!Job i Stanap Strong Longtaem—Yumi Tu i Save Mekem Olsem!
“From we olgeta oli stap stanap strong longtaem, yumi talem se God i mekem olgeta oli harem gud.”—JEMES 5:11.
1. ?Wan olfala Kristin i talem wanem long saed blong ol traem blong hem?
‘!DEVEL Setan i stap biaenem mi! !Mi gat sem filing olsem Job!’ Long ol tok ya, A. H. Macmillan i talemaot ol filing blong hem long fren blong hem long hedkwota blong ol Wetnes blong Jeova. Brata Macmillan i finisim wok blong hem long wol ya taem i ded long 89 yia blong hem long Ogis 26, 1966. Hem i save se ol Kristin olsem hem, we tabu speret i makemaot olgeta, oli gat wan gudnem wetem God from nambawan wok we oli bin mekem, mo from samting ya, “bambae oli tekem frut blong wok blong olgeta i go wetem olgeta.” (Revelesen 14:13) Tru ya, bambae oli gohed nomo blong mekem wok blong Jeova taem oli laef bakegen long laef ya blong heven we bambae i no save finis samtaem. Ol fren blong hem oli glad se Brata Macmillan i kasem presen ya. Be long ol laswan yia blong hem long wol, hem i kasem plante trabol, wetem ol problem long saed blong helt we i mekem se hem i luksave klia ol hadwok blong Setan blong traem brekem fasin ya blong hem blong stap tru long God.
2, 3. ?Hu ya Job?
2 Taem Brata Macmillan i talem se hem i gat sem filing olsem Job, hem i stap tingbaot man ya we i stanap strong agensem ol traem long saed blong bilif we hem i kasem. Job i laef long “kantri blong Us,” we maet i bin stap long not Arebia. Hem i wan laen blong boe blong Noa, Sem, mo hem i wan man blong wosip long Jeova. I luk olsem we ol traem blong Job oli kamaot samtaem bitwin ded blong Josef mo taem ya we Moses i soem se hem i wan stret man blong God. Long taem ya, i no gat man long wol we i sem mak long Job long fasin blong hem blong onagud long God. Jeova i tingbaot Job olsem wan man we i no gat poen, wan stret man, wan man we i fraetgud long God.—Job 1:1, 8.
3 Olsem “man we i nambawan long ol man long ol kantri blong Is,” Job i gat plante wokman blong hem, mo ol anamol blong hem oli kasem 11,500. Be ol rij samting long saed blong speret oli moa impoten long hem. Olsem ol papa we oli obei long God tede, ating Job i tijim ol seven boe mo tri gel blong hem long saed blong Jeova. Nating se biaen oli no moa laef long haos blong hem, hem i mekem wok olsem pris blong famle taem hem i mekem sakrifaes from olgeta, from we maet oli gat sin.—Job 1:2-5.
4. (a) ?From wanem ol Kristin we oli kasem trabol oli mas tingbaot man ya Job? (b) Long saed blong Job, ?bambae yumi lukluk moa long wanem kwestin?
4 Job i wan we ol Kristin oli save tingbaot taem ol man oli ronem mo mekem nogud long olgeta, olsemia nao oli save mekem tingting blong olgeta i strong moa blong stanap strong longtaem. Disaepol Jemes i raetem se, ‘From we olgeta oli stanap strong longtaem, yumi talem se God i mekem olgeta oli haremgud. Mo yufala i harem tok finis blong fasin blong Job, we hem i mekem tingting blong hem i longfala. Mo yufala i save finis ol samting we Jeova i mekem long hem biaen. Jeova i kaen tumas, mo hem i gat sore long man.’ (Jemes 5:11) Olsem Job, ol man blong Jisas we tabu speret i makemaot olgeta mo ‘bigfala kampani’ tede, oli nidim fasin blong stanap strong longtaem blong oli save agensem ol traem we oli kasem from bilif. (Revelesen 7:1-9) Taswe, ?wanem ol traem ya we Job i mas stanap strong longtaem agens long olgeta? ?From wanem oli kamaot? ?Mo olsem wanem ol ekspiryens blong hem oli save givhan long yumi?
