ZANNOO YƐLƐ 48
YIELOŊ 129 We Will Keep Enduring (Te Naŋ Na Diree Kannyiri)
Gyoob Gane Na Na Baŋ Soŋ Boŋ Saŋa Na Hoŋ Dire Dɔgɛɛ
“Yelmeŋɛ zaa, Naaŋmen koŋ baŋ e potu-yɛlɛ.”—JOOB 34:12.
YƐLƐ TE NAŊ NA ZANNE
Bonso ka Naaŋmen tere sori teŋ dire dɔgɛɛ? Boŋ na baŋ soŋ te ka te are te dɔgɛɛ na noɔreŋ? Yɛlɛ naŋ be Gyoob gane na na baŋ soŋ teŋ ka te nyɛ a soorebie ama nɔɛ iribo. Te na zannɛɛ a yelnimizeere ŋa a zannoo ŋa poɔŋ.
1-2. Bonso aŋ soma yaga zaa ka te kanna a Gyoob gane?
BERAAYI ŋa kpakyagaŋ ho kannɛɛ a Gyoob gane bee? Aŋa yuomo 3,500 mine naŋ pare baŋ sɛge a gane ŋa. Noba yaga yeleeŋ ka gane na kaŋa naŋ soma yaga zaa a teŋsare ŋa zuŋ la a Gyoob gane. Noba pugee neɛ naŋ sɛge a gane ŋa, bonso o deɛ yelbie muni wommu naŋ e mɔlɔ sɛge a yɛlɛ, ka yɛlɛ na meŋ oŋ sɛge na gaŋ soŋ zaa, a toɔrɔ sukyiri meŋ. Moosis la sɛge a Gyoob gane. Kyɛ, Jehoova Naaŋmen zie la oŋ nyɛ yɛlɛ na zaa oŋ sɛge biŋ na.—2 Tim. 3:16.
2 Yɛlɛ naŋ be a Gyoob gane na soŋ teŋ teŋ woŋ a Baabole poɔ yɛlɛ muni soŋ. Bonso teŋ yeli lɛ? Ananso la ka, a gane wuli teŋ yelnimizeɛ kaŋa naŋ gaŋ malekere neŋ nensaaleba zaa nimitɔɔreŋ. A yelnimizeɛ la ka, malekere neŋ nensaaleba na yi la nɔmmo poɔŋ a puoro Jehoova, kyɛbee ba koŋ e lɛ. A Gyoob gane lɛ wuli teŋ gyog-sonne na Jehoova naŋ taa. A gyogri mine la nɔmmo, yɛŋ, dantorii ane kpeɛ̃o. Aŋa mannoo poɔŋ, ba sɛge eŋɛɛ Gyoob gane na poɔŋ gbɛɛ yaga ka Jehoova la “a Kpeɛ̃o Zaa Daana.” Soorebie mine noba naŋ taa ba zemmo poɔŋ nɔɛ iribo be la a Baabole poɔŋ. A soorebiri kaŋa la ŋa: Bonso ka Naaŋmen tere sori teŋ dire dɔgɛɛ? A soorebiri ŋa be la noba yaga teɛroŋ poɔŋ.
3. Bo tɔnɔ mine teŋ na nyɛ ka teneeŋ zanne yɛlɛ naŋ be a Gyoob gane poɔŋ?
3 Ka neɛŋ wa do taŋazu, o maŋ toɔ̃ nyɛrɛɛ tɔɔre. Lɛ neŋ o zu la, Gyoob gane na maŋ soŋ teŋ teŋ taa Jehoova teɛroŋ a kyaare yɛlɛ. Yɛ vɛŋ ka te zanne nyɛ lɛ a Gyoob gane naŋ na baŋ soŋ te saŋa na teŋ wa dire dɔgɛɛ. Te na lɛ zanne nyɛɛ lɛ na Gyoob zemmo yɛlɛ naŋ da soŋ a Izerayɛl biiri, ane lɛ oŋ na baŋ soŋ te meŋ zenɛ ŋa. Te na lɛ nyɛɛ sori teŋ na baŋ tu a de a Baabole poɔ yɛlɛ ŋa soŋ te taaba.
