Lé Yehowa Kpenɔdo mì nu Mìdonɔ ji do

1. Nyi yí taɖo mìʒan ejidodoɔ, yí kpekpedonu ci mìɖoɔ? (1 Piɛ 5:10)

LE ŊKEKE kpɛtɛkpɛtɛ gbɔnnugbɔnnu cɛwo mɛɔ, Yehowa mɛwo ʒan ejidodo. Edɔ̀lele mamimami ɖeɖeɛfun nɔ mɛɖewo. Amɛ vevi ku nɔ mɛbuwo yí wosekɔ vevi. Yí mɛbuwo dodoɔ go yumɛcici so wowo xomumɛtɔwo alo acɛkpakpagawo gbɔ. (Mat. 10:​18, 36, 37) Kando ji mɔ cukaɖa ɖekpokpui ci èdokɔ goɔ, Yehowa atɛnŋ akpedo eo nu yí nàdo ji.—Hlɛn 1 Piɛ 5:10.

2. Fini yí enujikpekpe ci Kristotɔwo ɖo yí donɔ eji sonɔɔ?

² Ejidodo nyi etamanamana yí akpɔtɔ aɖo emɔkpɔkpɔ nɔ wodokɔ go afɔklɛnnuwo, yumɛciciwo, cukaɖawo alo tetekpɔwo can. Woakpe ji ado ji shigbe Kristotɔwo ɛnɛ desonɔ mìwo ŋtɔwo ŋsɛn mɛ o, vɔ esonɔ Yehowa gbɔ eyɛ ci yí atɛnŋ ana mì “ŋsɛn ci yí wugan jɔjɔmɛtɔ.” (2 Kor. 4:​7, nwt.) Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakan seŋ so enu amɛnɛ ciwo Yehowa na mì yí woakpedo mì nu yí mìado ji nu. Mìagbekpɔ lé mìakpɔ nyɔna so wowo ɖekaɖeka mɛ do.

GBEDODOÐA

3. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ gbedodoɖa nɔ Yehowa nyi enujiŋ ɔ?

³ Yehowa na mì enujiŋ ciwo yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìadonɔ ji. Éwɛ yí mìatɛnŋ axonɔ nuxu ni ci mìnyi nuvɔnmɛwo can. (Ebre. 4:16) Bu nyɔ cɛ kpɔ: Mìatɛnŋ ado gbe ɖaɖa nɔ Yehowa gaɖekpokpui mɛ koɖo so ŋɖekpokpui nu. Éɖonɔ to mì le egbe ɖekpokpui mɛ koɖo le fiɖekpokpui, nɔ mìle azɔge alo nɔ wocu mì do gakpa mɛ can. (Ʒonasi 2:​1, 2; Edɔ. 16:​25, 26) Nɔ mìva caka keke yí dokpo nyɔgbe ciwo mìazan yí asɔ dre mìwo susuwo mɛ can ɔ, Yehowa atɛnŋ amɔŋje nyɔ ciwo mìjikɔ anu mɛ. (Rɔm. 8:​26, 27) Le nyɔnɔnwi mɛɔ, gbedodoɖa nɔ Yehowa nyi enujiŋ ɖeka!

4. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu mɔ mìwo gbedodoɖawo so ejidodo nu sɔgbe koɖo Yehowa droɔ?

⁴ Le yi Nyɔ lɔ mɛɔ, Yehowa na kankandoji mì mɔ “nɔ mì byɔ enu ɖe toto edro Yitɔ mɛɔ, É ɖonɔ eto mì.” (1 Ʒan 5:14) Mìatɛnŋ abiɔ Yehowa mɔ le kpedo mì nu mìado jia? Ɛɛ! Ecɛ wawa sɔ koɖo yi dro. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ anu ahan ɔ? Nɔ mìdodoɔ ji le cukaɖawo mɛɔ, adɔ yí mìawɛ yí Yehowa aɖo ŋci nɔ Satana Legba ci yí gbalikɔ. (Elo. 27:11) Gbesɔ kpe niɔ, Bibla nu mɔ yi drodroɔ Yehowa veviɖe mɔ “[yeazan ye] ŋsɛn asɔ hwlɛn mɛ ciwo yí kudo [ye] nu koɖo wowo jiwo pleŋ gan.” (2 Kro. 16:​9, nwt.) Eyi taɖo mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa ɖo ŋsɛn koɖo edro lɔ yí akpedo mì nu mìado ji.—Ezai 30:18; 41:10; Luiki 11:13.

