Wajtaoa LAEBRI LONG INTENET
Wajtaoa
LAEBRI LONG INTENET
Bislama
  • BAEBOL
  • OL BUK
  • OL MITING
  • w97 12/1 pp. 25-28
  • Ol Bigfala Blesing Long Tabu Wok Blong God

I no gat video yet long haf ya.

Sori, i gat problem taem i stap lodem video ya.

  • Ol Bigfala Blesing Long Tabu Wok Blong God
  • Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova—1997
  • Ol Sabtaetol
  • Sem Samting
  • Mi Lanem Trutok Blong Baebol
  • Ol Blesing Long Saed Blong Speret
  • Faondesen Blong Wok We i Bigwan Moa
  • Bigfala Asembli Long Taem Blong Faet
  • Spesel Miting Long Lesta
  • Distrik Mo Intenasnal Asembli Blong 1998, “Fasin Blong Laef We God i Glad Long Hem”
    Kingdom Wok Blong Yumi—1998
  • Haremgud Fulwan Long 1993 Distrik Asembli “Tijing Blong God”
    Kingdom Wok Blong Yumi—1993
  • 1992 “Ol Man Blong Karem Laet” Distrik Asembli
    Kingdom Wok Blong Yumi—1992
  • Bambae Yumi Harem Gud Tumas Long Tri Dei Blong Distrik Asembli
    Kingdom Wok Blong Yumi—2011
Luk Moa Samting
Wajtaoa i Talemaot Kingdom Blong Jehova—1997
w97 12/1 pp. 25-28

Ol Bigfala Blesing Long Tabu Wok Blong God

Harry Bloor i talem store ya

Samwe long wan handred yia bifo, bubuman blong mi i strong blong folem Metodis Jyos. Mo tu, hem i wan prija long jyos we ol man oli respektem hem, mo hem i givim bigfala mane blong sapotem plante jyos long Stok-on-Tren, taon blong Engglan we i gat plante faktri blong mekem ol graonpot. Biaen, bubu i kasem hadtaem long saed blong mane. Blong halpem hem, papa blong mi i mekem plan se bubu i lukaot long wan smol stoa long velej. Stoa ya i gat raet blong salem bia. Taem ol Metodis oli faenemaot samting ya, wantaem nomo oli sakemaot bubu blong mi long jyos.

PAPA blong mi i kros tumas, i promes se neva bambae hem i joen long wan skul bakegen, mo hem i folem promes ya. Fastaem hem i bin wok olsem wan polis, be biaen, hem i kam bos blong wan ba. Ale, mi mi gruap long ba ya we i fulap long smok mo smel blong tabak. Jyos i no impoten long laef blong mi. Long defren fasin, mi lanemgud ol pleplei we ol man oli mekem long ba. Be bubu i gat paoa long laef blong mi taem mi wan smol pikinini, taswe mi gruap wetem respek long Baebol nating se mi no save plante samting long saed blong hem.

Mi Lanem Trutok Blong Baebol

Long 1923, taem mi gat 24 yia, mi muf i go long wan ples long is, nem blong hem Notingam. Mi stat frengud wetem Mary we i stap long saotwes blong Lesta, long velej blong Wetston, hemia samwe long 40 kilomita longwe long ples we mi bin stap long hem. Bifo, papa blong Mary, Arthur Rest, i plei piano long wan jyos long ples ya. Be long taem ya we mi mi mitim hem, hem i kam wan Baebol Studen finis, hemia nem blong ol Wetnes blong Jeova long taem bifo. Oltaem Arthur i tokbaot nyufala bilif blong hem, be mi mi no intres long hem. Nating se i olsem, long Sande aftenun, Julae 13, 1924, mi go long Baptis jyos wetem hem blong lesin long wan tok blong wan memba blong Palemen, we hem i wan bigman blong Baptis tu. Tok ya “Jekem Ol Tijing Blong Pasta Russel Wetem Baebol” i pulum intres blong mi. Mi gat yet ol pepa we mi bin raetemdaon ol poen long hem long dei ya.

