agbedɔndɔnnɔnɔ nyɔwo mɛ o.”

¹³ Exwe ɖewo goduɔ, nyɔnuvi amɛve lɔwo vatrɔ Yehowa Kunuɖetɔwo. Le yiyimɛɔ, wotɔ emɔɖeɖedɔ lɔ wawa yí gbelekɔ bu nɔ wowo jila ciwo yí shin. Ci wobu tamɛ kpɔ so enu ciwo mɛ woto nuɔ, Jane nu mɔ: “Ŋkplɛ mɔ Yehowa nɔnɔ gbeji nɔ yi xlɔwo yí lenɔ bu nɔ wo yí shigbe lé wonui le 2 Timɔte 2:19 mɛ nɛɔ, ‘Yehowa jeshi mɛ ciwo yí nyi yitɔwo.’” Kankandoji li mɔ Yehowa lenɔ bu nɔ mɛ ciwo yí ɖui mɔ yewoaluin yí gbesinni!

14. Lé mìwo nuxuxoxo koɖo mìwo nuwanawo atɛnŋ ahwlɛn ta nɔ Yehowa ŋkɔ doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Mìji mɔ mìakpedo mɛbuwo nu woajeshi nyɔnɔnwi so Yehowa nu. Bu tamɛ kpɔ so nyɔ cɛ nu: Èɖo exlɔ vevi ɖeka ci yí fanɔ xomɛ, nanɔ enu amɛ yí gbesɔnɔ enu kenɔ amɛ. Gbeɖekaɔ, èse yí mɛɖeka do ehwɛ ao xlɔ lɔ mɔ yɛnyi xomɛvetɔ koɖo ŋsukantɔ. Lé àwa enu doɔ? Àhwlɛn ta ni. Ahanke, nɔ Satana koɖo mɛ ciwo ji ekpakpa acɛ do teteɛkpɔ mɔ yewoaxoɖyi Yehowa ŋkɔ keŋ kakanɔ ŋsukankannyɔwo so nuɔ, mìale gbesɔsɔ asɔ edɔngbegbe anu nyɔnɔnwi so Yehowa nu yí ahwlɛn ta nɔ yi ŋkɔ. (Eha. 34:1; Ezai 43:10) Mìdanasɛ mɔ mìasɛn Yehowa koɖo mìwo ji pleŋ to mìwo nuxuxoxo koɖo mìwo nuwanawo ji.

15. Ci apotru Pɔlu trɔ tajinu yitɔwo ɖe, nyɔna ciwo ekpɔ le mɛɔ? (Filipitɔwo 3:​7, 8)

¹⁵ Mìle gbesɔsɔ yí trɔnɔ tajinu ciwo mìɖo nɔ mìwoɖekiwo le agbe mɛ keŋ nɔ mìwo nu akpe nɔ Yehowa alo awa sugbɔ do ji le yi sɛnsɛn mɛ. Le kpɔwɛ mɛ, apotru Pɔlu tashi texwe gangan ci ele le Ʒuifuwo sɛnsɛn mɛ keŋ anyi Kristo dokplɔtɔ yí asɛn Yehowa. (Gal. 1:14) Ecɛ dɔ yí exɔ shicu sugbɔ le yi gbe mɛ yí emɔ hun ni yí akpa cɛ koɖo Kristo le jeŋkwi mɛ. Gbeta ci esɔ yí asɛn Yehowa devave ni kpɔ gbeɖe o yí davave nɔ mìwo can o.—Hlɛn Filipitɔwo 3:​7, 8.

16. Nyi enu ci mɛ Julia to kpla mìɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁶ Nɔ Yehowa sɛnsɛn yí nyi enuvevitɔ nɔ mìɔ, mìatɛnŋ axɔ shicu sugbɔ le agbe mɛ kakayɛ koɖo le esɔ mɛ. Kpɔ enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu ɖeka ci yí tɔ mɔ Julia ji ɖa. Gbɔxwe Julia axɔ nyɔnɔnwi lɔɔ, éjinɔ eha le cɔci hajigbɛ ɖeka mɛ so hwenu enyi nyɔnuhwɛ. Ehajitɔ bibi ɖeka do jeshi lé ebi do yi na kpla yi. Dejinjin o, Julia vabi le ahajiji mɛ keke vatɔ eha jiji le texwe ganganwo. Hwenu yí eyikɔ miziki suklu gangan ŋtɔ́ɔ, yi dɔmɛkpena ɖeka xo nuxu so Mawu nu ni yí ɖe mɛ ni mɔ Mawu ɖo ŋkɔ, eyi nyi Yehowa. Eyi dejinjin o, Julia vatɔ Bibla kplakpla zeve le kwɛshila ɖeka mɛ. Le yiyimɛɔ, ésɔ gbeta mɔ yeasɔ susu ɖo Yehowa sɛnsɛn ji sɔwu mɔ yeakplɔ miziki xoxo do. Gbetasɔsɔ ŋtɔ́ dele fafɛɖe o. Énu mɔ: “Amɛ sugbɔ nunɔŋ mɔ, ŋguguɔ enunana ci yí le ŋshi, vɔ ŋji mɔ nazan anyi gbe yí asɔ sɛn Yehowa.” Gbeta ŋtɔ́ ci esɔ so exwe 30 koɖo ŋɖe vayi ɖe, lé evawakɔ ni gbɛɔ? Énu mɔ: “Ŋvo le susu mɛ yí kando Yehowa ji mɔ le esɔ mɛɔ, ánaŋ enu ciwo pleŋ yí drodroɔŋ le ji mɛ.”—Eha. 145:16.