5. Lé gbedoɖa atɛnŋ ana mì fafa jimɛtɔ doɔ? (Ezai 26:3)

⁵ Bibla nu mɔ nɔ mìdokɔ gbe ɖaɖa yí nukɔ mìwo jimɛnyɔwo nɔ Yehowa ɔ, “fafa Mawu tɔ ci mɛ agbetɔ da tɛnŋ mɔŋje o, a lé [mìwo] jiwo koɖo [mìwo] susuwo do te.” (Fili. 4:7) Kpɔ̀ enyɔ lɔ ɖa. Mɛ ciwo desɛnnɔ Yehowa donɔ go cukaɖawo yí wotɛnŋ je agbla yí tonɔ emɔ vovovowo ji keŋ akpɔ fafa jimɛtɔ. Le kpɔwɛ mɛ, mɛɖewo zannɔ tamɛbubu mɔnu ɖeka ci yí nyi mɔ wojenɔ agbla mɔ yewoaɖe ŋciwo yí donɔ xaxa nɔ yewo pleŋ swi le susu mɛ keŋ avo. Vovo le susu mɛ ŋtɔ́ jiji hɛnnɔ afɔkuwo va le gbɔngbɔn mɛ. (Sɔ sɔ koɖo Matie 12:​43-45.) Fafa ci Yehowa nanɔ mì nɔ mìdo gbe ɖaɖa ni wugan wu fafa ci mɛɖe atɛnŋ akpɔ to tamɛ bubu mɔnu ŋtɔ́ ji. Nɔ mìdodoɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa ɔ, mìdadasɛ mɔ mìgo kpo do nu keŋkeŋ yí énanɔ mì “fafa ci yí ani ɖaa.” (Hlɛn Ezai 26:3.) Emɔ ɖeka ci ji Yehowa to yí wanɔ ecɛ yí nyi mɔ ékpenɔdo mì nu yí mìɖonɔ ŋwi nyɔnɔnwi fakɔnnamɛ ciwo mìkpla le yi Nyɔ lɔ mɛ. Nyɔnɔnwi ŋtɔ́wo na mìkpɔnɔ fafa le susu koɖo eji mɛ ɖo mìnya mɔ Yehowa leleɛ bu nɔ mì yí jijiɛ mɔ enuwo le je ji nɔ mì.—Eha. 62:​1, 2.

6. Lé àwa ɖaŋ azan enunana ci yí nyi gbedoɖa doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁶ Ŋci àtɛnŋ awa. Nɔ èdodoɔ ji le xɔse tetekpɔ ɖe mɛɔ, “dro ao gbanwo do Yehowa ji” yí ado gbe ɖaɖa ni keŋ axɔ yi fafa. (Eha. 55:​22, nwt) Gbedo egbe ɖaɖa so nunya ci èʒan nu keŋ ato ao cukaɖa lɔ mɛ. (Elo. 2:​10, 11) Nɔ èbiɔbiɔ Yehowa mɔ yi le kpedo ye nu nɔ yeado jiɔ, ŋgbeŋlɔbe akpedodo gbedoɖawo o. (Fili. 4:6) Dò jeshi ŋciwo yí dasɛ mɔ Yehowa kpekpeɛdo eo nu le ao cukaɖa lɔ mɛ yí ado akpe ni do yi kpekpedonu lɔ ŋci. Ŋgbelɔn nɔ ao cukaɖa lɔ adɔ naŋlɔbe shicu ciwo yí èxɔ so Yehowa gbɔ vayi o.—Eha. 16:​5, 6.

