‘Èkpla Enuvevi’ Ci Yí Kuso Enu Asun Ŋkuvi Mɛ Nɔ Amɛ Nua?

1. Enu asun ŋkuvi mɛ nɔ amɛ gɔnmɛ ɖe, yí nyi yí dedasɛɔ?

ÈNYI mɛ ci yí enu sunnɔ ŋkuvi mɛ nɔa? Mɛ ci yí enu sunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ kpɔnɔ jijɔ yí kpɔnɔ fafa yí sɔ susu ɖonɔ shicu ciwo yí ekpɔkpɔ le kakacɛ mɛ ji. Denɔnɔ ŋshishi mɛ alo dɔmɛzi ji ɖo ci deɖo ŋɖekatɔwo taɖo o. Vɔ lé mìwo nɔnɔmɛwo le do ajeŋ nɔ mì dedasɛ mɔ mìdabu tamɛ kpɔ so lé mìanɔ agbe do nu o. Le kpɔwɛ mɛ, esɔgbe mɔ Kristotɔ ɖe aji mɔ yeawa sugbɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. (Rɔm. 12:1; 1 Tim. 3:1) Ci ele ahan can ɔ, deɖo ami jijɔ kpɔkpɔ nɔ enu ci ekpɔkɔ emɔ nɔ mɔ yeanyi le Yehowa sɛnsɛn mɛ devakɔ blaŋ shigbe lé ejikɔ do nɛ o.

2. Nyi yí taɖo afɔku gangan enyi nɔ enu dejenɔŋ nɔ mìɔ?

² Nɔ enu ciwo yí le mì shi deje ŋmɛ nɔ mìɔ, mìatɛnŋ avatɔ gbeta dɔndɔnwo sɔsɔ. Mɛ ciwo enu desunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ gbeɖe tɛnŋ wanɔ edɔ do dɔ ji na nɔ gaxoxo sugbɔ keŋ yí xwlenɔ ŋcilanmɛnu ciwo wodeʒan teŋ o. Esadɔnu mɔ Kristotɔ ɖewo fi eho ŋtɔkpu koɖo nubu ciwo yí wojijiɛ. Wonunɔ le wowoɖekiwo mɛ mɔ: ‘Enu cɛ ɖo anyi kinyɛ,’ ‘Ŋjikɔ enu ŋtɔ́ kakayɛ,’ alo ‘natɛnŋ asɔ eho cɛ yí gabumɛ navacui.’ Ele ahan gan, efififi alɔkpa ɖekpokpui dekpenɔ nɔ Yehowa o. (Elo. 30:9) Enu vatɔ mɛɖewo nu veve ci wodexɔ edɔ ɖewo le Yehowa sɛnsɛn mɛ o yí wovami Yehowa sɛnsɛn ŋtɔkpu. (Gal. 6:9) Lé Yehowa sɛntɔ ɖe ci yí sɔ yiɖeki jo ni awa nu ahan ɔ? Cukaɖa lɔ tɛnŋ nyi kpɔ mɔ amɛ lɔ tashi yiɖeki yí viviviɔ, enu degbevasunnɔ ŋkuvi mɛ ni o.

3. Kankandojinyɔ ci yí mìkpla le Filipitɔwo 4:​11, 12 mɛɔ?

³ Mìwo pleŋ yí atɛnŋ akplakpla enu sun ŋkuvimɛnɔamɛ. Apotru Pɔlu ŋwlɛ mɔ ‘yekpla yeɖeki lé hanci yí enu sunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ amɛ do.’ (Hlɛn Filipitɔwo 4:​11, 12.) Éŋwlɛ nyɔ cɛwo hwenu ele gakpamɛ. Ci ele ahan can ɔ, demi jijɔ kpɔkpɔ o. ‘Ékpla enuvevi’ ci yí nyi enu sun ŋkuvi mɛ nɔ amɛ. Nɔ egbɔngbɔnnu nɔ mì mɔ enu asun ŋkuvi mɛ nɔ mìɔ, enyɔ ciwo yí Pɔlu nu koɖo enu ciwo mɛ eto atɛnŋ ana mì kankandoji mɔ mìatɛnŋ awɛ nɔ enu asunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mì. Mìdeɖo akpɔkpɔ emɔ mɔ enu asun ŋkuvi mɛ nɔ mì fafɛɖe le nɔnɔmɛ ciwo mɛ mìtokɔ o. Vɔ mìɖo akpla yí enu asunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mì. Lé mìawɛ ahan doɔ? Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ nɔnɔmɛ amɛtɔn ciwo yí akpedo mì nu yí enu asunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mì.

