Ate Gogo Mìwonɔnɔwo Wanɔ Nywi nɔ Mì!

1-2. Nyi yí nyi enu ɖeka ci yí nɔnɔ veviɖe nɔ Yehowaɔ, yí nyi eji mɔ mìwo le waɔ?

LÉ MÌWANƆ nu do mìwo kpena agbetɔwo nu le veviɖe nɔ Yehowa sugbɔ. Yesu kpla mì mɔ mìɖo alɔn mìwo kpenawo shigbe lé mìlɔnnɔ mìwoŋtɔwo nɛ. (Mt. 22:​37-39) Mìɖo afanɔ xomɛ nɔ mɛ ciwo yí deɖo jixɔse ɖekɛŋmɛ koɖo mìwo can hɛnnɛ, ɖo wowo can le amɛkpena lɔwo mɛ. Nɔ mìnyi amɛfafawoɔ, anyi mìsransran mìwo Mawu Yehowa ci yí na “yí ewe klɛnnɔ nɔ amɛvwinwo koɖo amɛnywiwo yí gbena eshi janɔ nɔ amɛjɔjɔɛwo koɖo amɛmajɔmajɔwo.”—Mt. 5:​45, nwt.

² Ci Yehowa lɔnnɔ agbetɔwo pleŋ can ɔ, mɛ ciwo yí wanɔ enujɔjɔɛwo nu gbejɔnɔ eji ni sɔwu. (Ʒan 14:21) Éji mɔ mìwo le sran ye. Édo ŋsɛn mì mɔ mì le ‘lɔnnɔ’ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ‘sɛnŋsɛnŋɖe’ yí aɖo “lɔnlɔn ci nɔjinɔwo ɖonɔ wowonɔnɔwo.” (1 Piɛ 4:​8, nwt; Rɔm. 12:​10, nwt) Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so lɔnlɔn ŋtɔ́ koɖo exlɔnyinyi ŋtɔ́ nuɔ, mìwo susu teŋ yi ekacaca sɛnŋ ci yí nɔnɔ gblamɛ nɔ xomumɛtɔwo alo exlɔ veviwo ji.

3. Nyi mìɖo aɖo ŋwi so lɔnlɔn nuɔ?

³ Lɔnlɔn le shigbe aci ɖeka ci wodo do axomɛ hannɛ yí eʒan mɔ woalebu ni keke ashin. Apotru Pɔlu kpla nu Kristotɔwo mɔ: “Mí kpɔtɔ a lɔnkɔ míwonɔnɔwo ahan shigbe nɔvinɔwo ɛnɛ.” (Ebre. 13:​1, Ezoɖuɖu Yoyu Wema) Yehowa ji mɔ mìakpɔtɔ aɖoɖoɔ lɔnlɔn nɔ mɛbuwo. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so enu ci yí dɔ taɖo mìɖo ate gogo mìwo kpena xɔsetɔwo koɖo lé mìawɛ akpɔtɔ awɛkɔ.

ENU CI YÍ TAÐO MÌÐO ATE GOGO MÌWONƆNƆWO DOJI

4. Shigbe lé wodri do Ehajiji Wema 133:1 mɛ nɛɔ, lé mìatɛnŋ awɛ nɔ gbenɔju ci yí le mìwo nɔviwo habɔbɔ lɔ mɛ akpɔtɔ ajɔkɔ eji nɔ mìɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

⁴ Hlɛn Ehajiji Wema 133:1. Mìlɔn do nyɔ ci ehakpatɔ lɔ nu ji ci eŋwlɛ mɔ exlɔnyinyi koɖo mɛ ciwo yí lɔn Yehowa “nyɔ” yí “je acɔ.” Vɔ shigbe lé mɛɖe dagbeleleɛ ŋkuvi do aci nyakpɔkpɔ ci ekpɔnɔ ŋkeŋke nu nywiɖe do nɛɔ, ahanke atɛnŋ ajɔ mɔ mìdagbeleleɛ ŋkuvi do lé gbenɔju ci yí le Kristotɔwo gblamɛ nyakpɔkpɔ do nɛ. Mìkpɔnɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo blaŋblaŋ, taŋfuin zeneniɖe le kwɛshila ɖeka mɛ. Lé mìawɛ yí wowo nu akpɔtɔ ajɔkɔ eji nɔ mìɔ? Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo akpɔtɔ asɛnsɛnŋ nɔ mìji gamɛ yí bu tamɛ kpɔ so lé mɛɖemɛɖeka le veviɖe nɔ hamɛ lɔ koɖo lé ele veviɖe nɔ mì do.

