Tqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chë xtqïl qakʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew

1, 2. Loman nqayoʼej ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, ¿achkë ütz nqaʼän?

RÖJ kan janina nqtyoxin rma Jehová rutzjun jun utziläj kʼaslemal chqë chwäch jun kʼakʼakʼ Ruwachʼlew (2 Ped. 3:13). Tapeʼ ma qataman ta ajän xtbʼanatäj riʼ, ri najin yebʼanatäj pa qaqʼij komä nukʼüt chë ma näj ta chik kʼo wä ri qʼij riʼ (Mat. 24:32-34, 36; Hech. 1:7).

² Tapeʼ xa bʼa jaruʼ na junaʼ qakʼwan chpan rutinamit Jehová, jontir nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij ri rutzjun Jehová chqë. ¿Achkë rma? Rma kʼo mul ma nqakʼuqbʼaʼ ta chik más qakʼuʼx chrij riʼ. Rma riʼ, ri apóstol Pablo xuʼij chë taq majun ta más qakʼuqbʼäl kʼuʼx ya riʼ achiʼel ta jun «mak ri kan chaq bʼaʼ nqqä chpan» (Heb. 12:1). Rchë ma nbʼanatäj ta ya riʼ qkʼë röj, chaq taqïl nkʼatzin nqatzʼët achkë rma nqanmaj chë, xa jbʼaʼ chik apü, Jehová xtyaʼ qakʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew (Heb. 11:1).

3. ¿Achkë xtqatzʼët chpan re tjonïk reʼ?

³ Chpan re tjonïk reʼ xtqatzʼët oxiʼ naʼoj ri xkojkitoʼ rchë xtqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chë xtqïl qakʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew: 1) nqchʼobʼon chrij rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, 2) nqaquʼ rij ruchqʼaʼ Jehová y 3) nqayaʼ qan chrij ri nkikowirsaj qachbʼilanïk rkʼë Jehová. Chrij riʼ xtqatzʼët achkë rubʼanik más kuw nuʼän ri qakʼuqbʼäl kʼuʼx taq nqanukʼuj rij ri xuʼij Jehová che rä Habacuc. Ye kʼa naʼäy tqatzʼetaʼ achkë rma nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chë Jehová xtuʼän ri rutzjun chqë.

¿ACHKË RMA NKʼATZIN NQAKʼUQBʼAʼ QAKʼUʼX CHRIJ JEHOVÁ?

4. ¿Achkë chkë ri yeqachaʼ nqaʼän nkikʼüt chë qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij Jehová?

⁴ Ronojel qʼij nkʼatzin nqakʼüt chë qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij Jehová rkʼë ri yeqachaʼ nqaʼän. Nkʼatzin nqakʼüt riʼ taq yeqachaʼ qachiʼil, nqachaʼ achoq chrij nqkʼastan wä, achkë tjonïk xtqakʼül, achkë nkʼatzin nqaʼän pa qakʼlajil, achkë rubʼanik yeqatjoj qalkʼwal o achkë samaj xtqakʼän. Röj ütz nqakʼutuj qa reʼ chqawäch: «¿Achkë nkʼüt rïn rkʼë ri yenchaʼ yenbʼän? ¿Nkʼüt rïn chë nmaj chë Jehová ya xtyaʼ jun más ütz qakʼaslemal? ¿O nkʼamon nnaʼoj chkij ri winäq ri nkiquʼ chë majun ta chik jun kʼaslemal más ütz?» (Mat. 6:19, 20; Luc. 12:16-21). We qanman chë ya xtqjeʼ chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, kan yë ri ütz xtqachaʼ xqaʼän.

5, 6. ¿Achkë rma nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová taq yeqïl kʼayewal? Tayaʼ jun tzʼetbʼäl.

⁵ Röj chqä yeqaqʼaxaj kʼayewal ri akuchï nkʼatzin nqakʼüt chë qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij Jehová, achiʼel taq yeyaʼöx kʼayewal pa qawiʼ, nqïl itzel taq yabʼil o nqïl xa bʼa achkë chik jun kʼayewal ri nuyaʼ bʼis pa qan. Rkʼë jbʼaʼ pa naʼäy kan nqapabʼaʼ qiʼ chwäch ri kʼayewal nqaqʼaxaj, ye kʼa we más nyalöj nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová, rchë ke riʼ nqkochʼon chqä kan kiʼ qakʼuʼx nqayaʼ ruqʼij (Rom. 12:12; 1 Ped. 1:6, 7).