NAAŊMEN DA TERƐƐ SORI KA GYOOB DI DƆGƐƐ
4. Sobuo ka Gyoob da e o yoŋ a yi a Izerayɛl biiri naŋ da be Igyipitiŋ na?
4 Saŋa na a Izerayɛl biiri naŋ da be Igyipitiŋ a dire dɔgɛɛ na, dɔɔ kaŋa baŋ boɔlɔ Gyoob da be la teŋɛ kaŋa baŋ boɔlɔ Uz. Aminekaŋaŋ, Uz da eɛ teŋɛ naŋ peɛle a Noɔre Emmo Teŋgane ane Areebiya. Saŋa na a Izerayɛl biiri naŋ da be Igyipitiŋ na, ba mine da puoree baga, kyɛ Gyoob yɛŋ da puoree Jehoova yelmennoŋ poɔŋ. (Joos. 24:14; Izik. 20:8) Jehoova da yelko la Setaana ka: “Neɛzaa kye a teŋɛzuŋ a waa lɛ na oŋ waa na.”a (Joob 1:8) Gyoob da eɛ bondaaŋ kpoŋ, ka o yuori da do a gaŋ neɛzaa naŋ da be o paaloŋ na. (Joob 1:3) Saŋa na Setaana naŋ nyɛ a bondaana ŋa naŋ de yuori naŋ puoro Jehoova yelmennoŋ poɔŋ na, o suuri da ireeŋ yaga.
5. Bonso ka Jehoova da tere sori ka Gyoob di dɔgɛɛ? (Joob 1:20-22; 2:9, 10)
5 Setaana da yeleeŋ ka, ka biiniiŋ kpɛ Gyoob, o na barɛɛ Jehoova puoruu. (Joob 1:7-11; 2:2-5) Jehoova da nɔŋɛɛ Gyoob yɛlɛ soŋ. Kyɛ, Setaana da de la yelnimizeere mine wa biŋ Jehoova nimitɔɔreŋ. Azuŋ, Jehoova da ko la Setaana vuo ka o e Gyoob lɛ zaa o naŋ boɔrɔ. Lɛ na vɛŋeŋ ka ba nyɛ ka yɛlɛ na Setaana naŋ yeli kyaare Gyoob na eɛ zirii bee yelmeŋɛ. (Joob 1:12-19; 2:6-8) Setaana da vɛŋɛɛŋ ka Gyoob kɔŋ o dunni. O da vɛŋɛɛŋ ka Gyoob biiri pie zaa kpi. O pãã da vɛŋɛɛŋ ka baaloŋ faa kaŋa kpɛ Gyoob a yi o zu te ta o gbɛɛ. Kyɛ a yi a yɛlɛ ama zaa poɔŋ, Gyoob da naŋ diree yelmennoŋ korɔ Jehoova. (Kanne Joob 1: 20-22; 2: 9, 10.) Wagre naŋ gɛrɛ poɔŋ na, Jehoova da saŋɛɛ Gyoob baaloŋ na koo, a leɛ de o bondaaloŋ neŋ o arezie na koo. O da vɛŋɛɛŋ ka Gyoob lɛ dɔge biiri pie meŋ. O da tu la soseɛlee poɔŋ a tɔnne Gyoob nyɔvore. Gyoob da zeŋɛɛŋ kɔɔre aŋa yuomo 140. O da nyɛɛ o dɔge-tutaa naŋ tɔre anaare. (Joob 42:10-13, 16) Sobuo ka a yɛlɛ ŋa soŋ Naaŋmen puorebiiri naŋ da bebe takoreŋ saŋa na? Sobuo aŋ na baŋ soŋ te meŋ zenɛ ŋa? Yɛ vɛŋ ka te nyɛ.
6. Ka a Izerayɛl biiriŋ da baŋ bon nanso ka Naaŋmen tere sori ka nensaaleba dire dɔgɛɛ, sobuo aŋ da naŋ soŋ ba? (Kaa a foto.)