5. Nɔ amɛwo kpɔ lɔnlɔn ci yí le nɔviwo habɔbɔ lɔ mɛ ɖe, lé awanɔ nɔ woɔ?

⁵ Nɔ mɛɖewo va bɔbɔwo ŋkɔtɔɔ, lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo yí wanɔ do wo ji sugbɔ. Ecɛ sun yí wotɛnŋ kpɔɛ nɔ yewokpɔ nyɔnɔnwi lɔ. Yesu nu mɔ: “Nɔ mílɔnnɔ míwonɔnɔwoɔ, ána yí amɛwo pleŋ anya mɔ anyi nukplaviwo mínyi.” (Ʒan 13:​35, nwt) Kpɔ enu ci yí jɔ do Chaithra, ci yí yikɔ winivɛsite yí tɔ Bibla kplakpla koɖo Yehowa Kunuɖetɔwo ji ɖa. Éxɔ amɛyɔwewema ɖeka yí va takpekpegan ɖeka. Le ŋkeke ŋkɔtɔ ji nɔ takpekpe lɔ ci eyi ŋmɛŋmɛɔ, énu nɔ mɛ ci yí kplanɔ Bibla koɖi mɔ: “Anyi jilawo defanŋ kpɔ o. Vɔ ŋkeke ɖeka kpoŋ yí ŋwa le takpekpegan lɔ mɛ yí amɛ 52 fanŋ! Ŋkpɔ Yehowa lɔnlɔn toto gbɔngbɔn mɛ xomu cɛ ji. Ŋji mɔ nanyi ɖeka le xomu cɛ mɛ.” Chaithra wa ŋkɔyiyi yí wa ʒinʒindoshimɛ le exwe 2024 mɛ. Nyɔnɔnwi yɔ, blaŋblaŋ ɔ, nɔ amɛwo kpɔ mìwo dɔ nywiwo koɖo lɔnlɔn ci yí le mì mɛɔ, edɔ yí wojinɔ mɔ yewoasɛn Yehowa.—Mt. 5:16.

6. Nɔ mìte gogo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo ɖe, lé atɛnŋ aglɔn eta nɔ mì doɔ?

⁶ Nɔ mìte gogo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwoɔ, atɛnŋ anyi taglɔnnu nɔ mì. Pɔlu kpla nu yi kpena Kristotɔwo mɔ: “Mí do ŋsɛn lanmɛ nɔ míwonɔnɔwo ŋkeke ɖeka ɖeka . . . nɔ amɛ ɖe ŋgbe va trɔsun tamɛsɛntɔ le mí mɛ do agɔjeje koɖo emɔ ci agɔjeje sɔ blenɔ amɛwo nu o.” (Ebre. 3:13) Nɔ mìvatɔ gbɔjɔgbɔjɔ keke yí mìwo fɔwo jikɔ avatɔ soso le emɔ jɔjɔɛ lɔ jiɔ, Yehowa tɛnŋ zan mìwo kpena xɔsetɔ ɖe ci yí lé ŋkuvi do mì nu nɔ ana mì kpekpedonu ci mìʒan. (Eha. 73:​2, 17, 23) Ŋsɛndoamu ŋtɔ́ atɛnŋ awa nywi nɔ mì sugbɔ.

7. Ekacaca ci yí le gblamɛ nɔ lɔnlɔn koɖo gbenɔjuɔ? (Kolosetɔwo 3:​13, 14)

⁷ Mìle gbɛbɔbɔ ɖeka ci mɛ yí mɛ ciwo yí le mɛ le agbla jekɔ yí lɔnkɔ wowonɔnɔwo, eyi na taɖo mìkpɔnɔ shicu sugbɔ. (1 Ʒan 4:11) Le kpɔwɛ mɛ, lɔnlɔn dɔ yí ‘mìkpɔtɔ yí donɔ ji yí nɔnɔ koɖo mìwonɔnɔwo,’ yí ecɛ na yí egbe kpɔtɔ le ju nɔ mìwo ciwo yí nyi Kristotɔwo. (Hlɛn Kolosetɔwo 3:​13, 14; Efe. 4:​2-6) Eyi taɖo le mìwo bɔbɔwo mɛɔ, mìkpɔnɔ jijɔ yí vonɔŋ yí gbɛbɔbɔ ŋtɔ́ han ɖe degbele nyigban lɔ ji o.

MÌADONƆ BUBU MÌWONƆNƆWO NU

8. Edɔ ci Yehowa wa keŋ asɔ kpedo mì nu nɔ egbe akpɔtɔ anɔ eju nɔ mìɔ?

⁸ Gbenɔju ci yí le mìwo nɔviŋsu koɖo mìwo nɔvinyɔnuwo mɛ le xexe lɔ keŋkeŋ mɛ nyi enujiŋ ɖeka. Yehowa na yí ecɛ nyi wawa ci mìnyi nuvɔnmɛwo can. (1 Kor. 12:25) Bibla nu mɔ: “Mawu kpla mí vayi vɔ mɔ míwo le lɔn míwonnɔwo.” (1 Tɛs. 4:9) Nɔ mìatrɔ anuiɔ, Yehowa tonɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo ji yí nunɔ enu ci teŋ mìʒan keŋ ate gogo mìwonɔnɔwo. “Mawu kpla [nɔ nu] mì” nɔ mìgbejenɔ nukplamu yitɔwo yí wanɔ do wo ji. (Ebre. 4:12; Ʒaki 1:25) Yí enu cɛ pɛɛ yí Yehowa Kunuɖetɔwo jenɔ agbla yí wanɔ.

9. Nyi mìkpla le Rɔmatɔwo 12:​9-13 so bubu dodo mìwonɔnɔwo nuɔ?

⁹ Lé Mawu Nyɔ lɔ kplanɔ nu mì yí mìtenɔ gogo mìwonɔnɔwo doɔ? Mìakpɔ enyɔ ci Pɔlu nu so nyɔ cɛ nu shigbe lé eze le Rɔmatɔwo 12:​9-13 mɛ nɛ. (Hlin.) Do jeshi mɔ wonu mɔ “míwo domɛtɔ ɖekaɖeka lé doŋkɔ yí abunɔ amɛkpɛtɛwo.” Enyɔ cɛ gɔnmɛ ɖe? Nɔ emɔ ɖekpokpui vlɛ yí hun nɔ mìɔ, mìɖo adoŋkɔ yí “alɔnnɔ mɛbuwo shigbe nɔjinɔwo nɛ” keŋ asɔnɔ enu ke nɔ wo, axɔnɔ wo mɛdru yí awanɔ xomɛvu nɔ wo le enuŋtɔŋtɔ buwo mɛ. (Efe. 4:32) Ŋgbenɔ te mɔ nɔvio ŋsu alo nɔvio nyɔnu yí ate gogo ye o. Èhɛn ‘adoŋkɔ’ awɛ ahan. Eyi taɖo Yesu nu mɔ: “Jijɔkpɔkpɔ le enunanamɛ mɛ sɔwu enuxɔxɔ.”—Edɔ. 20:35.

10. Lé mìatɛnŋ asɔ ezolelanmɛ yí adoŋkɔ “yí abunɔ mɛkpɛtɛwoɔ”? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁰ Enu ci yí nyɔ yí nyi mɔ ci Pɔlu nu nɔ mì mɔ mìwo le donɔ bubu mìwonɔnɔwo nuɔ, édo ŋsɛn mì zeɖeka mɔ mìwo le ‘sɔnɔ ezo do edɔ nu, mìwo ŋgbenyi ɖyiɖɔnɔ o.’ Mɛ ci yí sɔnɔ ezo do edɔ nu wanɔ edɔ sɛnsinɖe koɖo ezolelanmɛ. Nɔ woɖo edɔ ɖe niɔ, éwɛni nywiɖe. Elododo Wema 3:​27, 28 do ŋsɛn mì mɔ: “Nɔ àtɛnŋ asun jiɔ, wa enu nywi nɔ mɛ ciwo yí ʒan alɔ̀du.” Eyi taɖo, nɔ mìkpɔ yí mɛɖe le ʒan mɛɔ, mìaɖeblɛ awa ci ji mìkpe keŋ akpedo nu. Mìdeɖo asɔ ɖokɔ esɔ esɔ yí anukɔ mɔ mɛbuwo akpɔ nyɔ ŋtɔ́ gbɔ nɔ mɛ lɔ o.—1 Ʒan 3:​17, 18.

11. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìatenɔ gogo mìwonɔnɔwoɔ?