Wan Impoten Kwestin
5. Job i no save, ?be wanem i stap kamaot long heven?
5 Job i no save, be i no longtaem bigfala kwestin bambae i kamaot long heven. Wan dei “ol pikinini blong tru God oli kam insaed, oli kam stanap long fes blong Jeova.” (Job 1:6) Stret Pikinini ya blong God, wan nomo we hem i gat, Waes Tok, i stap. (Jon 1:1-3) Ol gudfala enjel mo ol enjel ‘pikinini blong God’ we oli no moa obei long God, olgeta tu oli stap long taem ya. (Jenesis 6:1-3) Setan i stap, from we bambae oli no sakemaot hem long heven gogo afta we Kingdom i stanap long 1914. (Revelesen 12:1-12) Long taem ya blong Job, bambae Setan i mas stanemap wan impoten kwestin. Hem i rere blong tok agens long stret fasin blong Jeova blong rul long olgeta samting we hem i Wokem.
6. ?Setan i stap traem blong mekem wanem, mo olsem wanem hem i gyaman blong spolem nem blong Jeova?
6 Jeova i askem se, “?Yu yu kam long weples?” Setan i ansa se: “Mi stap go olbaot long evri ples long wol, mo mi wokbaot long hem.” (Job 1:7) Hem i bin stap lukaotem man blong spolem hem. (1 Pita 5:8, 9) Blong traem pruvum se bambae i no gat man i obei fulwan long God from we i laekem God nomo, bambae Setan i traem brekem bilif blong wanwan long ol man we oli wosip long Jeova. Blong go stret long poen ya, Jeova i askem Setan se: “?Yu yu mekem we hat blong yu i tingtinggud long man blong wok blong mi, Job? I no gat wan narafala man long wol we i olsem hem. Hem i no gat rong long hem mo hem i stret nomo. Hem i fraetgud long God mo hem i tanem baksaed long ol rabis fasin.” (Job 1:8) Job i folem ol fasin blong God, ol fasin ya oli no strong tumas long wan man olsem Job nating se i no stretgud olgeta. (Ol Sam 103:10-14) Be Setan i ansa se: “?Yu ting se i blong nating nomo we Job i fraetgud long God? Yu nao yu stap putum fenis raon long hem, mo raon long haos blong hem, mo raon long ol samting we hem i gat olbaot. Yu yu stap blesem ol wok blong han blong hem, mo olgeta anamol blong hem we hem i stap fidim oli plante tumas olbaot long wol.” (Job 1:9, 10) Olsem nao, Devel Setan i gyaman blong spolem nem blong Jeova taem i talem se i no gat man i laekem mo wosipim Jeova from haenem mo ol fasin blong Hem, mo se Jeova i stap givim ol samting long ol man blong switim olgeta blong wosip long Hem. Setan i talemaot se Job i wosip long God from ol samting ya we God i givim long hem nomo, i no from lav.
!Setan i Agens!
7. ?Long wanem rod Devel Setan i agensem God, mo Jeova i ansa olsem wanem?
7 Setan i talem se, “Be naoia, i gud yu no moa mekem olsem. Plis, yu pusum han blong yu, yu tajem ol samting we hem i gat, nao yu luk sipos hem bambae i no tok nogud long nem blong yu, stret long fes blong yu.” ?Olsem wanem God i ansa long wan fasin agens olsem? Jeova i talem se,“!Yu luk! Ol samting we hem i gat, naoia i stap long han blong yu. !Be wan samting nomo, yu no save tajem hem!” Devel Setan i bin talem se God i blesem ol samting blong Job, i mekem oli kam plante moa, mo i lukaot long olgeta. Bambae God i letem Job blong i harem nogud, be i no mas tajem bodi blong hem. Setan i wantem tumas blong mekem nogud, ale hem i aot long miting ya blong ol enjel.—Job 1:11, 12.