KPLA YÍ ADONƆ AKPE DO ENU CI YÍ LE EO SHI NU

4. Nɔ mìnyi mɛ ciwo yí donɔ akpe ɖe, lé akpedo mì nu yí enu asunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mì doɔ? (1 Tɛsalonikitɔwo 5:18)

⁴ Amɛ ci enu sunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ donɔ akpe. (Hlɛn 1 Tɛsalonikitɔwo 5:18.) Le kpɔwɛ mɛ, nɔ mìdonɔ akpe nyɔnɔnwimɛtɔ nɔ enu ci yí le mì shi le agbe mɛ nuɔ, ana yí mìdavaxaxa le mìwoɖekiwo mɛ ɖoɖu sɔ kudo enu ciwo yí mìjijiɛ vɔ yí wodekpɔ le mì shi o. Nɔ mìbu tamɛ kpɔ so mɔnukpɔkpɔ ciwo mìɖo le Yehowa sɛnsɛn mɛ kakacɛ yɛ yí ejɔkɔ eji nɔ mìɔ, mìajejeɛ agbla mɔ mìawa ci ji mìkpe le edɔ ciwo woɖo nɔ mì le kakacɛ mɛ sɔwu mɔ mìale agbla ji veviɖe mɔ mìaxɔ mɔnukpɔkpɔ yoyu buwo. Dekpaca mì mɔ Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo do ŋsɛn mì mɔ mìwo le cu ta nɔ mìwo gbedodoɖawo koɖo akpedodo nɔ Yehowa o! Nɔ mìnyi mɛ ciwo yí donɔ akpeɔ, akpedo mì nu yí mìakpɔ “fafa Mawutɔ ci mɛ agbetɔ datɛnŋ mɔŋje o.”—Fili. 4:​6, 7.

5. Susu ciwo yí dɔ yí Izraɛliviwo ɖo ado akpe saɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁵ Bu tamɛ kpɔ so enu ci yí jɔ do Izraɛliviwo ji. Zenɛniɖeɔ, woto nyɔ nɔ Yehowa mɔ yewodekpɔ ŋɖuɖu ci yewoɖunɔ sa le Eʒipti o. (Amh. 11:​4-6) Nyɔnɔnwi enyi mɔ agbenɔnɔ le zogbeji dele fafɛɖe hwenɔnu o. Nyi yí akpedo wo nu sa yí enu asun ŋkuvi mɛ nɔ woɔ? Woɖo abu tamɛ kpɔ so enu ciwo Yehowa wa nɔ wo vayi keŋ ado akpe do nu. Ci Eʒiptitɔwo sɛnsɛn tamɛ do wo nu yí zan wo shigbe hwashiwo nɛɔ, Yehowa hɛn edɔ̀vɔn amɛwó va wowo ketɔnɔwo ji yí hwlɛn wo gan. Ci Izraɛliviwo kpɔ vovo ɖegbɔɔ, ‘woxɔ Eʒiptitɔwo’ gacuho, shika koɖo enudodowo. (Hun. 12:​35, 36) Ci wonyanya Izraɛliviwo yí wovaɖo axu jin lɔ mɛɔ, Yehowa ma axu jin lɔ do ve enujiŋtɔ. Gbesɔ kpe niɔ, hwenu yí wozɔnzɔn to zogbejiɔ, énanɔ manna wo ŋkeke ɖeka duu nɔ woaɖu. Vɔ nyi yí vanyi cukaɖa lɔ nɔ wo yɛɔ? Enu desun ŋkuvi mɛ nɔ Izraɛliviwo o, denyi ci wovaʒan ŋɖuɖu taɖo yɔ o, vɔ ci wodedo akpe do enu ci woɖo gahunnɔtɔ́ mɛ nu yɔ.

