Lɔn Do ji Mɔ Yehowa Lɔn Ye

1. Nyi yí taɖo èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa ɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

ÀTƐNŊ aɖo ŋwi hwenu èsɔ eoɖeki jo nɔ Yehowa a? Èsɔ gbeta cɛ ɖo èvajeshi Yehowa ɖɛ yí gbeluin. Èɖo gbe ni mɔ yeasɔ yi dro wawa sɔ ɖo texwe ŋkɔtɔ le ye gbe mɛ yí akpɔtɔ aɖo lɔnlɔn ni koɖo ao ji pleŋ, ao se pleŋ, ao susu pleŋ koɖo ao ŋsɛn pleŋ. (Maki 12:30) So hwenɔnuɔ, lɔnlɔn ci èɖo ni sɛnŋ yí gbesɛnsɛnŋ doji. Ecɛyɛ ɖe, lé àɖo ŋci do nɔ mɛɖe vabiɔ eo se mɔ: “Èkando ji mɔ yelɔn Yehowa a?” Dàbui kpɔ gbɔxwe aɖo ŋci mɔ: “Ŋlɔn Yehowa wu mɛɖekpokpui alo ŋɖekpokpui” o.

2-3. Nyi ji Yehowa ji mɔ mìwo le lɔn doɔ, yí nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ? (Ʒeremi 31:3)

² Vɔ, lé àɖo ŋci do nɔ mɛɖe biɔ eo se mɔ: “Èkando ji mɔ Yehowa lɔn eo maɔ?” Áwa kli nɔ eo mɔ àɖo ŋci, taŋfuin ci èbuibuiɛ kpɔ mɔ yedeje nɔ Yehowa lɔnlɔn a? Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí to cukaɖawo mɛ le vihwɛ mɛ nu mɔ: “Ŋnya mɔ ŋlɔn Yehowa. Ŋdexonɔ nu kpɔ so nu o. Ŋci nu ŋxonɔ nu kpɔ so blaŋblaŋ yí nyi mɔ Yehowa lɔnŋ ma. Vɔ lé ao nu yɛ wanɔ nɔ Yehowa ɔ?

³ Yehowa ji mɔ eo le kando ji mɔ yelɔn eo. (Hlɛn Ʒeremi 31:3.) Nyɔnɔnwi lɔ yí nyi mɔ Yehowa yí dɔn eo va yiɖeki gbɔ. Eyi hwenu èsɔ eoɖeki jo ni yí wa ʒinʒindoshimɛɔ, èxɔ enuvevi ɖeka, eyi nyi egbejinɔnɔ lɔnlɔn yitɔ. Ecɛ dasɛ mɔ élɔn eo sugbɔ yí datashi eo gbeɖe o. Édɔ yí ekpɔnɔ yi sɛntɔ egbejinɔtɔwo, ciwo mɛ eo can le, shigbe “enuvevi yitɔ” ɖe nɛ. (Mal. 3:17) Yehowa ji mɔ eo le kando ji mɔ yelɔn eo shigbe lé hanci Pɔlu can kando ji mɔ yɛlɔn ye nɛ. Pɔlu tɛnŋ ŋwlɛ koɖo kankandoji mɔ: “ Ðo ŋkando ji mɔ eku alo agbe, mawudɔlawo alo acɛkpakpawo alo enu ciwo yí li yɛ, alo ciwo yí gbɔgbɔ alo ŋsɛnwoalo enu ci yí yi eji alo ci yí cito alo enuwawa bu ɖekpokpui datɛnŋ aklan mì so Mawu lɔnlɔn ci yí le Kristo Yesu mìwo Xwetɔ mɛ nu o.” (Rɔm. 8:​38, 39, nwt.) Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìaxo nuxu so ŋci yí taɖo ele veviɖe mɔ mìado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ Yehowa lɔn mì koɖo ŋci yí akpedo mì nu mìawɛ ahan nu.