6 Yɛlɛ a Izerayɛl biiri naŋ da na baŋ zanne yi be. Zemmo da ba e mɔlɔ fẽẽ zaa ko a Izerayɛl biiri Igyipiti paaloŋ. Aŋa mannoo poɔŋ, Gyoosua neŋ Kalɛb bibiiloŋ saŋa zaa baŋ e gbaŋgbaare beŋ. Ba da ba e yelfaa zaa meŋ, kyɛ ba da poɔ la ba taa Izerayɛl biiri na eŋɛŋ a yɔ a wɛgyɛŋ poɔŋ yuomo 40. Ka a Izerayɛl biiriŋ da baŋ yelkpeɛne na Gyoob naŋ tuore ane maaloo na Jehoova naŋ koo na yɛlɛ, nɔkpeɛne zaa kyebe ka a da na soŋ baŋ ane ba yaane. A da naŋ vɛŋeŋ ka ba baŋ neɛ naŋ maŋ vɛŋ teŋ dire dɔgɛɛ. Ba da naŋ baŋɛɛ bon nanso ka Naaŋmen tere sori ka nensaaleba dire dɔgɛɛ, ane lɛ na Naaŋmen naŋ nɔŋ noba naŋ dire yelmennoŋ a koroo.
A Izerayɛl biiri da eɛ gbaŋgbaare Igyipitiŋ a kɔɔre, ka ba naŋ da baŋ yɛlɛ na naŋ pɔge Gyoob na, a da naŋ soŋ baŋ (Kanne wɛlbo 6)
7-8. Sobuo ka yɛlɛ naŋ be Gyoob gane na na baŋ soŋ noba naŋ dire dɔgɛɛ? Manne neɛ kaŋa zemmo yɛlɛ.
7 Yɛlɛ teŋ na baŋ zanne yi be. Noba mine ba baŋ bon nanso ka yelfaare maŋ pɔgrɔ neŋsonne. A yɛlɛ nembao zie la ka, a vɛŋɛɛŋ ka noba yaga sagediibu baare Naaŋmen eŋɛŋ. Rwanda paaloŋ ka Hazelb be. Te de o zemmo yɛlɛ wuli neŋ a yɛlɛ muni. Saŋa na oŋ da e baapaalaa na, o da taaɛ sagediibu Naaŋmen eŋɛŋ. Kyɛ, yɛlɛ da wa leɛrɛɛŋ o zemmo poɔŋ. O dɔgreba da barɛɛ taa, azuŋ o ma da te kulee dɔɔ zaala. A dɔɔ da de la nimikuonii a guoli neŋ Hazel. Saŋa na oŋ da naŋ e pɔgsaraa na, dɔɔ kaŋa da fere gaŋnooŋ. Hazel da gaaɛ o puoruu zie a boɔrɔ sukyiridii, kyɛ o da ba nyɛ sukyiridii. A puoriŋ Hazel da sɛgɛɛ teɛroŋ na oŋ taa kyaare Naaŋmen eŋ gane poɔŋ. O da sɛgɛɛŋ ka: “Naaŋmen, N maŋ puore sɔre boŋ, N moɔrɔŋ a erɛ yelsonne, kyɛ hoŋ maŋ de faaloŋ yɔɔ neŋ soŋ na maŋ erɛ na sane. N ba lɛ boɔrɔ ka N puoro bo. Pampana ŋa yɛŋ, N na erɛɛ N boɔbo.” Aŋa Hazel, zirii na baŋ ŋma ko noba mine zuŋ, ba sagedieŋ ka Naaŋmen la vɛŋ teŋ dire dɔgɛɛ. Ba yɛlɛ maŋ erɛ teŋ nembao, azuŋ teŋ maŋ moɔrɔ ka te wuli ba a yelmeŋɛ kyaare Naaŋmen.