6. Nyiwo yí akpedo mì nu yí mìadonɔ akpeɔ?

⁶ Nyi yí atɛnŋ akpenɔdo mì nu mìadonɔ akpeɔ? Ŋkɔtɔ, ji gamɛ ŋkeke ɖeka duu yí abu tamɛ so enunywi ciwo yí èɖo nu. Ŋtɔkpu can ɔ, àtɛnŋ aŋwlɛ enu amɛve alo amɛtɔn ciwo nu àdo akpe do. (Avin. 3:​22, 23) Amɛvetɔ, dasɛ mɔ enujeŋ nɔ ye. Le gbesɔsɔ yí adonɔ akpe nɔ mɛbuwo do enu ciwo wowa nɔ eo ŋci. Ci yí gbesɔwu enu lɔwo pleŋ ɔ, donɔ akpe nɔ Yehowa ŋkeke ɖeka duu. (Eha. 75:1) Amɛtɔntɔ, wa exlɔ koɖo mɛ ciwo yí donɔ akpe. Enujeŋnamɛ banɔ amɛ. Ahanke enyinɔ nɔ enumajeŋnamɛ nɛ. (2 Ese. 1:​26-28; 2 Tim. 3:​1, 2, 5) Nɔ emɔ ɖe hun nɔ mì yí mìdonɔ akpeɔ, dɔmɛzi ci ji mìale sa nɔ enu desun ŋkuvi mɛ nɔ mì aɖe kpɔtɔ sugbɔ.

7. Nyi yí kpedo Aci nu yí enu vasunnɔ ŋkuvi mɛ niɔ, yí nyi yí to so mɛɔ?

⁷ Kpɔ enu ci yí jɔ do Aci ci yí so Indonésie ji ɖa. Énu mɔ: “Le COVID-19 dɔ̀bamɛ lɔ mɛɔ, ŋvasɔ anyi nɔnɔmɛ lɔ sɔ tɔ sɔsɔ koɖo anyi kpena xɔsetɔwo tɔ. Ecɛ dɔ yí enu degbevasunnɔ ŋkuvi mɛ nɔŋ o.” (Gal. 6:4) Nyi yí kpedo nu yí etrɔ yi susuɔ? Énu mɔ: “Ŋtɔ shicu sugbɔ ciwo yí ŋxɔ ŋkeke ɖeka duu hlɛnhlɛn kpɔ yí bu tamɛ sugbɔ so enunywi ciwo yí ŋɖo ci ŋvale Yehowa habɔbɔ lɔ mɛ. Eyi ŋdo akpe nɔ Yehowa do enu cɛwo pleŋ nu. Ecɛ dɔ yí enu ci yí le ŋshi vajeŋ nɔŋ nyɔnɔnwitɔ.” Nɔ susu masɔgbewo vawukɔ gan eo ɖe, danyɔ mɔ àɖe afɔ ŋtɔ́ hanwo yí agbetɔ atɔ akpe dodo ba?