Ol Baebol Studen oli bin wantem ansa long ol tok we ol Baptis oli talem agensem ol bilif blong olgeta, be ol Baptis oli no wantem. Samting ya i mekem mi mi kros, ale mi mekem disisen blong faenem wan narafala ples blong mekem wan miting olsem. Mifala i yusum wan haos blong ol anamol we i stap kolosap nomo. Mifala i klinim haos ya, tekemaot ol nes blong spaeda, pusum ol mesin blong seraotem ol sid long ol gras oli go long wan saed, nao mifala i rere. Mifala i karem 70 jea i kam mo prentem ol smol pepa blong talemaot miting ya.

!Taem Frank Freer blong Lesta i kamtru blong givim tok, olgeta jea oli fulap finis, mo 70 man oli stap stanap! Mi laekem fasin ya we Frank i yusum Baebol blong eksplenem ol poen oli klia nomo, mo plante narafala man we oli stap oli laekem samting ya tu. Stat long taem ya, smol kongregesena blong ol Baebol Studen long Blabi we i kolosap long Lesta, i gru kwik. Mo long taem ya, laef blong mi mo Mary i jenis tu. Long 1925, mitufala i givim laef blong mitufala i go long Jeova, tekem baptaes, mo mitufala i mared.

Ol Blesing Long Saed Blong Speret

Long yia we i kam biaen, oli putumap mi olsem sevis daerekta long kongregesen blong Blabi. Mi mo waef blong mi i wantem mekem olsem ol kolpota mo prij oltaem. Be i no longtaem biaen, i kam klia se Mary i no naf blong mekem had wok ya from helt blong hem. Nating se hem i no strong long bodi blong hem go kasem we hem i ded long 1987, hem i wan gudfala fren mo wan nambawan woman blong prij, we i tekem olgeta jans blong prij, mo i statem plante Baebol stadi. Kolosap evri naet, mitufala i go long miting no seremaot trutok blong Baebol wetem ol man raonabaot long mitufala.

Mi mi wok long saed blong ol mesin, long wan kampani we i stap mekem ol so blong katem wud. Long wok blong mi, mi stap go long olgeta ples blong Briten, mo long Franis tu, mo plante taem Mary i kam wetem mi. Long ol trep ya, mitufala i gat plante jans blong prij.

Faondesen Blong Wok We i Bigwan Moa

Long 1925, mifala i bildim wan naesfala haos miting long Blabi, mo mifala i wokem wan gudfala plan blong prij. Evri Sande long moning, mifala i rentem wan bas blong go long ol velej mo smol taon we oli stap wanwan olbaot. Taem bas i stap go, hem i stop plante taem blong letem samfala oli godaon blong prij, mo taem bas i kambak, hem i karem olgeta bakegen. Long sapa, long hot taem, mifala i mekem Baebol stadi we i stanap long ol nyufala Wajtaoa. Biaen, long eit klok, mifala i hivap long ples blong maket long Lesta blong mekem pablik tok. Wan naet, i gat 200 man oli kam lesin. Wok ya i putum faondesen blong plante kongregesen we oli stap naoia long Lesta mo raonabaot long hem.

Long 1926, i gat wan impoten asembli long Aleksandra Palas mo long Royal Albet Haos long London. Long taem ya, Joseph F. Rutherford, presiden blong Wajtaoa Sosaeti, i soemaot nyufala buk ya Deliverance. Long tumora blong hem, wan nyuspepa i prentem fulwan disisen ya, “Wan Wetnes Long Ol Rula Blong Wol,” mo strongfala pablik tok blong Brata Rutherford, “From Wanem Ol Politik Paoa Blong Wol Oli Stap Seksek​—Rod Blong Winim Trabol Ya.” Bitim 10,000 man oli lesin long pablik tok ya, mo biaen, ol Baebol Studen oli seremaot 50,000,000 kopi blong bigfala disisen ya long olgeta ples blong wol. Asembli ya i mekem se wok blong prij long Briten i gohed kwik moa.

Bigfala Asembli Long Taem Blong Faet

Namba Tu Bigfala Faet Blong Wol i stat long Septemba 1939, mo long 1941, faet i kasem fulmak blong hem. Long dei mo long naet, ol plen blong Jemani oli stap sakem bom, mo ol man long olgeta ples blong kantri, oli kasem oda blong no laetem faea no putum wan laet long haos. I no gat plante kakae, mekem se oli skelem ol kakae we oli givimaot long ol man. I no gat plante trak mo bas, mo i no gat tren tu. Nating se i gat bigfala hadtaem olsem, mifala i mekem wan asembli blong faef dei long Septemba 3-7, 1941. Plante man oli aot long olgeta ples blong kantri blong kam long asembli ya.