8 Yɛlɛ naŋ be Gyoob gane na vɛŋɛɛŋ teŋ baŋ ka Naaŋmen naaneŋ maŋ vɛŋ teŋ dire dɔgɛɛ. Te dɔgɛɛ ŋa zaa yi la Setaana zie. Te lɛ zannɛɛŋ ka, ka teneeŋ wa nyɛ te taaba naŋ dire dɔgɛɛ, a ba seŋ ka te teɛre ka ba eɛ yelfaa kaŋa. A Baabole vɛŋɛɛŋ teŋ baŋ ka “wagre ane yɛlɛ te naŋ ba kaara soriŋ” maŋ toɔ̃ pɔge la neɛzaa. (Ikil. 9:11; Joob 4:1, 8) A zannoo ŋa lɛ soŋ teŋ teŋ baŋ ka, ka teneeŋ dire yelmennoŋ korɔ Jehoova, a na vɛŋeŋ ka o iri yɛlɛ noɔre ko Setaana. A maŋ soŋeŋ ka Jehoova yuori na pɛgeyi. (Joob 2:3; Yeng. 27:11) A ba seŋ ka te de a yelnimizeere ŋa deɛnɛ neŋ, bonso a soŋ teŋ teŋ baŋ bon nanso ka te neŋ te nɔŋneba dire dɔgɛɛ. Saŋa na Hazel neŋ Jehoova Sieree Deme naŋ wa zanne a Baabole na, o wa nyɛɛŋ ka Naaŋmen naaneŋ maŋ vɛŋ teŋ dire dɔgɛɛ. O yeleeŋ ka: “N da yi la N sukyiri poɔ zaa a puore sɔre Naaŋmen. N da yelko la Jehoova ka, saŋa na maŋ da yelka N koŋ lɛ puoruu na, N sereŋ da ba boɔrɔ ka N e lɛ. Maŋ da ba bamoo zuŋ maŋ yelka N na barɛɛ o puoruu. Pampana ŋa yɛŋ, N sagedieŋ ka Jehoova nɔŋ maŋ. N taaɛ popeɛloŋ meŋɛmeŋɛ.” A e teŋ noɔ̃ yaga te naŋ baŋ ka Naaŋmen naaneŋ vɛŋ teŋ dire dɔgɛɛ. Ka teneeŋ wa be awonaa poɔŋ, Gyoob yɛlɛ ŋa na baŋ soŋ teŋ bee? Yɛ vɛŋ ka te nyɛ.
GYOOB YƐLƐ ŊA NA BAŊ SOŊ TEŊ KA TE NYƆGRƆ TE MENNE
9. Bo ka Gyoob da erɛ saŋa na oŋ da dire dɔgɛɛ na? (Gyimisi 5:11)
9 Ŋmaa foto ho teɛroŋ poɔŋ a nyɛ Gyoob yoŋ naŋ zeŋ tampɛloŋ poɔŋ, ka o eŋɛ zaa paale neŋ natesɔglɔ. Nɔkpeɛne zaa kyebe ka biinii kpeɛrɛɛ Gyoob. Ka a natesɔglɔŋ wa puri, be maŋ leɛ eɛ sɔglaa lɛ. Gyoob eŋdaa zaaŋ da sãã, ka lɛ vɛŋ oŋ kɔge o zaa. Yɛlɛ Gyoob naŋ na baŋ e la ka o de yuori naŋ ŋmare a koɔrɔ o eŋɛ. Gbɛɛ yaga, Gyoob da maŋ ŋmeɛrɛɛ kpɛlle neŋ lɛ na biinii naŋ kpeɛroo na. Aneazaa ka Gyoob da tuoree a yɛlɛ ama zaa, kyɛ o da naŋ diree yelmennoŋ korɔ Jehoova. (Kanne Gyimisi 5: 11.) Boŋ da soŋ Gyoob oŋ naŋ dire yelmennoŋ korɔ Jehoova?