ENU CI YÍ TAÐO ELE VEVIÐE MƆ MÌALƆN DO JI MƆ YEHOWA LƆN MÌ

4. Lé mìatɛnŋ awa ahwa koɖo ayemɛnuwawa Satana tɔwo doɔ?

⁴ Nɔ mìxɔ gbe mɔ Yehowa lɔn mìɔ, mìatɛnŋ awa ahwa koɖo “Ayemɛnuwawa” Satana tɔwo (Efe. 6:11) Satana jijiɛ mɔ yeawa ŋɖekpokpui ci ji yeakpe yí aɖe mì so Yehowa sɛnsɛn mɛ. Ayemɛnuwawa Satana tɔ ɖeka yí nyi mɔ ékan ŋsu mɔ Yehowa delɔn mì o. Ŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ mɔnuwo yí Satana jinɔ gaɖekpokpui mɛ yí aje amɛ ji o. Blaŋblaŋ ɔ, Satana jenɔ mì ji hwenu ekpɔ mɔ mìkle, taŋfuin enu ciwo mɛ mìto vayi wo, cukaɖa ciwo mìdokɔ go yɛ alo enulolokpɔ so esɔ mɛ nu na mìgbɔjɔ. (Elo. 24:10) Satana le shigbe janŋtan ci yí jikɔ ale elan ɖe ci yí kle hannɛ. Eyi taɖo yí ejekɔ agbla yí aje mì ji le gaxoxo ci mɛ yí enu cikɔ nɔ mì le susu mɛ yí ana yí mìana ta. Vɔ nɔ mìkpɔtɔ yí dodoɔ ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ Yehowa lɔn mìɔ, mìale gbesɔsɔ nywiɖe yí “atrɔ kpanŋkɔ” Satana koɖo amɛbleble koɖo ayemɛnuwawa yitɔwo.—1 Piɛ 5:​8, 9; Ʒaki 4:7.

5. Nyi yí taɖo eʒan mɔ mìanya mɔ Yehowa lɔn mì yí gbesɔnɔ eɖe le ji nɔ mìɔ?

⁵ Nɔ mìlɔn do ji mɔ Yehowa lɔn mìɔ, adɔ yí mìatɛnŋ ate gogui doji. Kpɔ enu ci yí taɖo yí mìatɛnŋ anu ahan ɖa. Yehowa wa mì koɖo eʒan mɔ mìalɔn amɛ yí woalɔn mì. Le jɔjɔmɛnuɔ, mìlɔnnɔ mɛ ci yí lɔn mì. Eyi taɖo nɔ mìkpɔɛ mɔ Yehowa lɔn mì yí gbesɔ eɖe le ji nɔ mìɔ, adɔ yí mìagbelɔn yɛ can doji. (1 Ʒan 4:19) Eyi nɔ mìwɛ yí lɔnlɔn ci mìɖo ni sɛnsɛnŋ ɔ, lɔnlɔn ci eɖo nɔ mìwo can asɛnsɛnŋ ɛ doji hɛnnɛ. Bibla nu nɔ mì kpoŋ mɔ: “Mígogo Mawu, nɔ Mawu agogo mí.” (Ʒaki. 4:8) Vɔ, lé mìatɛnŋ ado ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ Yehowa lɔn mì doɔ?

NYI YÍ ATƐNŊ AKPEDO MÌ NU MÌAXƆ GBE MƆ YEHOWA LƆN MÌƆ?

6. Gbɔxwe mìalɔn do Yehowa lɔnlɔn ji ɖe, nyi mìado gbe ɖaɖa yí abiɔɔ?

⁶ Biɔnɔ ŋɖewo koŋ mamimami le ao gbedodoɖawo mɛ. (Luiki 18:1; Rɔm. 12:12) Nɔ eʒan ɔ, wanɔ gbedodoɖa sugbɔ nɔ Yehowa ŋkeke ɖeka duu, nɔ akpenɔdo eo nu nàkpɔnɔ eoɖeki shigbe lé ekpɔnɔ eo do nɛ. Nyɔnɔnwi enyi mɔ, da nɔ fafɛɖe mɔ mìami ehwɛ dodo mìwoɖekiwo o. Vɔ ɖo ŋwi mɔ Yehowa gangan wu ao ji. (1 Ʒan 3:​19, 20) Éjeshi eo ɖɛ sɔwu eoŋtɔ, ékpɔnɔ enu ciwo yí eoŋtɔ detɛnŋ kpɔnɔ o. (1 Sam. 16:7; 2 Kro. 6:30) Eyi taɖo, ŋgbeɖe fun nɔ eo mɔ ‘ànu ao nyɔwo pleŋ’ nɔ Yehowa yí abiɛ mɔ yɛ le kpedo ye nu nɔ yeaxɔ gbe do yi lɔnlɔn ji o. (Eha. 62:8) Eyi nàwa nu asɔ koɖo ao gbedodoɖawo yí awa do susu ciwo yí gbɔgbɔ ji.