ÐO SUSU SƆGBE YÍ ASƆ EOÐEKI HWENƆ

8. Fɛnca ci mɛ yí Barushi jeɔ?

⁸ Barushi ci yí nyi wemaŋwlɛtɔ nɔ enyɔnuɖɛtɔ Ʒeremi vaje fɛnca ɖeka mɛ hweɖeka nu. Barushi xɔ edɔ gbɔnnugbɔnnu ɖeka ci yí nyi kpɔ mɔ abɔ do Ʒeremi nu nɔ woado eŋɛ sɛnŋsɛnŋ ɖeka nɔ jukɔn akpemadotɔ lɔ. Hweɖekanuɔ, Barushi susu vaso le enuvevitɔwo ji. Ci asɔ susu ɖo enu ci Yehowa jijiɛ mɔ yi le wa jiɔ, égbe keŋ vatɔ tamɛ bubu kpɔ so yiŋtɔ koɖo enu ciwo yí ejijiɛ mɔ yeawa nu. Toto Ʒeremi jiɔ, Yehowa nu nɔ Barushi mɔ: “Èjijiɛ enuganganwo nɔ eoɖeki. Mi enu hunnɔwo jiji.” (Ʒer. 45:​3-5, nwt) Nɔ mìatrɔ anuiɔ, énunuɔ mɔ: “Nɔnɔmɛ ciwo mɛ èle yɛ le sun ŋkuvi mɛ nɔ eo.” Barushi xɔ ekpla ci woni lɔ yí yi nu kpɔtɔ jɔkɔ eji nɔ Yehowa.

9. Sɔ koɖo 1 Korɛntitɔwo 4:​6, 7 ɖe, nyi amɛɖekisɔsɔhwe akpedo mì nu mìadonɔ jeshiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Gaɖewomɛɔ, Kristotɔ ɖe tɛnŋ bui mɔ yeje yí ɖo axɔ edɔ ɖewo. Étɛnŋ bi nywiɖe, wanɔ edɔ sɛnsinɖe, alo ɖo nutɔxukpɔkpɔ alo taŋfuin éɖo enu amɛtɔn lɔwo pleŋ. Ele ahan gan, mɛbuwo tɛnŋ vaxɔ edɔ vevi ci ejijiɛ mɔ yeaxɔ lɔ. Nyi yí akpedo nu nɔ ŋgbedo dɔmɛziɔ? Átɛnŋ abu tamɛ kpɔ so enyɔ ci apotru Pɔlu ŋwlɛ le 1 Korɛntitɔwo 4:​6, 7 mɛ nu. (Hlin.) Edɔ ɖekpokpui ci mìxɔ koɖo ŋɖekpokpui ci mìsun ji yí wa so Yehowa gbɔ. Yehowa dena enu cɛwo mì, ɖo mìle veviɖe wu mɛbuwo o. Adɔnusoswi Yehowa tɔ yí dɔ ena enu cɛwo pleŋ mì.—Rɔm. 12:​3, 6; Efe. 2:​8, 9.

10. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ asɔ mìwoɖekiwo hwenɔɔ?

¹⁰ Mìatɛnŋ akpla amɛɖekisɔsɔhwe nɔ mìbunɔ tamɛ nywiɖe so kpɔwɛ ci yí Yesu ɖo nɔ mì nu. Bu tamɛ kpɔ so enu ci jɔ le ezan ci mɛ yí Yesu klɔ afɔ nɔ apotru yitɔwo le. Apotru Ʒan ŋwlɛ mɔ: “Yesu nya mɔ [1] Eda sɔ enuwo pleŋ do alɔmɛ nɔ ye yí [2] yeso Mawu gbɔ yí [3] yegbetrɔ yikɔ gbɔ, . . . yí tɔ afɔ klɔklɔ nɔ nukplavi lɔwo.” (Ʒan 13:​3-5, nwt) Yesu tɛnŋ nu mɔ eye yí je yí apotru lɔwo aklɔ afɔ nɔ sa. Vɔ hwenu ele nyigban jiɔ, dekpɔ gbeɖe mɔ yeje axɔ texwe ɖe alo yeanɔ vovo mɛ le agbeɛ mɛ o. (Luiki 9:58) Yesu sɔ yiɖeki hwe yí enu sun ŋkuvi mɛ ni. Égbe kpɔwɛ maɖoafɛn ɖɛ nɔ mì.—Ʒan 13:15.