Mifala i jusum De Monfot Haos long Lesta blong mekem asembli ya, from we Lesta i stap long medel blong Engglan stret. From we mi wok long ples blong katem wud, mi givhan blong mekem ol saen blong talemaot pablik tok mo asembli. Mo tu, mi mekem plan blong ol man oli gat wan rod blong kam long asembli. Long taem blong asembli, tren blong Lesta i ron oltaem mo long Sande tu, from we mifala i pem ol tiket longtaem lelebet bifo long asembli, mo mifala i pem praes we i hae moa.

Long taem ya, i tabu blong ol man oli wokbaot tumas, mekem se i hadwok long samfala blong kam long asembli ya. Taswe, mifala i ting se maet i gat 3,000 Wetnes nomo oli save kam. !Tingbaot glad blong mifala taem i gat bitim 10,000 man we oli talem se bambae oli kam! ?Be bambae olgeta ya oli slip weples? Long kaen fasin, ol man Lesta oli tekem plante we oli kam long asembli ya oli go long haos blong olgeta. Mo tu, samwe long wan taosen man oli slip long ol haos tapolen we mifala i stanemap long wan bigfala open ples, tri kilomita longwe long ples blong asembli. Mifala i kolem ples ya se Kamp Gideon, mo i gat plante toktok i kamaot long taon long saed blong ples ya.

Mifala i rentem ol bigfala waet haos tapolen blong putum ol defren ofis blong asembli long olgeta, mo blong mekem moa ples blong ol man oli save sidaon long asembli ya. Taem mifala i luksave se laet blong mun i mekem i isi nomo blong ol Nasi oli luk ol haos tapolen ya long naet mo sakem bom long olgeta, kwiktaem nomo mifala i kavremap olgeta blong haedem. Olgeta man oli wari long saed blong faet ya, mo oli no glad long fasin blong ol Wetnes blong no joen long faet. Long taem ya, i gat plante handred Wetnes we oli stap long kalabus, from we oli obei long tok blong Baebol blong no joen long faet.​—Aesea 2:4; Jon 17:16.

Long Septemba 7, 1941, nyuspepa ya, The Leicester Mercury, i talem se: “I wan sapraes blong luk 10,000 man, we bighaf blong olgeta oli yangfala, oli stap tugeta wan wik blong storeyan long saed blong skul, be oli no tokbaot faet nating. Sipos oli tokbaot, i olsem se hem i wan samting we i no impoten.”

“Mi askem sipos i gat sam Wetnes long Jemani. Oli ansa se yes, mo kolosap olgeta evriwan, hemia 6,000, oli stap long ol rabis kalabus blong ol Nasi.”

Man ya we i raetem nyuspepa i gohed se: “Yes, i tru se ol Nasi oli enemi blong yumi, be ol Wetnes oli no mekem wan samting blong blokem olgeta. Oli salem ol smol pepa nomo mo lesin long ol tok we sam long olgeta oli givim.”

Bighaf blong ol tok long nyuspepa i agensem ol Wetnes. Oli mekem raf fasin blong traem spolem asembli blong mifala, be oli no spolem. Nyuspepa ya blong London, Daily Mail, i talem ol tok we ating oli no rili glad blong talem, i se: “Oli mekem asembli ya long fasin we i rongud, i kwaet, mo i gat gudfala risal.”

Samfala oli tok agensem mifala, se mifala nao i mekem se taon ya i no gat naf sigaret. Be nyuspepa ya, The Daily Mail, i eksplenem se: “Taon blong Lesta mo Ofis we i lukaot long Tabak, oli no save talem se ol Wetnes oli finisim ol sigaret blong Lesta. Ol Wetnes oli no smok.” Mo tu, tok blong samfala se ol Wetnes oli tekem kakae blong ol manples, i foldaon taem ol Wetnes oli eksplenem se oli karem prapa kakae blong olgeta i kam. Yes, long en blong asembli, ol Wetnes oli givim 270 kilo blong bred i go long Royal Hospital blong Lesta. Hemia wan bigfala presen long taem ya we i no gat plante kakae.