MAWU NYƆ

7. Lé Bibla kplakpla atɛnŋ akpedo mì nu mìado ji doɔ?

⁷ Yehowa na mì yi Nyɔ lɔ yí akpedo mì nu mìado ji. Akpaxwe sugbɔ le Bible mɛ ciwo yí na mìkando ji mɔ Yehowa kpenɔdo mì nu. Mìakpɔ kpɔxwe ɖeka. Matie 6:8 nu mɔ: “Míŋgbewa wowotɔ han o, ɖo Míwo Da nyanɔ ŋci yí ʒan mí gbɔxwe mívabiɔɛni ŋtɔkpu.” Yesu yí nu enyɔ cɛwo, éjeshi Yehowa ɖɛ wu mɛɖekpokpui. Eyi taɖo mìdeɖo axo nu kpɔ so edro ci Yehowa ɖo mɔ yeakpedo mì nu le cukaɖawo mɛ o. Susu ŋtɔ́ hanwo sugbɔ le Bibla mɛ yí woatɛnŋ akpedo mì nu yí edro ci mìɖo mɔ mìado ji asɛnŋ doji.—Eha. 94:19.

8. (a) Nà kpɔwɛ Bibla gɔnmɛɖose tɔ ɖeka ci yí akpedo mì nu mìado ji. (b) Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìaɖonɔ ŋwi Bibla gɔnmɛɖosewo hwenu mìʒan woɔ?

⁸ Bibla mɛ gɔnmɛɖosewo atɛnŋ akpedo mì nu mìado ji. Mìnya nywiɖe mɔ nunya ŋtɔŋtɔ le gɔnmɛɖose lɔwo mɛ yí woatɛnŋ akpedo mì nu mìasɔ gbeta nywiwo. (Elo. 2:​6, 7) Le kpɔwɛ mɛ, Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìwo ŋgbe loloɔ nu kpɔ sugbɔ so ŋci yí atɛnŋ avajɔ do mì ji le esɔ mɛ nu o, vɔ mì le ɖoŋ do Yehowa nu ŋkeke ɖeka duu. (Mat. 6:34) Nɔ enyi enumamɛ nɔ mì mɔ mìhlɛnnɔ Eŋwlɛŋwlɛ lɔwo yí gbebunɔ tamɛ kpɔ so wowo nuɔ, kankando ji li mɔ mìaɖonɔ ŋwi gɔnmɛɖosɛ ciwo mìʒan le hwecinu mìʒan wo do.

9. Lé Bibla mɛ xolɔlɔwo do ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ Yehowa akpedo mì nu doɔ?

⁹ Le Bibla mɛɔ, exolɔlɔwo sugbɔ li yí xo nuxu so amɛ sugbɔ ciwo yí le shigbe mìwo hannɛ nu yí wokando Yehowa ji yí ekpedo wo nu. (Ebre. 11:​32-34; Ʒaki 5:17) Nɔ mìbubuɔ tamɛ kpɔ so exolɔlɔ ŋtɔ́wo nuɔ, kankandoji ci mìɖo do Yehowa nu mɔ yɛnyi “mìwo bexu, mìwo ŋsɛn koɖo mɛ ci yí le gbesɔsɔ akpedo mì nu le cukaɖawo hwenu” agbesɛnsɛnŋ doji. (Eha. 46:1) Nɔ mìkpɔkpɔ lé Yehowa sɛntɔ ciwo ni vayi ɖo xɔse doɔ, acucu mì yí mìaji mɔ mìasran wowo xɔse koɖo wowo jidodo.—Ʒaki 5:​10, 11.