11. Lé amɛɖekisɔsɔhwe kpedo Dennis nu yí enu vatɔ ŋkuvi mɛ sunsun ni doɔ?

¹¹ Dennis ci yí so Pays Bas je agbla mɔ yeakplɔ amɛɖekisɔsɔhwe kpɔwɛ Yesu tɔ do, vɔ denɔ fafɛɖe ni hwenɔnu o. Énu mɔ: “Hweɖewonuɔ, nɔ mɛɖewo xɔ edɔ ci ŋjinɔɔ, ŋdekpɔnɔ jijɔ so nu o, ɖo ŋbu mɔ enyɛ yí axɔ edɔ ŋtɔ́ sa. Nɔ ejɔ ahan ɔ, ŋkplanɔ enu so nyɔta ci yí xo nuxu so amɛɖekisɔsɔhwe nu. Le JW Library^® dɔwanu lɔ jiɔ, ŋdonɔ jeshi kpukpui ciwo yí xo nuxu so amɛɖekisɔsɔhwe nu keŋ atɛnŋ akpɔnɔ wo blaŋ yí atrɔ ahlɛnnɔ wo. Ŋgbewa kɔpi nɔ nuxu ɖewo do anyi telefonu mɛ so amɛɖekisɔsɔhwe nu yí gbesenɔ wo blaŋblaŋ.a Ŋkpɔɛ mɔ edɔ ciwo pleŋ mìwanɔɔ, mìwanɔ wo yí sɔ kannɔfu Yehowa yí denyi mìwoŋtɔwo yɔ o. Mɛɖekamɛɖeka wakɔ akpaxwe kankin le enu ciwo Yehowa wakɔ mɛ.” Nɔ èvakpɔɛ mɔ nɔnɔmɛ ci mɛ èle degbejekɔŋ nɔ yeɔ, ɖe afɔ ciwo yí àɖe keŋ akpla amɛɖekisɔsɔhwe. Ecɛ ado ŋsɛn exlɔnyinyi ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ yí akpedo eo nu yí enuwo asunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ eo.—Ʒaki 4:​6, 8.

BU TAMƐ KPƆ SO AO MƆKPƆKPƆ LƆ NU

12. Esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ ci yí akpedo mì nu yí enu asunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mìɔ? (Ezai 65:​21-25)

¹² Tamɛbubukpɔ so mìwo mɔkpɔkpɔ nywi ci yí le ŋkɔ nɔ mì nu na yí enu vasunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mì doji. Yehowa ŋtɔ xo nuxu yí Ezai ŋwlɛ ɖɛ mɔ yenya mɔ agbe lɔ dele fafɛɖe nɔ mì gbɛ o, yí ena yí mìkando ji mɔ Yehowa aɖe cukaɖa cɛwo swi. (Hlɛn Ezai 65:​21-25.) Mìavanɔ agbe le vofamɛ yí anɔ axwe nywiwo mɛ. Mìavaɖo edɔ nywiwo yí aɖunɔ ŋɖuɖu ciwo yí adɔ mìanɔ lanmɛsɛn mɛ. Mìdagbeso jika mɔ afɔku ɖe ajɔ do mìwoŋtɔwo alo mìwo viwo ji o. (Ezai 32:​17, 18; Ezek. 34:25) Esɔ mɛ nywi le te kpɔ mì yí mìanɔ vofamɛ.