⁶ Taq yoj kʼo chpan jun kʼayewal, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ chë Jehová majun bʼëy xtuʼän ta ri rutzjun chqë. ¿Ntel chë tzij riʼ chë majun ta más qakʼuqbʼäl kʼuʼx chrij? Manä, ma ke riʼ ta. Tqaquʼ na peʼ rij ya reʼ. Taq yoj kʼo chpan jun tiempo ri kowan tiw nuʼän, rkʼë jbʼaʼ nqaquʼ chë majun bʼëy xtpë ta ri saqʼij. Ye kʼa qataman chë ronojel mul ntel pä ri saqʼij. Ke riʼ chqä nbʼanatäj taq yoj kʼo chpan jun kʼayewal. Rkʼë jbʼaʼ nqanaʼ chë majun bʼëy xtapon ta ri qʼij taq xtqjeʼ chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew. Ye kʼa we qakʼuqbʼan qakʼuʼx chrij Jehová, qataman chë ryä ronojel mul nuʼän ri nutzüj (Sal. 94:3, 14, 15; Heb. 6:17-19). Ya riʼ xtqrtoʼ rchë xtqayaʼ Jehová naʼäy pa qakʼaslemal.

7. ¿Achkë naʼoj ma ütz ta nqakʼän?

⁷ Chqä, nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová taq nqatzjoj Ruchʼaʼäl. Taq röj nqatzjoj ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew chkë ri winäq, kan ye kʼïy nkiquʼ chë ya riʼ majun bʼëy xtbʼanatäj ta (Mat. 24:14; Ezeq. 33:32). Ye kʼa majun bʼëy tqayaʼ ta qʼij chë röj chqä ke riʼ rubʼanik nqchʼobʼon. Rchë ma nbʼanatäj ta ya riʼ qkʼë, nkʼatzin nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová. Tqatzʼetaʼ oxiʼ naʼoj ri yojkitoʼ rchë nqkowin nqaʼän riʼ.

QCHʼOBʼON CHRIJ RUKʼASLEMAL XYAʼ JESÚS PA KAMÏK

8, 9. ¿Achkë rma más nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij Jehová taq nqchʼobʼon chrij ri xuʼän ryä pa qawiʼ?

⁸ Jun rubʼanik nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová, ya riʼ nqchʼobʼon chrij rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk. Rkʼë ri spanïk riʼ, Jehová xkʼüt chqawäch chë kan xtuʼän ri rutzjun chqë. Rma riʼ, ütz nqchʼobʼon chrij jontir ri xuʼän Jehová rchë xyaʼ Rukʼajol pa kamïk y achkë rma xuʼän riʼ. Rchë ke riʼ xtqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chë ryä xtyaʼ jun utziläj qakʼaslemal ri akuchï majun bʼëy chik xtqkäm ta. ¿Achkë rma nqaʼij riʼ?

⁹ Qchʼobʼon chrij jontir ri xuʼän Jehová rchë xqrköl. Jehová ma xkʼewaj ta xtäq pä Rukʼajol, ri más ütz rachiʼil kʼo, rchë xaläx chwäch le Ruwachʼlew. Taq Jesús xjeʼ chwäch le Ruwachʼlew xtäj poqän chqä kan kʼïy kʼayewal xrïl. Chqä xrïl jun itzel kamïk. ¡Kantzij na wä chë Jehová kan kïy ri xuʼän pa qawiʼ! Ryä, ri kowan najowan, ma ta jun bʼëy xyaʼ qʼij chë Rukʼajol xtäj poqän xa xuʼ rchë röj nqïl jun utziläj kʼaslemal ri kan chaq bʼaʼ nkʼis (Juan 3:16; 1 Ped. 1:18, 19). Rma Jehová xyaʼ Rukʼajol pa kamïk xa qmä röj, ryä xtkanuj rubʼanik rchë xtyaʼ qakʼaslemal ri ma xtkʼis ta chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew.