7-8. Lé Ehajiji Wemawo na yí mìkando ji mɔ Yehowa lɔn mì doɔ?

⁷ Kando enyɔ ci Yehowa nu ji. Éto Bibla ŋwlɛtɔwo ji yí dre mɛ ciŋmɛ enyi nywiɖe. Kpɔ lé ehakpatɔ Davidi dre Yehowa yí enya sese do ɖa: “Yehowa sɔ mɛ ciwo yí eji gban nɔ gbɔ, éhwlɛnnɔ mɛ ciwo yí gbɔjɔ gan.” (Eha. 34:​18, nwt.) Nɔ ègbɔjɔɔ, etɛnŋ wa nɔ eo shigbe mɔ èci eoɖekɛ hannɛ. Vɔ Yehowa ɖo gbe mɔ le hwenu ŋtɔ́wo mɛɔ, yele koɖo eo ɖo ékpɔɛ mɔ eoʒan ye sɔwu sa. Le ehajiji bu mɛɔ, Davidi ŋwlɛ mɔ: “Xɔ anyi ɖashiwo do elangbazagodu aotɔ mɛ.” (Eha. 56:​8, nwt.) Nɔ èle vevisese mɛɔ, Yehowa kpɔnɔ eo. Ésɔnɔ eɖe le ji nɔ eo sugbɔ yí nya ŋciwo mɛ ètokɔ. Le emɔ ɖe nuɔ, ao ɖashiwo le veviɖe ni shigbe lé eshi ci yí le elangbazagodu mɛ le veviɖe nɔ mɛ ci yí xɔ emɔ hannɛ. Mìhlɛn le Ehajiji Wema 139:3 mɛ mɔ: “Eo [Yehowa] enya enushianu ci ŋwa.” Yehowa kpɔnɔ ao nuwanawo pleŋ yí lénɔ ŋkuvi do enywitɔ ciwo èwanɔ nu. (Ebre. 6:10) Nyi yí taɖoɔ? Ðo agbla ciwo pleŋ èjenɔ keŋ nɔ ao nu ajɔ ji ni le veviɖe ni.a

⁸ To enyɔ fakɔnnamɛ ciwo yí le yi Nyɔ lɔ mɛ jiɔ, Yehowa nunuɔ le nyɔnɔnwi mɛ mɔ: “Ŋji mɔ ànya lé ŋlɔn eo sugbɔ do yí gbelenɔ bu nɔ eo do.” Vɔ shigbe lé mìkplɛ vayi nɛɔ, Satana yɛkankɔ ŋsu mɔ Yehowa datɛnŋ lɔn eo o. Eyi taɖo, nɔ hweɖewonu èvabuibuiɛ kpɔ mɔ Yehowa lɔn ye yɛ maɔ, nɔ te yí abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Mí ji nàkandoɔ? “Ŋsukankan dalɔ yɔa?” abi “Nyɔnɔnwi Mawu lɔ yɔ.”’—Ʒan 8:44; Eha. 31:​5, nwt.

9. Kankandoji ci Yehowa na mɛ ciwo yí luin ɔ? (Hun. 20:​5, 6)

⁹ Bu tamɛ kpɔ so lé Yehowa wanɔ nu do nɔ mìluin. Mìakpɔ enyɔ ci Yehowa nu nɔ Moizi koɖo Izraɛliviwo. (Hlɛn Hunhun 20:​5, 6.) Yehowa ɖo gbe mɔ yeakpɔtɔ alɔnkɔ mɛ ciwo yí lɔn ye koɖo egbejinɔnɔ lɔnlɔn. Enyɔgbe cɛwo na mìkando ji mɔ mìwo Mawu egbejinɔtɔ lɔ dagɔn malɔn yi sɛntɔ ciwo yí luinni gbeɖe o. (Nex. 1:5) Eyi taɖo nɔ gaɖewomɛ, nɔ avaʒan mɔ àna kankandoji eoɖeki mɔ Yehowa lɔn ye maɔ, biɔ eoɖeki se mɔ: ‘Nyɛŋlɔn Yehowa a?’ Le yi goduɔ, nànya mɔ: Nɔ èlɔnnɔ Yehowa yí teteɛkpɔ yí wawa ci ji èkpe keŋ nɔ ao nu ajeŋ niɔ, àtɛnŋ akando ji mɔ élɔn eo veviɖe. (Dan. 9:4; 1 Kor. 8:3) Nɔ mìatrɔ anuiɔ, nɔ dèxoxoɔ nu kpɔ so lɔnlɔn ci yí èɖo nɔ Yehowa nu ɖe, nyi yí taɖo dàkando ji mɔ yɛlɔn yeɔ? Àtɛnŋ akando yi lɔnlɔn koɖo egbejinɔnɔ yitɔ ji keŋkeŋ.