13. Nɔnɔmɛ ciwo mɛ yí eʒan koŋ mɔ mìasɔ susu ɖo mìwo mɔkpɔkpɔ ji leɔ?

¹³ Mìɖo asɔ susu ɖo mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ji evyɛ sɔwu sa. Nyi yí taɖoɔ? Ðo mìle agbe le “ŋkeke vɔvɔwo” mɛ yí mì pleŋ donɔ go cukaɖa’ ‘ciwo mɛ nɔnɔ sɛnsɛnŋ.’ (2 Tim. 3:1) Yehowa kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji gbeɖeka duu ci enanɔ mì emɔdasɛnamɛ, ŋsɛn koɖo kpekpedonu ci mìʒan. (Eha. 145:14) Gbesɔ kpe niɔ, mìwo Kristotɔwo mɔkpɔkpɔ lɔ atɛnŋ ado ŋsɛn mì le hwenu sɛnŋwo mɛ. Taŋfuin àkpɔ ao xomu mɛ ʒanwo gbɔ gbɔngbɔnnu nɔ eo le kakacɛ mɛ. Ecɛ dasɛ mɔ, èɖo ale cukaɖa lɔ mɛ keke asɔyi a? Oo! Yehowa ɖo gbe mɔ yeana enu ci yí ʒan eo yí agbesugbɔ sɔwu ciwo yí èɖo yɛ le Paradiso mɛ. (Eha. 9:18; 72:​12-14) Ètɛnŋ lé edɔ̀ sɛnŋ mamimami ɖe, enulolokpɔdɔ̀ alo le nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ɖe mɛ. Àkpɔtɔ akpekpeɛfun ahan keke sɔyi mavɔmavɔ yí enu lɔ davakando mɛ nɔ eo gbeɖea? Danyi ahan o. Edɔ̀lele koɖo eku avɔ le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ. (Enyɔ. 21:​3, 4) Emɔkpɔkpɔ cɛ kpedo mì nu yí enu sunnɔ ŋkuvi mɛ nɔ mì yí mìdegbedonɔ dɔmɛzi yí ave te sɔkudo enu ciwo yí jɔjɔ do mì ji le kakacɛ mɛ o. Mìatɛnŋ akpɔtɔ akpɔkpɔ jijɔ nɔ wowa enumajɔmajɔ do mì nu, nɔ amɛ ku nɔ mì, nɔ mìdokɔ ji le dɔ̀lele ɖe mɛ alo nɔ mìdokɔ go cukaɖa bu ɖe can. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ cukaɖa ciwo mìdokɔ go yɛ tɛnŋ gbesɛnŋ ɖeɖee can ɔ, mìnya mɔ mìwo funkpekpewo li na nɔ “hwenu kleŋ ɖe” yí xexe yoyu lɔ yí avaɖe wo swi keŋkeŋ.—2 Kor. 4:​17, 18, nwt.

14. Lé mìatɛnŋ ado ŋsɛn mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ doɔ?

¹⁴ Ci mìwo sɔ mɛ mɔkpɔkpɔ lɔ kpenɔdo mì nu yí enujenɔŋ nɔ mì ɖe, nyi yí atɛnŋ ado ŋsɛn mì yí mìakando ji mɔ Yehowa gbeɖuwo ava mɛ nyɔnɔnwitɔɔ? Shigbe lé mɛɖe tɛnŋ ʒan cici gbɔxwe yí akpɔ ŋɖe le jinjintɔxu nywiɖe nɛɔ, etɛnŋ ʒan mɔ mìaɖe afɔ ɖekatɔwo keŋ asɔ do ŋsɛn mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ci yí ana yí mìatɛnŋ akpɔ Paradiso lɔ nywiɖe doji le susu mɛ. Nɔ eho ci yí le mì shi denyi ŋɖe o yí ecɛ na yí mìxa le mìwoɖekiwo mɛɔ, mìatɛnŋ akpɔ lé mìwo gbe ale do hwenu yí eho, efɛnɖudoamɛ koɖo abɔjeje dagbeli o. Nɔ mìloloɔ nu kpɔ so edɔ ɖe ci mìdekpɔxɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛɔ, mìatɛnŋ abu tamɛ kpɔ so lé enu ŋtɔ́wo anyi enugbali do hwenu yí mìavanyi amɛmaɖoafɛnwo yí asɛnkɔ Yehowa na nɔ exwe kotokun nɛniɖe. (1 Tim. 6:19) Doŋkɔɔ, enu sugbɔ ciwo yí gbɔngbɔnnu nɔ mì kakacɛ yɛ tɛnŋ na yí agbɔnnu nɔ mì mɔ mìabu tamɛ kpɔ so gbeɖu ciwo yí kudo esɔ mɛ nu. Vɔ nɔ hwenuwo vayikɔ yí mìvale tamɛ bukɔ kpɔ so enunywi ciwo Yehowa sɔ ɖo gbe nɔ mì nuɔ, avale fafɛɖe nɔ mì mɔ mìasɔ susu ɖo ji sɔwu mɔ mìavale enu lokɔ kpɔ so mìwo cukaɖawo nu.