8. (a) ?Wanem ol samting ya we Job i lusum? (b) ?Wanem trutok ya long saed blong “faea ya we i kamaot stret long God”?
8 I no longtaem, fasin blong Setan blong agensem Job i stat. Wan wokman blong Job i givim bad nyus long hem se: “Ol man oli stap yusum ol buluk blong digim graon mo ol woman dongki tu oli stap kolosap long olgeta, oli stap kakae gras, ale ol man Sabin oli kam stilim ol anamol ya, mo oli kilim i ded ol wokman wetem naef blong faet.” (Job 1:13-15) Fasin ya blong lukaotgud long ol samting blong Job i no moa stap. Kwiktaem nomo, ol dimon oli yusum paoa blong olgeta, from we wan narafala man blong wok i ripotem se: “Faea we i kamaot stret long God i foldaon long heven mo i bonem ol sipsip mo ol wokman mo i kakae olgeta ya.” (Job 1:16) !Hemia nao fasin ya blong devel Setan blong mekem i luk olsem se God nao i mekem trabol ya long prapa man blong hem! From we laetning i blong heven, i isi nomo blong blemem Jeova from, be faea ya i rili kamaot long ol dimon.
9. ?Taem Job i kam puaman, samting ya i mekem wanem long fasin fren blong Job wetem God?
9 Taem Setan i gohed long fasin agens blong hem, narafala wokman i ripotem se ol man Koldia oli stilim ol kamel blong Job mo kilim i ded ol narafala wokman we i stap. (Job 1:17) Nating se samting ya i mekem Job i kam puaman, i no spolem fasin blong hem blong fren wetem God. ?Yu save stanap strong longtaem we yu no lego bilif blong yu long Jeova taem yu lusum plante samting long saed blong bodi?
Trabol We i Bigwan Moa i Kamaot
10, 11. (a) ?Wanem i hapen long ol ten pikinini blong Job? (b) ?Afta we ol pikinini blong Job oli ded, hem i tingbaot Jeova olsem wanem?
10 Devel Setan i no finis long fasin ya blong agensem Job. Wan narafala wokman bakegen i ripotem se: “Ol boe mo ol gel blong yu oli stap kakae mo dring waen long haos blong fasbon brata blong olgeta. !Mo, yu luk! wan bigfala win i kam long draeples, mo i go kilim fo kona blong haos ya, ale haos ya i foldaon long ol yangfala ya mo oli ded. Mo mi mi ronwe, mi wan nomo, mi kam blong talem long yu.” (Job 1:18, 19) Ol man we oli no kasem savegud maet oli talem se ol bigbigfala trabol we win ya i mekem i ‘wok blong God.’ Be, paoa blong ol dimon i bin tajem Job long wan fasin we i rili spolem ol filing blong hem.
11 Job i harem nogud tumas, ‘i terem kot blong hem, i katemaot hea blong hem, i foldaon i go long graon, mo i bodaon.’ Be, lesin long ol tok blong hem. “Jeova hem wan i givim, mo Jeova hem wan i karemaot. Gohed blong presem nem blong Jeova.” Store ya i gohed se: “Long olgeta samting ya, Job i no sin mo i no talem wan tok we i no stret agens long God.” (Job 1:20-22) Wan taem bakegen Setan i no win. ?Olsem wanem sipos yumi ol man blong God yumi harem nogud mo krae from yumi lusum wan we yumi laekem tumas long ded? Fasin blong ona long Jeova we yumi no tingbaot yumi fastaem mo fasin blong trastem hem i save mekem yumi stanap strong longtaem olsem ol trufala man blong bilif, olsem we Job i mekem. Fasin ya blong Job blong stanap strong longtaem i save leftemap tingting mo givim paoa long ol Kristin we tabu speret i makemaot olgeta mo ol fren blong olgeta we oli gat hop blong laef long wol ya.