10-11. Lé Yehowa ji mɔ eo le kpɔnɔ tafɛn vɔnsa lɔ doɔ? (Galatitɔwo 2:20)

¹⁰ Bu tamɛ kpɔ so tafɛn vɔnsa lɔ nu. Yesu Kristo tafɛn vɔnsa lɔ nyi Yehowa nunana gangantɔ nɔ agbetɔwo. (Ʒan 3:16) Vɔ enyi enunana nɔ eo can a? Ɛɛ! Mìasɔ apotru Pɔlu kpɔwɛ. Ðo ŋwi mɔ apotru Pɔlu wa nuvɔn gangan ɖewo gbɔxwe yí vanyi Kristotɔ yí eʒan mɔ akpɔtɔ awakɔ ahwa koɖo yi gbɔjɔgbɔjɔwo. (Rɔm. 7:​24, 25; 1 Tim. 1:​12-14) Vɔ, évakpɔ tafɛn vɔnsa lɔ mɔ yɛnyi enunana ci yí so Yehowa gbɔ nɔ ye. (Hlɛn Galatitɔwo 2:20.) Ðo ŋwi mɔ Yehowa to Pɔlu ji yí eŋwlɛ nyɔ cɛwo ɖɛ. Eyi woŋwlɛ enu ciwo pleŋ yí le Bibla mɛ nɔ woanyi nukplamu nɔ mì. (Rɔm. 15:4) Pɔlu nyɔgbe cɛwo dasɛ lé Yehowa ji mɔ mìwo le kpɔnɔ tafɛn vɔnsa lɔ do, ényi enunana so gbɔ nɔ eo. Nɔ èvakpɔ tafɛn vɔnsa lɔ mɔ yɛnyi enunana ci yí so Yehowa gbɔ nɔ yeɔ, ádo ŋsɛn eo yí nàkando ji mɔ Yehowa lɔn ye.

¹¹ Mìdo akpe nɔ Yehowa mɔ ésɔ Yesu ɖaɖa nyigban lɔ ji yí evaku do ta nɔ mì. Susu bu ci yí taɖo Yesu va nyigban lɔ ji yí nyi mɔ ánu nyɔnɔnwi nɔ mɛbuwo so Mawu nu. (Ʒan 18:37) Lé Yehowa kpɔnɔ eviɛwo do ze le nyɔnɔnwi cɛ mɛ hɛnnɛ.

LÉ YESU KPEDO MÌ NU MÌXƆ GBE MƆ YEHOWA LƆN MÌ DO

12. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando lé Yesu dre Yehowa do jiɔ?

¹² Hwenu Yesu le nyigban jiɔ, élɔn faa yí nu mɛ ciŋmɛ Yehowa nyi. (Luiki 10:22) Susu sugbɔ li ciwo yí adɔ mìakando lé Yesu dre Yehowa do ji. Nɔ mìanuiɔ, Yesu nɔ agbe le Yehowa gbɔ le jeŋkwi mɛ na nɔ hwenu jinjinɖe gbɔxwe yí va nyigban ji. (Kol. 1:15) Yesu nya lé Edalɔ luin sugbɔ do. Égbekpɔ lé Edalɔ lɔ ɖo lɔnlɔn nɔ mawudɔla egbejinɔtɔwo koɖo eviɛ ŋsu koɖo eviɛ nyɔnu ciwo pleŋ yí le nyigban lɔ ji do. Lé Yesu kpedo mɛbuwo nu nɔ woaxɔ gbe do Yehowa lɔnlɔn ji doɔ?