Asembli ya i leftemap tingting bigwan blong ol 11,000 Wetnes long Briten. !Oli glad tumas se samwe long 12,000 man oli kam! Ol man we oli kam long asembli ya oli prij plante long rod, hemia samting we i neva kamaot bifo long Lesta. Mo oli karem teprikoda i go long ol velej we oli stap longwe lelebet long taon, blong mekem ol man oli lesin long ol tok long saed blong Baebol.

Ol impoten tok blong asembli ya, ol Wetnes oli bin rikodem olgeta wan manis bifo, long wan asembli blong ol Wetnes blong Jeova blong faef dei, long taon blong Sen Lui, Misuri, long Yunaeted Stet. Wan impoten haf blong asembli ya, hemia tok blong Brata Rutherford se, “Ol Pikinini Blong King.” Mifala i no save kasem nyufala buk ya Children we i kamaot long Sen Lui, ale biaen, Sosaeti i prentem buk ya long Briten, we kava blong hem i long pepa nomo. Mifala i sanem wan kopi blong buk ya i go long ol wanwan pikinini we oli bin kam long asembli.

Spesel Miting Long Lesta

!Afta long faet, namba blong ol man blong talemaot Kingdom long Briten i kam antap bigwan! Jes afta long yia 1980, namba blong ol kongregesen long Lesta i kasem ten. Biaen, mifala i kasem nyus se Hed Kampani blong ol Wetnes blong Jeova i mekem disisen se long 1983, miting we Watch Tower Bible and Tract Society i mekem evri yia, bambae i stap long Lesta. Mi nao mi lukaot long olgeta kongregesen long ful taon blong Lesta, taswe i no longtaem, mi joen long wok blong mekemrere ol samting, mo rentem De Monfot Haos bakegen.

Tatin memba blong Hed Kampani oli aot long hedkwota blong Sosaeti long Bruklin, oli kam. I gat 3,671 man oli fulumap haos miting ya. Samfala oli kam long ol narafala ples blong wol, mo bighaf blong olgeta oli bin joen wetem ol Wetnes plante yia finis. Long wan Haos Asembli we i stap kolosap, i gat 1,500 narafala man oli hivap blong lesin long miting ya tu.

Albert D. Schroeder i jeaman blong spesel miting ya. Hem nao i bin lukaot long ofis blong Wajtaoa Sosaeti long London long taem blong bigfala faet, taem mifala i bin mekem asembli long Lesta. Brata Schroeder i tingtingbak long asembli ya blong 1941, nao i askem se: “?Hu long yufala we i stap long miting ya tede i bin stap long asembli ya?” Bitim stret haf blong olgeta man we oli stap oli leftemap han blong olgeta. Hem i talem se: “!Maewad! !Yufala ya we i bin holemstrong mo stap tru long God longtaem finis, bambae yufala i glad tumas blong joen wanples bakegen long miting ya!” Yes, hemia wan taem we mifala i no save fogetem.

Naoia, mi mi gat 98 yia. Mi stap wok yet olsem sekretari blong kongregesen, mo mi stap givim ol pablik tok yet, nating se mi mas sidaon blong mekem olsem. Afta we Mary i ded long 1987, mi maredem Bettina, wan wido we mi mo Mary i save hem blong plante yia finis. Mi glad tumas long help we ol narafala oli givim long mi long saed blong bodi mo speret. Nating se helt blong Mary i bin blokem mitufala, mo naoia mi no save mekem plante samting from we mi olfala finis, be oltaem mi luk se mi kasem plante bigfala blesing taem mi gat plante samting blong mekem long tabu wok blong God.​—1 Korin 15:58.

[Futnot]

a Wan grup blong man we oli joen wanples blong wosip.

[Tok Blong Pija Long Pej 26]

Hemia samtaem afta long yia 1920, mo mifala i rere blong go prij

[Tok Blong Pija Long Pej 26]

Ol pija blong asembli long Lesta

    Ol buk long Bislama (1987-2026)
    Logaot
    Login
    • Bislama
    • Serem
    • Setemap Olsem Yu Wantem
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Rul
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Login
    Serem