Kwestin Ya i Kam Bigwan Moa
12, 13. Long wan narafala miting long heven, ?Setan i askem wanem, mo God i ansa olsem wanem?
12 I no longtaem Jeova i singaot ol enjel oli kam wanples bakegen long heven. Long taem ya Job i no moa gat pikinini, i kam puaman, mo i luk olsem God i mekem hem i harem nogud tumas, be fasin blong hem blong stap tru long God i stap strong. Yes, Setan i no save agri se ol tok blong hem blong agensem God mo Job oli gyaman. Nao ‘ol pikinini blong God’ oli kam wanples blong harem raorao we i kamaot taem Jeova i lidim devel Setan blong mekem kwestin ya i kamaot fulwan.
13 Jeova i singaot Setan i askem long hem se: “?Yu yu kam long weples ya?” ?Wanem ansa blong Setan? “Mi stap go olbaot long evri ples long wol, mo mi wokbaot long hem.” Bakegen Jeova i tokbaot man ya blong hem Job we i no gat poen, we i stretgud long fasin blong hem, i fraetgud long God, mo i stap holem fasin ya yet blong stap tru long God. Devel Setan i ansa se: “Skin nomo i save jenisim skin. Mo olgeta samting we man i gat bambae hem i givim blong sevem sol blong hem. Be naoia plis yu letem ol samting oli jenis. Yu pusum han blong yu i tajem bun mo mit blong hem, nao yu luk sipos hem bambae i no tok nogud long nem blong yu, stret long fes blong yu.” Taswe God i talem se: “!Ale, hem i stap long han blong yu! !Yu save mekem long hem olsem we yu wantem, be yu no save kilim hem i ded!” (Job 2:2-6) I olsem we Setan i stap talem se Jeova i no karemaot yet olgeta samting we hem i mekem blong lukaotgud long Job, taswe hem i wantem mekem wan samting long bun mo mit blong Job. Bambae Jeova i no letem Devel Setan blong kilim Job i ded; be Setan i save se sik long saed blong bodi bambae i mekem hem i soa mo mekem hem i ting se i stap harem nogud from God i panisim hem long ol sin we i stap haedem.
14. ?Setan i kilim Job wetem wanem, mo from wanem i no gat wan man long wol ya we i save mekem man ya we i harem nogud i kamgud bakegen?
14 Setan i kamaot long miting ya, nao hem i gohed blong haremgud blong spolem Job. Hem i kilim Job wetem wan “boela we i stat long leg blong hem daon i go kasem hed blong hem.” !Job i harem nogud bitim mak taem i stap sidaon long ases mo i stap skrasem hem wetem pis blong graonpot! (Job 2:7, 8) I no gat wan dokta we i save mekem hem i haremgud bakegen long nogud sik ya, we i mekem hem i soa mo i daonem tingting blong hem, mo we i no wantem nating, from we samting ya i kamaot long paoa blong Setan. Jeova nomo i save mekem Job i kamgud. Sipos yu wan man blong God we yu stap sik, neva fogetem se God i save halpem yu blong stanap strong longtaem mo i save givim laef long yu long nyufala wol we i no gat sik long hem.—Ol Sam 41:1-3; Aesea 33:24.
15. ?Waef blong Job i talem long hem blong mekem wanem, mo Job i talem wanem?
15 Biaen, waef blong Job i talem long hem, i se: ‘?Weswe yu stap holem fasin blong stap tru long God olsemia? !I moa gud yu tok nogud long nem blong God, mo yu ded!’ ‘Fasin ya blong stap tru long God’ i minim fasin blong onagud long God we man i no gat poen long hem, mo maet woman blong Job i talem ol toktok ya we i stikim Job blong mekem Job i tok nogud long God. Be hem i ansa se: “Yu yu toktok olsem wan long ol krangke woman we i stap toktok. ?I stret we yumi save akseptem ol gudfala samting long trufala God mo yumi no save akseptem ol nogud samting long hem tu?” Trik ya blong Setan i no wok, from we Baebol i talem long yumi se: “Long ol samting ya, Job i no mekem sin wetem maot blong hem.” (Job 2:9, 10) Maet ol famle we oli agensem yumi oli talem se yumi krangke from yumi stap wok strong tumas long ol Kristin wok mo oli tok long yumi blong no moa folem Jeova God. Olsem Job, yumi save stanap strong agensem traem olsem from we yumi laekem Jeova mo yumi wantem blong presem tabu nem blong hem.—Ol Sam 145:1, 2; Hibrus 13:15.