13. Lé Yesu ji mɔ mìwo le kpɔnɔ Yehowa doɔ?

¹³ Yesu ji mɔ mìwo le kpɔnɔ Yehowa shigbe lé yekpɔɛni do nɛ. Yesu yɔ Yehowa mɔ “Eda” yí ewu 160 le Eŋɛnywiwema lɔwo mɛ. Eyi hwenu exokɔ nuxu nɔ yi dokplɔtɔwoɔ, ézan nyɔgbe ŋtɔ́ han ciwo yí nyi “míwo Da” alo “Míwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ.” (Mat. 5:16; 6:​26, nwt) “Gbɔxwe Yesu avava nyigban lɔ jiɔ, Yehowa sɛntɔ egbejinɔtɔwo yɔnɔ Yehowa mɔ ‘Ŋsɛnwopleŋtɔ,’ ‘Ejiɖaatɔ,’ ‘Enuwowatɔ gangantɔ’ lɔ koɖo bubu ŋkɔ ŋtɔ́ han buwo, vɔ Yesu yɔnɔ Yehowa blaŋblaŋ mɔ “mìwo Da.” Enyɔgbe ŋtɔ́ dasɛ mɔ Yehowa ji mɔ ye sɛntɔwo lé te gogo ye shigbe lé ɖevi ɖe tenɔ gogo edalɔ ci yí luin hannɛ. Éze gbawlɛ mɔ, Yesu ji mɔ mìwo le kpɔnɔ Yehowa shigbe lé yekpɔɛni do nɛ, shigbe mìwo Da amɛlɔntɔ ci eviɛwo venɔ nɔ nɛ. Mìakpɔ kpɔwɛ amɛve ciwo mɛ Yesu zan enyɔgbe “Eda” le.

14. Lé Yesu dasɛ do mɔ mìwo ɖekaɖeka le veviɖe le mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ŋkuvi mɛ doɔ? (Matie 10:​29-31) (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Ŋkɔtɔɔ, kpɔ Yesu nyɔgbe ciwo yí woŋwlɛ do Matie 10:​29-31 mɛ. (Hliin.) Hwiʒihwiʒiwo nyi xevi hwɛhwɛ ciwo yí dalɔn Yehowa alo asin kpɔ gbeɖe o. Ele ahan gan, hwiʒihwiʒi ɖeka kpaŋ le veviɖe nɔ mìwo Da keke nɔ éjuin je nyigban ahan ɔ, ényanɔ. Kpɔ lé yi sɛntɔ egbejinɔtɔ ɖekaɖeka ciwo yí sinni koɖo lɔnlɔn ale veviɖe ni sugbɔ sɔwu yí alenɔ bu nɔ wo ɖa! Yesu can nu mɔ mìwo Da nya “eɖakwi ciwo pleŋ yí le ta nɔ” mìwo ɖekaɖeka. Ci Yehowa nya enu hwɛhwɛ nyɛkwinwo can so mì nuɔ, mìatɛnŋ akando ji keŋkeŋ mɔ ale bu nɔ mì sugbɔ. Kankandojitɔɔ, Yesu ji mɔ mìwo le xɔ gbe do ji mɔ mìwo ɖekaɖeka le veviɖe le mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ ŋkuvi mɛ.

15. Nyi Yesu nyɔgbe ciwo yí le Ʒan 6:44 mɛ kpla eo so Edao ci yí le jeŋkwi mɛ nuɔ?

¹⁵ Do jeshi kpɔwɛ amɛvetɔ ci mɛ Yesu zan enyɔgbe “Eda” le. (Hlɛn Ʒan 6:44.) Edao ci yí le jeŋkwi mɛ ŋtɔ yí dɔn eo ɖɔɖɔɖɔ va nyɔnɔnwi lɔ mɛ. Nyi yí taɖo yí edɔn eo vaɔ? Ðo ékpɔ mɔ eji nywi le eo shi. (Edɔ. 13:48) Hwenu Yesu nunuɔ enyɔ ciwo yí le Ʒan 6:44 mɛɔ, étɛnŋ nyi mɔ énunuɔ Ʒeremi nyɔ ciwo yí le mìwo nyɔta lɔ kpukpui vevi mɛ. Le nɔɔ, Yehowa nunuɔ nɔ yi jukɔn mɔ: “Ŋdɔn eo va nyɛɖeki gbɔ koɖo egbejinɔnɔ lɔnlɔn [alo nàkpɔtɔ adadasɛ egbejinɔnɔ lɔnlɔn nɔ eo].” (Ʒer. 31:​3, gɔnmɛnuŋwlɛŋwlɛ; sɔ sɔ kpɔ koɖo Oze 11:4.) Bu tamɛ kpɔ so kpɛnkpɛnmɛ ci yí le nyɔ cɛ nu. Mìwo Da amɛlɔntɔ ci yí le jeŋkwi mɛ kpɔtɔ yí kpɔkpɔ enywi ci yí le eo mɛ, ci eoŋtɔ taŋfuin dasɛnŋ akpɔ o.