KPƆTƆ ASƐNSƐN YEHOWA!

17. Lé nyanya mɔ mìle vɔvɔɛnu nɔ xexe vwin cɛ awa nɔ mɛ ciwo yí sɔ gbeta mɔ yewoasɛn Mawu koɖo mɛ ciwo yí dekpɔsɔ gbeta lɔɔ?

¹⁷ Mìle agbe le ŋkeke kpɛtɛkpɛtɛ mɛ nɔ xexe vwin cɛ. Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ: “É kpɔtɔ hwɛɖeka ‘Amɛ ci yí gbɔgbɔ Á va. Dá jinjin o.’” (Ebre. 10:37) Ci mìnya enyɔ cɛ ɖe, lé awa nɔ mìɔ? Enu ɖeka yí nyi mɔ gamɛ ci yí kpɔtɔ yí agbetɔwo asɔ gbeta mɔ yewoasɛn Yehowa degbesugbɔ o. (1 Kor. 7:29) Yí nɔ mìsɔ gbeta yí sɛnkɔ Mawu yí dokɔ go cukaɖawo yɛɔ, mìnya mɔ hwenu “hwɛɖeka” kpoŋ yí mìɖo ado ji na nɔ.

18. Nyi Yesu koɖo Yehowa ji mɔ mìwo le waɔ?

¹⁸ Yesu do ŋsɛn yi nukplaviwo mɔ denyi woatɔ yedokplɔkplɔ kpoŋ yɔ o, vɔ woakpɔtɔ akplɔkplɔ ye do. (Mt. 16:24) Eyi taɖo nɔ mìsɛnkɔ Yehowa na nɔ exwe sugbɔ yɛɔ, mì le ɖui gligaan yí akpɔtɔ ale ji yí mìdana eta o. Mìɖo aje agbla sɛnsinɖe yí akpɔtɔ anɔnɔ agbe asɔ koɖo gbeta ci mìsɔ mɔ mìasin. Taŋfuin dafa o, vɔ mìakpɔ jijɔ le agbe mɛ yí axɔ shicu sugbɔ le kakacɛ mɛ can!—Eha. 35:27.

19. Nyi èkpla so enu ci yí jɔ do Gene ji mɛɔ?

¹⁹ Mɛɖewo kpɔɛ mɔ woɖo awa vɔnsa sugbɔ gbɔxwe asɛn Yehowa. Nɔ ènyi jajɛ ɖe, taŋfuin èkpɔɛ mɔ ŋɖe totoɔ ye nu ci yesɛnkɔ Yehowaa? Gene ci yí nyi nɔviŋsu jajɛ ɖeka nu mɔ: “Ŋkpɔɛ hwenɔnu mɔ nɔ wonyi Yehowa Kunuɖetɔɔ, dena wovonɔ o. Ewa nɔŋ shigbe mɔ hwenu yí ŋzankɔ anyi gamɛ yí ayi bɔbɔwo koɖo kunuɖegbeɔ, ɖevi sugbɔ ci nyɛ koɖo wo shin zannɔ wowo gamɛ yí ayi agɔɖugbewo, aji nyɔnuviwo alo axo munumumu video ciwo mɛ tamɛsɛnnuwo le.” Ci Gene vale tamɛ bukɔ ahan ɖe, lé ewa niɔ? Énu mɔ: “Ŋtɔ agbeve nɔnɔ, yí na nɔ hwenu ɖeɔ, ejɔnɔ ji nɔŋ mɔ mawa shigbe anyi xlɔ lɔwo hannɛ. Vɔ ecɛ dena yí ŋkpɔ jijɔ ŋtɔŋtɔ o. Ŋtɔ tamɛ bubu kpɔ so Bibla mɛ nyɔnɔnwi ciwo ji nyɛŋtɔ ŋsɔ gbeta mɔ ŋdawa do o yí vatrɔ yí tɔ Yehowa sɛnsɛn koɖo anyi ji pleŋ. Yí so hwenɔnuɔ, ŋvakpɔɛ mɔ Yehowa vaɖokɔ to anyi gbedodoɖawo pleŋ.”

20. Nyi mìaɖui gligaan yí awaɔ?

²⁰ Ehakpatɔ ɖeka ji ha nɔ Yehowa mɔ: “Jijɔtɔ yí nyi mɛ ci ècan yí kplɔ va nɔ anɔ ao gbadenu.” (Eha. 65:4) Eyi taɖo mì le ɖui gligaan yí akpɔtɔ asɛnkɔ Yehowa yí shigbe Ʒozue nɛɔ, mìanu mɔ: “Vɔ, enyɛ koɖo anyi mɛwo ɔ, mì a sumɔ [Yehowa].”—Ʒoz. 24:15.