QCHʼOBʼON CHRIJ RUCHQʼAʼ JEHOVÁ

10. Rkʼë ri nuʼij chpan Efesios 3:20, ¿achkë nkowin nuʼän Jehová?

¹⁰ Jun chik rubʼanik rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová ya riʼ taq nqchʼobʼon chrij ruchqʼaʼ. Ryä kʼo ruchqʼaʼ rchë nuʼän jontir ri rutzjun. Kantzij na wä chë chqawäch röj, ri winäq, kʼayewal nqanmaj chë kʼo jun qʼij ma xtqkäm ta chik. Ye kʼa kan ronojel bʼaʼ chkë ri rutzjun Jehová, chqawäch röj achiʼel ta xkebʼanatäj ta. Ye kʼa yë ryä ri kʼo ronojel uchqʼaʼ pa ruqʼaʼ (Job 42:2; Mar. 10:27). ¿Tapeʼ chë rma riʼ ma nsach ta qakʼuʼx taq ryä kʼo jun nutzüj chqë ri chqawäch röj rkʼë jbʼaʼ ma xtbʼanatäj ta? (Taskʼij ruwäch Efesios 3:20).

11. Tatzjoj jun chkë ri xtzüj Jehová chkë rusamajelaʼ ojer (tatzʼetaʼ ri recuadro «Jojun chkë ri xtzüj Jehová ri kan xuʼän»).

¹¹ Tqaquʼ rij jojun chkë ri xtzüj Jehová chkë rusamajelaʼ ojer ri rkʼë jbʼaʼ kʼayewal nanmaj chë xtbʼanatäj. Ryä xuʼij che rä Abrahán chqä Sara chë xtjeʼ jun kalkʼwal tapeʼ ya kʼo chik kijunaʼ (Gén. 17:15-17). Chqä xuʼij che rä Abrahán chë xtyaʼ ri tinamït Canaán chkë rujatzul. Ye kʼa kʼo jun tiempo, ri israelitas, ri rujatzul Abrahán, xexmeʼ pa samaj pan Egipto. Ryeʼ rkʼë jbʼaʼ xkiquʼ chë Jehová majun bʼëy xtuʼän ta ri xtzüj chkë. Ye kʼa ri xtzüj Jehová che rä Abrahán kan xuʼän. Kʼïy junaʼ chrij riʼ, Jehová xuʼij che rä Elisabet, jun ixöq ri ya kʼo chik rujunaʼ, chë xtjeʼ jun ral. Chqä xuʼij che rä María, tapeʼ ma kʼlan ta wä, chë xtaläx Rukʼajol rkʼë. Taq xbʼanatäj riʼ, xtzʼaqät chqä jun profecía ri xuʼij Jehová pa jardín de Edén (Gén. 3:15).

12. ¿Achkë nukʼüt qa chqawäch chrij ruchqʼaʼ Jehová Josué 23:14 chqä Isaías 55:10, 11?

¹² Taq nqchʼobʼon chrij jontir ri xtzüj Jehová chkë rusamajelaʼ ojer y achkë rubʼanik xuʼän riʼ, nqatzʼët jaruʼ ruchqʼaʼ kʼo. Ya reʼ nqrtoʼ rchë nqayaʼ chwäch qan chë ryä xtuʼän ri rutzjun chqë (taskʼij ruwäch Josué 23:14; Isaías 55:10, 11). We röj xtqaʼän riʼ, xtqkowin xkeqatoʼ ri nkʼaj chik rchë xtkinmaj chë ri kʼaslemal chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew majun achïkʼ ta. Jehová chqä xuʼij reʼ chrij ri kʼakʼakʼ kaj chqä ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew: «Re tzij reʼ [...] kan ütz nakʼuqbʼaʼ akʼuʼx chkij» (Apoc. 21:1, 5).

TQAYAʼ QAN CHRIJ RI NKIKOWIRSAJ QACHBʼILANÏK RKʼË JEHOVÁ

13. ¿Achkë rubʼanik yojkitoʼ ri qamoloj rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová?