16. (a) Nyɔ ci Yesu nunuɔ nɔ mì koŋ ɔ, yí nyi yí taɖo mìɖo akando jiɔ? (b) Lé àwɛ ado ŋsɛn kankandoji aotɔ mɔ Yehowa yí nyi Eda ci yeʒan ɔ? (Kpɔ dakavi ci yí nyi “Eda Ci Yí Mì Pleŋ Ʒan.”)

¹⁶ Ci Yesu dredreɛ Yehowa mɔ yɛnyi mìwo Daɔ, énunuɔ nɔ mì mɔ: “Yehowa denyi Eda nɔ nyɛɖekɛ o, ényi Eda nɔ eo hɛnnɛ. Yí ŋnana kankandoji eo mɔ élɔn eo yí gbelekɔ bu nɔ eo veviɖe.” Eyi taɖo, nɔ dèkando ji gaɖewomɛ mɔ Yehowa lɔn yeɔ, nɔ te yí abiɔ eoɖeki se mɔ: ‘Ŋdekando Evi ci yí jeshi mìwo Da ɖɛ yí gbetonɔ nyɔnɔnwi tɛgbɛɛ nyɔwo ji ba?’—1 Piɛ 2:22.

KPƆTƆ ADODOƆ ŊSƐN KANKANDOJI CI ÈÐO

17. Nyi yí taɖo mìɖo akpɔtɔ adodoɔ ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ Yehowa lɔn mìɔ?

¹⁷ Éʒan mɔ mìadodoɔ ŋsɛn kankandoji ci mìɖo mɔ Yehowa lɔn mì. Shigbe lé hanci yí mìkplɛ vayi sabaɖe yɛ nɛɔ, mìwo ketɔnɔ ayemɛnuwatɔ Satana jijiɛ mɔ yeawa ŋɖekpokpui nɔ mìana ta le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Satana jekɔ agbla yí aɖe eka kpɔtɔ nɔ edro ci mìɖo mɔ mìasɛn Yehowa. Ákpɔtɔ ale agbla lɔwo jekɔ nɔ mìami kankandoji mɔ Yehowa lɔn mì. Mìdeɖo atashi Satana yí aɖu ji o!—Job 27:5.

18. Lé àtɛnŋ ado ŋsɛn kankandoji ci èɖo mɔ Yehowa lɔn yeɔ?

¹⁸ Nɔ kankandoji ci èɖo mɔ Yehowa lɔn ye akpɔtɔ asɛnsɛnŋ ɔ, kpɔtɔ adonɔ egbe ɖaɖa ni nɔ akpedo eo nu nàkpɔnɔ eoɖeki shigbe lé ekpɔnɔ eo do nɛ. Bu tamɛ kpɔ so lé mɛ ciwo Mawu cucu yí woŋwlɛ Bibla dre yi lɔnlɔn do nu. Gbebu tamɛ kpɔ so lé ewanɔ nɔ Yehowa nɔ mɛɖe luin nu do; ɖo ŋwi mɔ Yehowa lɔnnɔ mɛ ciwo yí luinni tɛgbɛɛ. Ŋgbeŋlɔbe gbeɖe mɔ Yehowa sɔ Eviɛ sɔ cu tafɛn nɔ eo shigbe enunana ɖe ci wona eoŋtɔ koŋ nɛ o. Kando Yesu nyɔ ciwo enu ji mɔ Yehowa nyi Eda jeŋkwimɛtɔ aotɔ. Ecɛyɛ, nɔ mɛɖe biɔ eo se mɔ: “Èkando ji mɔ Yehowa lɔn eoa?” Àɖo ŋci ni koɖo kankandoji mɔ: “Ɛɛ, élɔnŋ! Yí ŋwanɔ ci ji ŋkpe gbeɖeka duu yí danasɛ anyi lɔnlɔn ni!”