10. Bo niiloŋ da be Gyoob neŋ Jehoova kpakyagaŋ? Wuli a muni.
10 Gyoob da mannɛɛ yɛlɛ na zaa naŋ dɔɔnoo na ko Jehoova. (Joob 10:1, 2; 16:20) Aŋa mannoo poɔŋ, ka hooŋ kaa Gyoob zuri 3 poɔŋ, ho na nyɛŋ ka o poɔ da sããŋɛɛŋ yaga ka lɛ vɛŋ oŋ zɔɔrɔ yɛlɛ. O da teɛrɛɛŋ ka Jehoova la vɛŋ ka a yɛlɛ ama zaa pɔgoo. Kyɛ, Jehoova naane. Gbɛɛ yaga, Gyoob zɔmenne bata naŋ da wa ka ba puoruu na da maŋ yeleŋ ka yelfaare na Gyoob naŋ e na zuŋ ka a yɛlɛ ama zaa pɔgroo. Kyɛ, Gyoob da maŋ yeliŋ ka o ba e yelfaa zaa. Yɛlɛ na mine Gyoob naŋ da maŋ yeli saŋa kaŋa na wuleeŋ ka o da teɛrɛɛŋ ka o eɛ sontuuro a gaŋ Naaŋmen. (Joob 10:1-3; 32:1, 2; 35:1, 2) Kyɛ, Gyoob da lɛ yeleeŋ ka o yelee dambol yɛlɛ, bonso o da moɔrɛɛ o moɔbo zaa ka o wuli ka o ba taa sããnaa zaa. (Joob 6:3, 26) O zuri 31 vɛŋɛɛŋ teŋ baŋ ka Gyoob da boɔrɔŋ ka Naaŋmen pɛge o yuori. (Joob 31:35) Gyoob da teɛrɛɛŋ ka Naaŋmen na be la sazuŋ a kyɛ yeli yɛlɛ koo, a wuloo neɛ naŋ vɛŋ oŋ dire a dɔgɛɛ bee? Ka lɛ ka Gyoob da boɔrɔ yɛŋ, o boɔbo na da ba nyɛ eebo.
11. Saŋa na Gyoob naŋ da are kpeɛŋaa a boɔrɔ ka o wuli ka o ba taa sããnaa na, wala ka Jehoova da e o yɛlɛ?
11 Gyoob neŋ Jehoova niiloŋ na da eɛ kpeɛŋaa. O da baŋɛɛŋ meŋ ka Jehoova na di la o sɛrɛɛ sontuubu soriŋ. Azuŋ ka Gyoob da are kpeɛŋaakpeɛŋaa ka o boɔrɔŋ ka Naaŋmen wuloo o sããmmo. A baaraa zaa, Jehoova da yelee yɛlɛ aŋ yire sasekpeɛŋaa kaŋa poɔŋ a korɔ Gyoob. Jehoova da ba wuli Gyoob yɛlɛ na zaa zuŋ oŋ da dire dɔgɛɛ. O da ba yele yɛlɛ yaga a boɔrɔ ka o vɛŋ ka Gyoob baŋ ka ŋmoomo neŋ lɛ na oŋ boɔrɔ ka o wuli ka o ba taa sããnaa na ba soma. Kyɛ, Jehoova da yelee yɛlɛ ko Gyoob, aŋa lɛ na bi-saa naŋ maŋ yeli yɛlɛ ko o bidɔɔ na. A da somaŋ yaga Jehoova naŋ e lɛ. Boŋ da yi a poɔŋ wa? Gyoob meŋɛ da yi la sigrimennoŋ poɔŋ a yelka yɛlɛ yaga bebeŋ oŋ ba baŋ a nimiri te baare. Azuŋ, o da deɛ sããmmo neŋ yɛlɛ na oŋ fori yeli na. (Joob 31:6; 40:4, 5; 42:1-6) Sobuo ka a yɛlɛ ŋa na baŋ soŋ Jehoova puorebiiri naŋ da bebe takoreŋ saŋa na? Sobuo ka a yɛlɛ ŋa na baŋ soŋ te zenɛ ŋa?