Tri Flas Man Blong Gyaman
16. ?Hu i kam blong leftemap tingting blong Job, be olsem wanem Setan i lidim olgeta?
16 Wan narafala plan blong Setan hemia, tri “fren” oli talem se oli kam blong leftemap tingting blong Job. Wan i Elifas, wan laen blong Ebraham we i kamaot long Esao. From we Elifas i toktok fastaem, maet hem i olfala moa. Bildad tu i stap, we i wan laen blong Sua, wan pikinini blong Ebraham we i kamaot long Ketura. Namba tri man i Sofa, we oli kolem hem wan man Namataet blong soemaot famle blong hem no ples we i kam long hem, maet long notwes Arebia. (Job 2:11; Jenesis 25:1, 2; 36:4, 11) Olsem olgeta ya we oli traem blong mekem se ol Wetnes blong Jeova oli no moa folem God tede, Setan i strong blong lidim trifala ya blong traem pulum Job blong agri se hem i bin mekem ol gyaman samting we oli talem mo brekem fasin blong hem blong stap tru long God.
17. ?Trifala ya we oli visitim Job oli mekem wanem, mo oli mekem wanem long seven dei mo seven naet?
17 Trifala ya oli gyaman se oli sore long Job taem oli krae, oli terem klos blong olgeta, mo oli sakem ases long hed blong olgeta. !Be biaen oli sidaon wetem Job long seven dei mo seven naet we oli no talem wan toktok nating blong leftemap tingting blong hem! (Job 2:12, 13; Luk 18:10-14) Trifala flas man ya blong gyaman oli slak tumas long saed blong speret taswe oli no gat samting blong talem long saed blong Jeova mo ol promes blong hem we i blong leftemap tingting. Be, oli stap jajem Job nogud long tingting blong olgeta mo oli stap mekemrere blong yusum ol tingting ya agensem Job afta we oli folem kastom ya blong mekem olsem we oli harem nogud tumas blong ol man i luk. Samting we i pulum intres blong yumi, kolosap long en blong seven dei we oli stap kwaet oli no toktok, yangfala man ya Elaehu i sidaon long wan ples we i kolosap inaf blong i save harem ol toktok.
18. ?From wanem Job i wantem ded blong faenem pis?
18 Nao Job i toktok blong finisim kwaet taem ya. Trifala ya we oli kam visitim hem oli no leftemap tingting blong hem, nao hem i tok nogud long dei we hem i bon mo i wantem save from wanem rabis laef blong hem i gohed longtaem. Hem i wantem ded blong faenem pis, i no ting se hem i save gat trufala glad bakegen bifo we hem i ded, naoia we hem i puaman, i harem nogud from ol famle we oli ded, mo i sik bigwan. Be bambae God i no letem Setan i spolem Job long ded.—Job 3:1-26.
Ol Man Ya Blong Agens Oli Toktok
19. ?Long wanem samting Elifas i gyaman blong blemem Job?
19 Long trifala ya we oli agensem Job blong traem moa fasin blong hem blong stap tru long God, Elifas i toktok fastaem. Long faswan tok blong hem, Elifas i askem se: “?Man we i mekem stret fasin i save lus samtaem?” Hem i talem se Job i bin mekem samting we i no stret blong kasem panis long God. (Job, japta 4, 5) Long namba tu toktok blong hem, Elifas i jikim waes blong Job mo i askem se: “?Wanem samting ya we yu save be mifala i no save?” Elifas i minim se Job i stap traem blong soem se hem i hae moa long God. Blong finisim namba tu toktok blong hem agensem Job, hem i tokbaot Job olsem wan man blong apostasi, man blong tekem doti mane, mo man blong gyaman. (Job, japta 15) Long lastok blong hem, Elifas i gyaman se Job i mekem plante raf fasin—stilim mane long ol man long fasin haed, no givim bred mo wora long olgeta we oli nidim, mo mekem i strong tumas long ol wido mo ol boe we oli no gat papa mo mama.—Job, japta 22.