¹³ Ri rox rubʼanik nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová, ya riʼ nqayaʼ qan chrij ri nkikowirsaj qachbʼilanïk rkʼë. Qchʼobʼon na peʼ chrij ri jaruʼ yojkitoʼ ri qamoloj. Ya Anna,b ri rubʼanon jalajöj taq samaj chpan rutinamit Jehová, nuʼij: «Ri qamoloj achiʼel jun ancla ri yirutoʼ rchë ma kaʼiʼ ta nuʼän nkʼuʼx chrij Jehová. Yajün taq ri qachʼalal ri najin nyaʼö ri tzijonem ma kan ta jun ütz tijonel o ma nukʼüt ta jun kʼakʼakʼ naʼoj, ronojel mul kʼo jun naʼoj ntamaj qa chrij le Biblia. Ya riʼ yirutoʼ rchë nkʼuqbʼaʼ más nkʼuʼx chrij Jehová». Chqä, chpan ri qamoloj yeqakʼoxaj comentarios ri nkikowirsaj qakʼuqbʼäl kʼuʼx (Rom. 1:11, 12; 10:17).

14. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri rutzjoxik le Biblia rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová?

¹⁴ Taq röj nqatzjoj le Biblia, más nkowïr qakʼuqbʼäl kʼuʼx chrij Jehová (Heb. 10:23). Ya Barbara, ri rukʼwan chik más 70 junaʼ oknäq pä Testigo, nuʼij: «Rutzjoxik le Biblia kowan rukowirsan nkʼuqbʼäl kʼuʼx. Rïn ntzʼeton chë taq más yitzjon chrij Jehová chqä chrij ri rutzjun chqë, más nkʼuqbʼaʼ nkʼuʼx chrij».

15. ¿Achkë rubʼanik nukowirsaj más qakʼuqbʼäl kʼuʼx ri nqatjoj qiʼ chrij le Biblia? (Tatzʼetaʼ chqä ri achbʼäl).

¹⁵ Jun chik ri nqtoʼö rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová ya riʼ nqatjoj qiʼ chrij le Biblia. Ya Susan nuʼij chë ru-programa kowan rutoʼon. Ryä nuʼij: «Ri domingos ntjoj wiʼ chrij ri qawuj Ri Chajinel ri xttzʼet ri jun chik semana; ri lunes chqä ri martes ntjoj wiʼ chrij ri qamoloj ri nbʼan chukojöl qʼij, y ri nkʼaj chik qʼij nksaj rchë ntjoj wiʼ chrij le Biblia». Rma ya Susan kan nuʼän ri kʼo chpan ru-programa, más kuw rubʼanon rukʼuqbʼäl kʼuʼx. Chwäch ya Irene, ri kan kʼïy chik tiempo kʼo pa central mundial, ri nutjoj riʼ chkij ri profecías rukowirsan rukʼuqbʼäl kʼuʼx. Ryä nuʼij: «Kan ntel nkʼuʼx taq ntzʼët achkë rubʼanik yetzʼaqät ri profecías ri yeruʼij Jehová».c

«KANTZIJ XTBʼANATÄJ»

16. ¿Achkë rma qataman chë röj chqä ütz nqakʼuqbʼaʼ qakʼuʼx chrij ri xuʼij Jehová che rä Habacuc? (Hebreos 10:36, 37).

¹⁶ Ye kʼïy rusamajelaʼ Jehová kan kʼïy chik tiempo kiyoʼen chë nchup ruwäch ri itzelal. Ye kʼo jojun nkiquʼ chë ri qʼij riʼ kowan najin nyalöj. Jehová kan nqʼax chwäch ri nkinaʼ rusamajelaʼ. Rma riʼ xuʼij reʼ che rä Habacuc: «Kʼa kʼo na nrajoʼ rchë nbʼanatäj ri visión xatzʼët, y kan chanin bʼenäq ri tiempo rchë nbʼetzʼaqät, y kantzij xtbʼanatäj. Tapeʼ achiʼel ta ma nbʼanatäj ta yän, ¡rït xa xuʼ tayoʼej apü! Rma kantzij xtbʼanatäj. ¡Ma runaj ta xtpë!» (Hab. 2:3). ¿Xa xuʼ komä che rä Habacuc xbʼix wä ya riʼ, o xa kan rchë nkʼuqbʼäx qakʼuʼx röj chqä? Jehová xuʼän chë ri apóstol Pablo xkamluj ri tzij riʼ chkë ri cristianos ri kiyoʼen ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew (taskʼij ruwäch Hebreos 10:36, 37). Tapeʼ nqanaʼ röj chë Jehová kowan najin nyalöj rchë nuʼän ri rutzjun, ma tqamestaj ta chë jontir ri rutzjun «kantzij xtbʼanatäj. ¡Ma runaj ta xtpë!».