12. Sobuo ka Gyoob yɛlɛ na da na baŋ soŋ a Izerayɛl biiri?
12 Yɛlɛ a Izerayɛl biiri naŋ da na baŋ zanne yi be. A Izerayɛl biiri da na baŋ zannɛɛ yɛlɛ yi Gyoob yɛlɛ na poɔŋ. Te de Moosis wuli a muni. Saŋa na Moosis naŋ wa leɛ a Izerayɛl biiri wedeɛrɛ na, o da tuoree yelkpeɛne, posãã yɛlɛ, ka o eŋɛ meŋ maŋ kyoɔre yaga. A Izerayɛl biiri yɛŋ, ka yɛlɛŋ wa dɔɔnɔ ba ba maaŋ ŋmoonɔ eŋnɛɛ Jehoova, kyɛ Moosis yɛŋ da maŋ de la o yelwonii te biŋ Jehoova nimitɔɔreŋ puore sɔroo poɔŋ. (Yiib. 16:6-8; Sor. 11:10-14; 14:1-4, 11; 16:41, 49; 17:5) Aminekaŋaŋ, Gyoob yɛlɛ na da soŋɛɛ Moosis saŋa na Jehoova naŋ koo dɛnnoo na. Aŋa mannoo poɔŋ, saŋa na baŋ da be Keedes na, aminekaŋaŋ a yuomo 40 wɛgyɛŋ sokyɛŋ na baaroo saŋa da la. Moosis da “yelee suuri yelyaga neŋ o noɔre.” Azuŋ, o da ba de gyeremɛ naŋ seŋ neŋ ko Jehoova. (Yiem. 106:32, 33) A yɛlɛ ŋa zuŋ, Jehoova da ba ko Moosis sori oŋ gaa a Noɔre Emmo Teŋgane. (Dut. 32:50-52) A yɛlɛ ŋa da kpɛɛ Moosis haali, kyɛ o da yi la sigrimennoŋ poɔŋ a sage a dɛnnoo. Gyoob yɛlɛ ŋa da na baŋ soŋɛɛ a Izerayɛl biiri naŋ na tu a puoriŋ wa, ka ba meŋ toɔ̃ are ba yelkpeɛne noɔreŋ. Ka ba naŋ teɛre a yɛlɛ ŋa soŋ, a na soŋ baŋ ka ba baŋ lɛ baŋ na baŋ yi ba sukyiriŋ a manne yɛlɛ naŋ dɔɔnɔ ba ko Jehoova. A na lɛ soŋ baŋ ka ba ta maŋ derɛ yɛlɛ ire neŋ noɔre saŋa na baŋ wa ŋmɛ gbɛre Jehoova nimitɔɔreŋ. A na soŋ baŋ ka ba maŋ yi sigrimennoŋ poɔŋ a sage Jehoova dɛnnoo meŋ.
13. Sobuo ka Gyoob gane na na baŋ soŋ te ka te nyɔgrɔ te menne? (Hiburu 10:36)
13 Yɛlɛ teŋ na baŋ zanne yi be. A fɛrɛɛŋ ka Kristabiiri zaa nyɔgrɔ ba menne. (Kanne Hiburu 10:36.) Aŋa mannoo poɔŋ, te mine bebeŋ a tuoro eŋgannoŋ poɔ baaloŋ, ka te mine meŋ enne maŋ kyoɔre yaga. Yelkpeɛne mine na baŋ be la te booree poɔŋ, kyɛbee ka te nɔŋna kaŋa kpi. Lɛ zaa naŋ la, te kaŋa zaa taaɛ te yelwonii. Saŋa kaŋa, te yɔɔmine yelyelii bee ba yel-eree na baŋ vɛŋeŋ ka a e kpeɛŋaa ko te ka te are a yelkpeɛŋaa noɔreŋ. (Yeng. 12:18) Yɛlɛ naŋ be Gyoob gane na wuli teŋ ka te na baŋ yelee yelzaa naŋ dɔɔnɔ te ko Jehoova puore sɔroo poɔŋ. Te na baŋ taaɛ sagediibu ka o na kyɛllɛɛ te puore sɔroo na. (1 Gyn. 5:14) Ka suuriŋ wa vɛŋ ka te yeli yɛlɛ naŋ ba seŋ neŋ te puore sɔroo poɔŋ aŋa lɛ na Gyoob naŋ da e na, Jehoova koŋ kaa lɛ zuŋ a ko te sããnaa. Naaŋmen na ko teŋ a faŋa neŋ a yɛŋ ka te are a yelkpeɛŋaa noɔreŋ. (2 Tun. 16:9; Gyi. 1:5) Ka a naŋ wa fɛre ka Jehoova de dɛnnoo ko te, o na eɛ lɛ aŋa lɛ na oŋ da ko Gyoob dɛnnoo na. Ka ba naŋ wa ko te dɛnnoo bee kawane a yi a Baabole poɔŋ, kyɛbee ka te zɔmenne naŋ kyile bee Jehoova lantaapuoruu naŋ wa ko te dɛnnoo, Gyoob yɛlɛ ŋa na baŋ soŋ teŋ ka te sage a dɛnnoo. (Hib. 12:5-7) Gyoob da nyɛɛ maaloo yaga zaa saŋa na oŋ da sage dɛnnoo na Jehoova naŋ koo na. Te meŋ na nyɛɛ maaloo yaga ka teneeŋ sage dɛnnoo a leɛre te eebo. (2 Kor. 13:11) Ho ba nyɛ ka te na baŋ zannɛɛ yelnimizeere yaga yi a Gyoob gane poɔŋ bee? Yɛ vɛŋ ka te pãã zanne nyɛ lɛ na teŋ na baŋ de yɛlɛ naŋ be a Gyoob gane poɔŋ na soŋ te taaba.