¹¹ Emɔ bu ci ji mìatɛnŋ agbeto yí adonɔ bubu wo nu yí nyi mɔ mìaɖeblɛ asɔnɔ enu ke wo nɔ woje agɔ ɖe do mì. Efezitɔwo 4:26 nu mɔ: “Ewe ŋgbe yi exɔ do míwo dɔmɛzi gbɔxwe nɔ avɔ o.” Nyi yí taɖoɔ? Kpukpui 27 tɔ lɔ nu mɔ nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìdagbe “texwe ɖeeɖe ɖɛ nɔ Legba o.” Yehowa to yi Nyɔ lɔ ji yí nunuɔ nɔ mì gbɛmɛgbɛmɛ mɔ mìwo le sɔ enu kenɔ mìwonɔnɔwo. Kolosetɔwo 3:13 do ŋsɛn mì mɔ mì le “kpɔtɔ . . . asɔ enu kenɔ [mìwonɔnɔwo] faa.” Asɔ afɛn ciwo mɛbuwo wa do mì nɔ egbenyi enu nyɛkuinwo mɛ can nyi emɔ nywitɔ ci ji mìato yí ate gogo wo. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, akpedo mì nu “[mìaje] agbla veviɖe keŋ akpɔtɔ alé ɖekawawa gbɔngbɔn lɔ tɔ do te le ejunɔnɔ fafa tɔ mɛ.” (Efe. 4:​3, nwt) Le kleŋ mɛɔ, enusɔsɔkeamɛ atɛnŋ ana yí egbe akpɔtɔ anɔ eju nɔ mì yí fafa anɔ mì mɛ.

12. Lé Yehowa akpedo mì nu mìasɔ enu kenɔ amɛ doɔ?

¹² Le nyɔnɔnwi mɛɔ, étɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìasɔ enu ke mɛ ciwo yí do vevisese nɔ mì. Vɔ mìatɛnŋ aɖu ji to Mawu gbɔngbɔn lɔ kpekpedonu mɛ. Ci Pɔlu do ŋsɛn mì mɔ mìwo le ɖo ‘lɔnlɔn nɔ mìwonɔnɔwo shigbe nɔjinɔwo’ nɛ yí “[agbesɔ] ezo do edɔ nu” ɖegbɔɔ, Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo nu mɔ: “Míxɔ ezo le gbɔngbɔn mɛ.” Mɛ ci yí “xɔ ezo” le gbɔngbɔn mɛ ɖenɔ emɔ nɔ Mawu gbɔngbɔn lɔ yí ekpenɔdo nu yí evanyinɔ mɛ ci yí wanɔ edɔ koɖo ezolelanmɛ. (Rɔmatɔwo 12:​11, nwt.) Eyi taɖo Mawu gbɔngbɔn lɔ atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖo lɔnlɔn ci han yí nɔjinɔwo ɖonɔ nɔ wowonɔnɔwo yí asɔ enu kenɔ mìwonɔnɔwo faa. Le yi goduɔ, mìado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa veviɖe mɔ le kpedo mì nu.—Luiki 11:13.

“MAMA ÐEKƐ [ŊGBE] VA MÍWO DOMƐ O”

13. Nyi yí atɛnŋ ahɛn mama va mì mɛɔ?

¹³ “Agbetɔ alɔkpawo pleŋ” yí le hamɛ lɔ mɛ yí woso texwe vovovowo. (1 Tim. 2:​3, 4, nwt) Afi vovovo ciwo mìso dɔ yí lé mìwanɔ acɔ do, lé mìdonɔ nu do, lé mìkpɔnɔ lanmɛsɛn mɛ nyɔwo gbɔ do alo ayeɖedaɖɛnu mìwotɔ tɛnŋ to akpo yí nɔ mìdenya wawaɔ, ecɛ atɛnŋ hɛn mama va mì mɛ. (Rɔm. 14:4; 1 Kor. 1:10) Ci ‘Mawu kpla mì mɔ mìwo le lɔn mìwonɔnɔwoɔ,’ mìɖo akpɔ mìwoɖekiwo ji nɔ mìŋgbena yí cancan mìwotɔ avale veviɖe nɔ mì yí mìamɔ wonyɔ wugan mɛbuwo tɔ o.—Fili. 2:3.

14. Nyi mìɖo aje agbla gashiagamɛ yí anyiɔ, yí nyi yí taɖoɔ?

¹⁴ Nɔ mìjenɔ agbla yí nyinɔ akɔnfa soxu nɔ mɛbuwo yí donɔ ŋsɛn wo hweshiahwenuɔ, atɛnŋ ana yí mìdahɛn mama va hamɛ lɔ mɛ o. (1 Tɛs. 5:11) Dejinjin yɛ o, amɛ sugbɔ ciwo yí mi kunuɖegbe koɖo bɔbɔwo yiyi alo ciwo woɖe ti le hamɛ lɔ mɛ trɔ gbɔ. Mìsɔ jijɔ yí do wezɔn nɔ wo! (2 Kor. 2:8) Do jeshi enu ci yí jɔ do nɔvinyɔnu ɖeka ci yí mi kunuɖegbe koɖo bɔbɔwo yiyi na nɔ exwe amɛwó ci yí va Fyɔɖuxuxɔ mɛ ji ɖa. Énu mɔ: “Amɛshiamɛ kokoɔ doŋ ji yí nana ashiŋ.” (Edɔ. 3:19) Lé xomɛvunu kleŋ cɛwo wa niɔ? Énu mɔ: “Ewa nɔŋ shigbe mɔ Yehowa sɔ yi lɔ yí kplɔŋ va yí ŋgbevatrɔ tɔ jijɔ kpɔkpɔ ke.” Nɔ mìdonɔ ŋsɛn amɛwo pleŋ ɔ, Kristo atɛnŋ azan mì yí mìafa akɔn nɔ mɛ “ciwo pleŋ yí enu ci kɔ nɔ yí agban kpɛnkpɛn.”—Mt. 11:​28, 29, nwt.