20. ?Bildad i agensem Job olsem wanem?
20 Bildad i sekenwan long trifala ya blong tok agens, oltaem hem i folem toktok blong Elifas. Ol tok blong Bildad oli sot be oli strong moa. Hem i talem se ol pikinini blong Job oli mekem i no stret mo taswe oli ded. Wetem tingting we i no stret, hem i yusum pija tok ya: Waelken mo ol gras oli drae mo ded taem i no gat wora, i sem mak wetem “olgeta ya we oli fogetem God.” Tok ya i tru, be i no stret long Job. (Job, japta 8) Bildad i talem se ol trabol we Job i kasem oli sem mak long ol trabol we ol man nogud oli stap kasem. (Job, japta 18) Long namba tri sotfala toktok blong hem, Bildad i talem se man i olsem “bebet” mo “wom” mo from samting ya, hem i no klin long fored blong God.—Job, japta 25.
21. ?Sofa i blemem Job long wanem?
21 Sofa i namba tri blong tok agens. Hem i folem tingting ya blong Elifas mo Bildad blong agens. Sofa i blemem Job from rabis fasin mo i talem long hem blong i lego ol nogud wok ya we i stap mekem. (Job, japta 11, 20) Afta we i toktok tu taem, Sofa i no moa toktok. Hem i no moa gat samting blong talem long namba tri toktok blong hem. Be, long ful taem ya we oli stap raorao long olgeta, Job i no fraet blong ansa long ol man ya we oli agensem hem. Eksampel, wan taem hem i talem stret se: “!Yufala evriwan i man blong leftemap tingting we i givim trabol nomo! ?I gat en blong ol tok ya we i emti nomo?”—Job 16:2, 3.
Yumi Save Gat Longfala Tingting
22, 23. (a) ?Olsem hem i mekem long Job, olsem wanem Devel Setan i save traem blong brekem fasin blong yumi blong stap tru long Jeova God? (b) Nating se Job i stanap strong agensem plante traem, ?yumi save askem wanem long saed blong tingting blong hem?
22 Olsem Job, yumi save fesem plante traem wantaem, mo Setan i save yusum fasin ya blong daonem tingting no ol narafala samting blong traem brekem fasin ya blong yumi blong stap tru long God. Hem i save mekem we yumi agensem Jeova sipos yumi gat ol trabol long saed blong mane. Sipos wan we yumi laekem tumas i ded no yumi harem nogud from sik, Setan i save traem pulum yumi blong agensem God from. Olsem ol fren blong Job, wan man i save sakem ol gyaman toktok long yumi. Olsem we Brata Macmillan i talem, Setan i save ‘biaenem yumi,’ be yumi save stanap strong longtaem.
23 Olsem we yumi tokbaot finis, Job i stap stanap strong agensem ol traem we hem i kasem. Be, ?longfala tingting blong hem i smol nomo? ?Hem i slak long tingting blong hem? Yumi luk sipos Job i lusum hop.
?Bambae Yu Yu Ansa Olsem Wanem?
◻ ?Wanem bigfala kwestin ya we Setan i leftemap long taem blong Job?
◻ ?Olsem wanem traem ya we Job i kasem i bigwan tumas?
◻ ?Trifala “fren” blong Job oli blemem hem long wanem?
◻ Olsem long trabol blong Job, ?olsem wanem Setan i save traem blong brekem fasin blong yumi blong stap tru long Jeova?
[Tok blong pija long pej 10]
A. H. Macmillan