17. ¿Achkë xuʼän jun qachʼalal ixöq rchë xuʼän ri xuʼij Jehová che rä Habacuc?

¹⁷ Ye kʼïy rusamajelaʼ Jehová kan pa junaʼ kiyaʼon pä kan chrij ruyaʼik ruqʼij Dios. Tqatzʼetaʼ ri xbʼanatäj rkʼë ya Louise, jun qachʼalal ixöq. Ryä xchäp ruyaʼik ruqʼij Jehová pa junaʼ 1939. Ya Louise nuʼij: «Rma xinquʼ chë Armagedón ya xtpë, majun bʼëy xinquʼ ta chë xkikʼaseʼ más 18 junaʼ. Ye kʼa ma xpë ta Armagedón. Ri kowan xirutoʼ chpan ri junaʼ ri ye qʼaxnäq pä, ya riʼ xinskʼij chkij jojun rusamajelaʼ Dios ri xkitamaj xeyoʼen, achiʼel Noé, Abrahán, José y nkʼaj chik rusamajelaʼ Jehová ri xkʼatzin xkiyoʼej chë ryä xuʼän ri xtzüj chkë. Ri yikʼaseʼ apü yirutoʼon rïn chqä yerutoʼon ri nkʼaj chik rchë ma nqamestaj ta chë xa naqaj chik kʼo pä ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew». Kantzij na wä chë ri qachʼalal ri kʼïy chik junaʼ kiyaʼon pä ruqʼij Jehová ke riʼ chqä nkiquʼ.

18. ¿Achkë rubʼanik nqrtoʼ ri rubʼanon qa Jehová rchë nqanmaj chë ryä xtuʼän ri rutzjun chqë?

¹⁸ Kantzij na wä chë majanä yoj kʼo ta chwäch ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, ye kʼa tqayaʼ qan chrij ri nqatzʼët, achiʼel ri chʼumilaʼ, ri cheʼ, ri chköp chqä ri winäq. Tapeʼ jontir reʼ ma ye jun ta wä pa naʼäy, komä ye kʼo rma yë Jehová xbʼanö kichë (Gén. 1:1, 26, 27). Jehová rubʼin chë xtyaʼ qakʼaslemal chwäch jun kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, y ryä kan xtuʼän riʼ. Jontir röj ma xtqyawäj ta chik chqä majun bʼëy chik xtqkäm. Taq xtapon ruqʼij Jehová, jontir röj xtqatzʼët ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, achiʼel nqkowin nqatzʼët jontir ri ye kʼo komä (Is. 65:17; Apoc. 21:3, 4).

19. ¿Achkë ütz nqaʼän rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová?

¹⁹ Loman nqayoʼej ri kʼakʼakʼ Ruwachʼlew, tqabʼanaʼ jontir ri kʼo pa qaqʼaʼ rchë nqakʼuqbʼaʼ más qakʼuʼx chrij Jehová. Qchʼobʼon chrij rukʼaslemal xyaʼ Jesús pa kamïk, tqaquʼ rij ri ruchqʼaʼ Jehová y tqayaʼ qan chrij ri nkikowirsaj qachbʼilanïk rkʼë ryä. We xtqaʼän riʼ, xtqjeʼ chkikojöl «ri rma nkikʼüt chë kʼo kikʼuqbʼäl kʼuʼx chqä chë kitaman yeyoʼen, nkikʼül ri tzjun chkë» (Heb. 6:11, 12; Rom. 5:5).