15. Nyi mìakpla so Christa nyɔwo mɛɔ?

¹⁵ Kpɔ lé mɔkpɔkpɔ kpedo Christa ci yí ɖe Dennis, ci nu mìxo nuxu so vayi nu ɖa. Énu mɔ: “Ŋlé exumɛdɔ̀ sɛnŋsɛnŋ ɖeka ci yí na yí evaʒan mɔ nanɔ kekevi mɛ yí anɔ ba ji na nɔ gamɛ sugbɔ le ŋkeke lɔ mɛ. Ŋsenɔ vevi ŋkeke ɖeka duu. Vaan cɛyɛɔ, doto nu nɔŋ mɔ enuwo degbeyikɔ nɔŋ nywiɖe o. Vɔ ŋnu le nyɛɖeki mɛ zeɖeka mɔ ‘yɛdekpɔkpɔ esɔ mɛ shigbe lé nyɛŋkpɔkpɔɛdo nɛ o.’ Ŋsɔ susu ɖo anyi mɔkpɔkpɔ lɔ ji yí enaŋ fafa le ji mɛ. Ŋtɛnŋ dodoɔ ji le xexe cɛ mɛ gbɛyɛ, vɔ le esɔ mɛɔ, agbe nywi yí le te kpɔŋ le xexe yoyu lɔ mɛ!”

“ŊÐEKPOKPUI DAHWEDO MƐ CIWO YÍ VƆNNƆ NI O”

16. Nyi yí taɖo Efyɔ Davidi tɛnŋ ŋwlɛ mɔ “ŋɖekpokpui dahwedo” mɛ ciwo yí vɔnnɔ nɔ Yehowa ɔ?

¹⁶ Yehowa sɛntɔ ciwo yí enu jenɔŋ nɔ, akpɔtɔ adokɔ go cukaɖawo. Nɔ ehwe din ɔ, evi amɛtɔn yí ku nɔ Efyɔ Davidi yí ese vevi. Wowa afɛn do ehwɛ yi yí trɔɛ to mɛ yí enɔ gbejagbeja na nɔ exwe sugbɔ. Hwenu yí edokɔ ji le cukaɖa sɛnŋ lɔwo mɛɔ, énu so Yehowa nu mɔ: “Ŋɖekpokpui dahwedo mɛ ciwo yí vɔnnɔ ni o.” (Eha. 34:​9, 10, nwt) Nyi yí taɖo etɛnŋ nu ahan ɔ? Ðo ci mìnyi Yehowa mɛwo can ɔ, mìdeɖo akpɔkpɔ emɔ mɔ enuwo ayi nɔ mì nywiɖe le agbeɛ mɛ yí mìdado go cukaɖa ɖe o. Mìkando ji mɔ enu ci teŋ mìʒan dahwedo mì gbeɖe o. (Eha. 145:16) Gbesɔ kpe niɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa anɔ godu nɔ mì yí akpedo mì nu mìado ji le mìwo cukaɖawo keŋkeŋ mɛ. Enu atɛnŋ asun ŋkuvi mɛ nɔ mì nyɔnɔnwitɔ.

17. Nyi yí taɖo àɖui koŋ yí akplɛ yí enu asun ŋkuvi mɛ nɔ eoɔ?

¹⁷ Yehowa ji mɔ enu le sun ŋkuvi mɛ nɔ eo. (Eha. 131:​1, 2) Eyi taɖo wa ŋɖekpokpui keŋ ana yí enu ajenɔŋ nɔ eo. Nɔ èje agbla veviɖe keŋ donɔ akpe do enu ciwo yí le eo shi nu yí èkpɔtɔ yí ɖo susu nywi, sɔ eoɖeki hwe yí do ŋsɛn mɔkpɔkpɔ aotɔɔ, àsun ji yí anu mɔ: “Ɛɛ enu sunnɔ ŋkuvi mɛ nɔŋ.”—Eha. 16:​5, 6.