10. Lé àtɛnŋ azan enunana ci yí nyi Mawu Nyɔ lɔ nywiɖe doɔ?

¹⁰ Ŋci àtɛnŋ awa. Hlɛnnɔ Bibla ŋkeke ɖeka duu, yí aŋwlɛnɔ kpukpui ciwo èkpɔ mɔ wokpenɔdo eo nu koŋ daɖɛ. Amɛ sugbɔ kpɔɛ mɔ yí nyɔ nywiɖe mɔ woasɔ mawunyɔkpukpui gbeɖeka duu tɔ asɔ tɔ ŋkeke lɔ ji keŋ nɔ Bibla mɛ susu doŋsɛn-amɛwo anɔ tamɛ nɔ yewo le ŋkeke lɔ mɛ. Nɔvinyɔnu Maria kpɔ mɔ nyɔnɔnwi nyɔ cɛ nyi hwenu yí wokpɔ kanŋsɛdɔ̀ le yi jilawo koɖo ve nu. Nyi yí kpedo nu edo ji hwenu eleleɛ be nɔ wo le wleci kpɛtɛkpɛtɛtɔwo mɛ nɔ wowo gbeɔ? Énu mɔ: “Nyidin duuɔ, ŋhlɛnnɔ Gbeje enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo mɛ ŋkeŋke yí bunɔ tamɛ kpɔ so nu. Ecɛ wawa na yí Bibla mɛ nyɔwo ɖɔnɔ ji mɛ nɔŋ ci yí kpedo ŋnu ŋsɔ susu ɖo ŋci yí wugan nyɛŋtɔ koɖo nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋ ci mɛ ŋtotoɔ lɔ ji.”—Eha. 61:2.

MÌWO KPENA XƆSETƆWO

11. Nyi yí taɖo edo ŋsɛn mì ci mìnya mɔ denyi mìwoɖekɛwo yí tokɔ cukaɖawo mɛɔ?

¹¹ Yehowa na mì Kristotɔwo nɔviwo habɔbɔ keŋ asɔ kpedo mì nu mìado ji. Ci mìnya mɔ “efunkpekpe [ɖekɛŋmɛwo] vanɔ [mìwo] nɔvi ciwo yí le xexe lɔ pleŋ” mɛ jiɔ, ena mìkando ji mɔ mìdele mìwoɖekɛwo o. (1 Piɛ 5:9) Nyɔnɔnwi yɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ nɔnɔmɛ ɖekpokpui ci mɛ mìtokɔɔ, mɛbuwo can tɛnŋ to yi hanwo mɛ vayi yí do ji le wo mɛ. Ecɛ dasɛ mɔ mìwo can mìatɛnŋ ado ji!—Edɔ. 14:22.

12. Lé mìwo kpena xɔsetɔwo atɛnŋ akpedo mì doɔ, yí le mìwo can awɛ nɔ wo doɔ? (2 Korɛntitɔwo 1:​3, 4)

¹² Nɔ mìdokɔ jiɔ, mìwo kpena xɔsetɔwo ado ŋsɛn mì. Apotru Pɔlu kpɔɛ mɔ nyɔ cɛ nyi nyɔnɔnwi. Blaŋblaŋ ɔ, éyɔnɔ mɛ ciwo yí kpedo nu hwenu woli do axwe ɖeka mɛ ŋkɔwo yí donɔ akpe nɔ wo. Wofa akɔn nɔ Pɔlu, do ŋsɛn yi yí gbewa enuŋtɔŋtɔ ɖewo yí sɔ kpedo nu. (Fili. 2:​25, 29, 30; Kol. 4:​10, 11) Egbɛɔ, mìtɛnŋ to nɔnɔmɛ ŋtɔ́ han mɛ. Nɔ mìʒan kpedonu yí ado jiɔ, mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo le nɔ nɔ mì; ahanke nɔ wowo can ʒan kpedonuɔ, mìwo li nɔ wo hɛnnɛ nɛ.—Hlɛn 2 Korɛntitɔwo 1:​3, 4.

13. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu Maya nu yí edo jiɔ?

¹³ Nɔviwo habɔbɔ lɔ nyi ŋsɛndoamu soxu gangan ɖeka nɔ nɔvinyɔnu Maya ci yí so Russie. Wova kaka yi xomɛ le 2020 yí le yiyimɛɔ, wotre fun ni ɖo ci exo nuxu so yi xɔse nu nɔ mɛbuwo ŋci. Maya nu mɔ “Le gaxoxo ŋtɔ́ mɛ ci yí enu cikɔnɔŋ le susu mɛɔ, nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo yɔnɔŋ, ŋwlɛnɔ enu ɖaɖaŋ yí asɔ dasɛ nɔŋ mɔ yewolɔnŋ. Ŋnya tɛgbɛɛ mɔ xomu gangan ci mɛ lɔnlɔn le ɖeka le ŋshi. Vɔ so 2020 mɛɔ, eyi ŋgbevanya cɛ doji koŋ.”

14. Lé mìatɛnŋ aɖu le nɔ kpekpedonu ci yí mìwo kpena xɔsetɔwo nanɔ mì nɔ mìdokɔ jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Ŋci ci àtɛnŋ awa. Nɔ èdokɔ jiɔ, te gogo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu Kristotɔwo. Kpekpedonu bibiɔ so hamɛmɛshinshinwo gbɔ ŋgbeɖe fun nɔ eo o. Woatɛnŋ ale shigbe afi ci yí woabenɔ do nɔ “jihɔn koɖo eshijaja ɛnɛ.” (Ezai 32:​2, gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ.) Ðo ŋwi mɔ, ao kpena Kristotɔwo can dokɔ ji le cukaɖawo mɛ hɛnnɛ. Xomɛvuwawa nɔ mɛɖe ci yí le ʒan mɛ akpedo eo nu naɖo susu nywi le eoŋtɔ cukaɖawo mɛ.—Edɔ. 20:35.

MÌWO MƆKPƆKPƆ

15. Nyi emɔkpɔkpɔ wanɔ nɔ egbejinɔtɔwoɔ, yí lé ewa nɔ Yesu hɛnnɛɔ? (Ebre. 12:2)

¹⁵ Yehowa na mì mɔkpɔkpɔ sɛnŋ ci yí kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji. (Rɔm. 15:13) Ðo ŋwi lé mɔkpɔkpɔ kpedo Yesu nu yí edo ji le ŋkeke ci yí gbɔnnu ni sɔwu le nyigban ji gbenɔnɔ yitɔ mɛ. (Hlɛn Ebretɔwo 12:2.) Yesu nya mɔ egbejinɔnɔ yetɔ ye ahwlɛn ta nɔ Yehowa ŋkɔ lɔ. Égbedrodroɔ Yesu hɛnnɛ mɔ yeatrɔ yi Yeda ye gbɔ le jeŋkwi mɛ yí le yiyimɛɔ, yeavaɖu fyɔ koɖo yenɔvi ye amɛshiaminɔwo. Ahanke, mìwo mɔkpɔkpɔ mɔ mìavanɔ agbe tɛgbɛɛ le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ kpenɔdo mì nu nɔ mìadonɔ ji le cukaɖa ɖekpokpui ci yí Satana xexe lɔ hɛnnɔ va mì ji mɛ.

16. Lé emɔkpɔkpɔ kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí edo ji doɔ, yí nyi èkpla so nyɔ ci enu mɛɔ?

¹⁶ Kpɔ lé Fyɔɖuxu mɔkpɔkpɔ lɔ kpedo nɔvinyɔnu Alla ci yí so Russie ci su wolé do gakpa mɛ nu ɖa. Hwenu enu lɔ jɔɔ, Alla nu mɔ: “Gbedodoɖa so esɔ mɛ mɔkpɔkpɔ mìwo tɔ lɔ nu koɖo tamɛbubukpɔ so nu kpedo ŋnu yí ŋdegbɔjɔ o. Ŋmɔŋje mɛ mɔ denyi ɖewaxu degbeli yɔ o. Yehowa aɖu ji yí mìwo can mìaɖu ji.”

17. Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ mìwo mɔkpɔkpɔ ci yí le Bibla mɛ lɔ jeŋ nɔ mì doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁷ Ŋci àtɛnŋ awa. Ji gamɛ yí abu tamɛ kpɔ so esɔ mɛ nyakpɔkpɔ ci Yehowa ɖo ɖɛ nɔ mì nu. Kpɔ eoɖeki le Mawu xexe yoyu lɔ mɛ yí akpɔ shicu ciwo mìavaxɔ le susu mɛ ɖa. Eyi cukaɖa ɖekpokpui ci mìadokɔ go yɛ ale shigbe “ɖabaxoxo ɖeka ɛnɛ”. (2 Kor. 4:17) Ahankeɔ, wa ŋɖekpokpui ci ji àkpe yí axo nuxu so ao xɔse nu nɔ mɛbuwo. Kpɔ lé agbɔnnu nɔ amɛwo nɔ wodokɔ go cukaɖawo le Satana xexe lɔ mɛ yí wodenya toto ci Mawu wa do esɔ mɛ nu ɖa. Le seŋkankan kleŋ ɖe mɛ kpoŋ ɔ, àtɛnŋ awɛ yí mìwo Fyɔɖuxu mɔkpɔkpɔ lɔ adro wo.

18. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando Yehowa gbeɖuwo jiɔ?

¹⁸ Ci Job to cukaɖawo mɛ yí ɖu ji ɖegbɔɔ, énu nɔ Yehowa mɔ: “Tɔhonɔ Ŋnya mɔ awa enushianu dru ewa totomɛwo yí ŋɖe datɛnŋ ɖɔli alo aɖo te ao totomɛwo o.” (Job 42:2) Shigbe lé Job kplɛ nɛɔ, ŋɖekpokpui datɛnŋ aɖo te Yehowa yí awa do yi gbeɖuwo ji aglo o. Ecɛ atɛnŋ ado ŋsɛn mì nɔ mì dokɔ ji. Nɔ mìadre nyɔ cɛ mɛɔ, mìasɔ kpɔwɛ ɖeka: Sɔɛ mɔ nyɔnu ɖeka ble yí gbɔjɔ ɖo doto sugbɔ dekpe ji yí da edɔ̀ ni o. Vɔ hwenu yí doto ɖeka ci yí bi ci ji wokando vakpɔ ŋci yí wɛkɔ yí dre lé adadɔ̀ lɔ do niɔ, ékpɔ yiɖeki mɛ ci axɔ gamɛ ɖewo gbɔxwe edɔ̀ lɔ ami ni can. Átɛnŋ ado ji ɖo eɖo emɔkpɔkpɔ nywi ci yí nyi mɔ yeavale nywiɖe. Le emɔ ɖekɛ lɔ ke jiɔ, kankando paradiso mɔkpɔkpɔ mìwo tɔ lɔ ji kpenɔdo mì nu yí mì donɔ ji.

19. Nyi mìʒan gbɔxwe ado jiɔ?

¹⁹ Shigbe lé han ci mìkpɔɛ yɛ nɛɔ, Yehowa kpenɔdo mì nu mìdonɔ ji le mìwo cukaɖawo mɛ toto gbedodoɖa, yi Nyɔ, mìwo kpena xɔsetɔwo koɖo mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ ji. Nɔ mìzannɔ ŋcɛ ciwo Yehowa na mì nywiɖeɔ, Yehowa akpedo mì nu mìado ji yí ato cukaɖa ɖekpokpui ci mìado go mɛ keke sɔ na nɔ hwenu yí cukaɖa ciwo yí le Satana xexe lɔ mɛ dagbeli o.—Fili. 4:13.