15. Nubu ciwo mìatɛnŋ agbewa nɔ egbe akpɔtɔ anɔ eju nɔ mìɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁵ Mìwo nuxuxoxo nyi emɔ ɖeka ci ji mìatɛnŋ agbeto yí egbe akpɔtɔ anɔ eju nɔ mì. Job 12:11 nu mɔ: “Eto dedrɔnɔ nyɔ kpɔ shigbe lé aɖe ɖiɖɔnɔ enu kpɔ nɛ ba?” Shigbe lé enuɖatɔ nywi ɖiɖɔnɔ enu ci eɖa kpɔ gashiagamɛ gbɔxwe yí sɔ nanɔ mɛbuwo nɛɔ, ahanke mìɖo abunɔ tamɛ kpɔ nywiɖe so nyɔ ci mìanu nu gbɔxwe anui. (Eha. 141:3) Mìwo tajinu gashiagamɛ yí anyi mɔ mìawɛ nɔ nyɔ ciwo mìanunɔ adonɔ ŋsɛn mɛbuwo, afanɔ akɔn nɔ wo “yí ado alɔ̀ amɛ ciwo yí ɖoɖoɔ eto” mì.—Efe. 4:29.

16. Miwo koŋ ɖo aje agbla yí anunɔ enyɔ ciwo yí donɔ ŋsɛn amɛɔ?

¹⁶ Asuwo koɖo jilawo yí nyi mɛ ciwo koŋ yí akpɔnɔ wowoɖekiwo ji yí woɖo awɛ keke nɔ wowo nuxuwo adonɔ ŋsɛn amɛ. (Kol. 3:​19, 21; Titu 2:4) Ci hamɛmɛshinshinwo nyi lɛngbɔkplɔtɔwo nɔ lɛngbɔha lɔɔ, wowo can gbɔ yí woakpɔnɔ ŋsɛndoamu koɖo akɔnfafa le. (Ezai 32:​1, 2; Gal. 6:1) Bibla mɛ lododo ɖeka ɖo ŋwi nɔ mì mɔ: “Nuxu [ci woxo le gamɛ nywi ji] nyi enu nywi sugbɔ!”—Elo. 15:23.

“LƆNNƆ AMƐ TOTO WANAWO KOÐO NYƆNƆNWI MƐ”

17. Lé mìatɛnŋ akando ji mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo so ji mɛɔ?

¹⁷ Apotru Ʒan do ŋsɛn mì mɔ mìwoŋgbe “lɔnnɔ amɛ toto nuxu alo aɖe mɛ o. Vɔ [mìalɔnnɔ] amɛ toto wanawo koɖo nyɔnɔnwi mɛ.” (1 Ʒan 3:18) Mìji mɔ lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le so ji mɛ. Lé mìatɛnŋ awa ecɛ doɔ? Nɔ mìnɔkɔ eju koɖo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo sɔwuɔ, adɔ yí mìagbete gogo wo doji yí lɔnlɔn ci mìɖo nɔ mìwonɔnɔwo agbesɛnkɔŋ doji. Eyi taɖo ji emɔ ɖekpokpui ci yí vlɛ yí hun nɔ eo yí anɔ eju koɖo mɛbuwo le bɔbɔwo koɖo kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ. Ji gamɛ yí ajinɔ mɛbuwo kpɔ. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, mìdadasɛ mɔ mìwakɔ do enyɔ ci wonu mɔ: “Mawu kpla [mì] vayì vɔ mɔ [mìwo] le lɔn [mìwonɔnɔwo]” ji. (1 Tɛs. 4:9) Yí mìwoŋtɔwo mìakpɔtɔ akpɔkpɔ lé nyɔ cɛwo vavamɛ do ci yí mɔ “[Kpɔ] lé e nyɔ do yí je acɔ do, hwecinu nɔvinɔwo tɛnŋ nɔ anyinɔnɔ doju yí xoca nyɔnɔnwitɔ!”—Eha. 133:1.