DE YƐLƐ NAŊ BE A GYOOB GANE POƆŊ NA SONNƆ HO TAABA
14. Sobuo teŋ na baŋ tu a soŋ neɛ a naaŋ moɔloo poɔŋ ka o baŋ bon nanso teŋ dire dɔgɛɛ?
14 Neɛ kaŋa daaŋ soore boŋ a naaŋ moɔloo poɔŋ ka, bonso teŋ dire dɔgɛɛ bee? Wala hoŋ iri a noɔre ko o soba? Aminekaŋaŋ, ho da mannɛɛ yɛlɛ naŋ e a Eedin gaadin poɔŋ baŋ sɛgaa eŋ a Baabole poɔŋ na ko o soba. Aminekaŋaŋ, ho piilee ho yɛlɛ na a vɛŋ ka o soba baŋ ka maleke-faa kaŋa baŋ boɔlɔ Setaana da zagrɛɛ Naaŋmen noɔre a te bɛnle Adama neŋ Hawaa meŋ baŋ zagre Naaŋmen noɔre. (Mun. 3:1-6) Beŋ la hoŋ yelka Adama neŋ Hawaa tokpeɛne na la vɛŋ ka a donɛɛ paale neŋ dɔgɛɛ neŋ kũũ. (Uro. 5:12) Aminekaŋaŋ, ho baarɛɛ ho yɛlɛ na ka, Naaŋmen terɛɛ sori ka wagre pare ka lɛ vɛŋ ka a pɛle ka zirii la ka Setaana ŋma, a kyɛ lɛ ko te vuo ka te moɔle a duorisoŋ ko noba ka bebiri kaŋa nensaaleba na lɛ pɛgeyiŋ. (Yel. 21:3, 4) Ka teneeŋ tu a sori ŋa poɔŋ a manne a yɛlɛ ko o soba, a na baŋ somooŋ ka o woŋ a muni soŋ.
15. Ka neɛ kaŋaŋ wa boɔrɔ ka o baŋ bon nanso teŋ dire dɔgɛɛ, sobuo teŋ na baŋ tu a de Gyoob yɛlɛ na soŋ o soba? (Kaa a fotori.)
15 Sori na kaŋa teŋ na baŋ lɛ tu a soŋ noba ka ba baŋ bon nanso teŋ dire dɔgɛɛ la, teŋ na manne Gyoob yɛlɛ na ko ba. Ka hooŋ boɔrɔ, ho na baŋ de la a yɛlɛ ŋa toŋ neŋ toma. Ho na baŋ deɛ weɛ a pugi o soba neŋ oŋ soore soorebiri naŋ e tegroŋ seŋ ŋaaŋ. Ho na baŋ vɛŋeŋ ka o baŋ ka dɔɔ kaŋa naŋ da puoro Naaŋmen yelmennoŋ poɔŋ a kyɛ da dire dɔgɛɛ yaga meŋ da soorɛɛ a soorebiri ŋa neŋ o zu. Gyoob gba da sagedieŋ ka Naaŋmen la vɛŋ oŋ dire dɔgɛɛ. (Joob 7:17-21) Ka o sobaŋ baŋ ka noba naŋ da bebe takoreŋ saŋa na meŋ da soorɛɛ o soorebiri na, a na tɔɛ o sukyiri. Ho pãã na baŋ yi la gyeremɛ poɔŋ a somoo ka o baŋ ka, a yi Gyoob yɛlɛ na poɔŋ, Naaŋmen naaneŋ da vɛŋ oŋ dire dɔgɛɛ, kyɛ Setaana la da vɛŋ ka Gyoob dire dɔgɛɛ. Setaana da boɔrɔŋ ka o wuli ka nensaalaa zaa kyebe a de nɔmmo puoro neŋ Naaŋmen. Ho na baŋ vɛŋeŋ ka o baŋ ka, aneazaa ka Naaŋmen naaneŋ da vɛŋ ka Gyoob dire dɔgɛɛ, kyɛ o da terɛɛ sori ka Setaana pigruu nyɛ. Ananso la ka, Jehoova taaɛ sagediibu nensaaleba eŋɛŋ ka ba na diree yelmennoŋ koroo, a vɛŋ ka a pɛle ka Setaana eɛ ziri-ŋmaara. Ho na baŋ baarɛɛ a yɛlɛ ka, wagre naŋ gɛrɛ poɔŋ na, Naaŋmen da ko la Gyoob maaloo o yelmennoŋ na zuŋ. Yɛlɛ teŋ baŋ peɛlaaŋ la ka, Jehoova naaneŋ vɛŋ teŋ dire dɔgɛɛ. A yɛlɛ ŋa diiree sukyiri yaga zaa.
Sobuo hoŋ na baŋ tu a de yɛlɛ naŋ be a Gyoob gane poɔŋ soŋ ho taaba ka ba baŋ ka Naaŋmen ba erɛ potu-yɛlɛ? (Kanne wɛlbo 15)
16. Manne neɛ kaŋa zemmo yɛlɛ naŋ wulo lɛ na Gyoob gane na naŋ na baŋ soŋ noba naŋ dire dɔgɛɛ.
16 Yɛlɛ naŋ be Gyoob gane na poɔŋ soŋɛɛ Mario. Yuoni 2021 poɔŋ, bebiri kaŋa te yɔɔpɔge kaŋa da tonɛɛ a fone zu naaŋ moɔloo toma. A dɛndɛŋ neɛ na oŋ da boɔle la Mario. O da kannɛɛ Baabole sɛgre kaŋa koo, a somoo oŋ nyɛ ka Naaŋmen eŋɛɛ noɔre ka o na ko teŋ maaloo nendaare kaŋa. O da vɛŋɛɛŋ ka Mario baŋ ka Naaŋmen maŋ kyɛllɛɛ te puore sɔroo meŋ. Saŋa na te yɔɔpɔge na naŋ ko Mario vuo ka o yeli yɛlɛ na, Mario da yelko oŋ ka o da waanaŋ ka o iri o meŋɛ nyɔvore, azuŋ yɛlɛ mine oŋ da sɛgrɛ eŋnɛ gane poɔŋ sɛre kyɛ na e lɛ. Ana saŋa na neŋ o zu ka te yɔɔpɔge na kɔɔloo. Mario yeleeŋ ka, “N sagɛɛ Naaŋmen di, kyɛ beguo ŋa N yɛlɛ gaali maŋ maŋ teɛre ka Naaŋmen gyɛ maŋ bare.” A puoriŋ te yɔɔpɔge na da lɛ boɔlɛɛ Mario ka o ne o di dama kyaare Gyoob dɔgɛɛ na yɛlɛ. Mario da nyɛɛŋ ka a na somaŋ ka o kanne a Gyoob gane zaa. Azuŋ, te yɔɔpɔge na da de la a New World Translation of the Holy Scriptures link toɔloo. Boŋ da yi a poɔŋ wa? Mario da sagɛɛŋ ka o na zannɛɛ a Baabole. A da e oŋ noɔ̃ yaga ka o zanne yɛlɛ yaga kyaare a nɔmmo Naaŋmen na naŋ boɔrɔ o yɛlɛ na.
17. Bonso ka ho poɔ pɛle yaga zaa Jehoova naŋ de a Gyoob gane poɔ a Baabole poɔŋ? (Joob 34:12)
17 Nɔkpeɛne zaa kyebe ka, Naaŋmen Yelbiri na na baŋ soŋɛɛ neɛzaa, haali noba naŋ dire dɔgɛɛ gba. (Hib. 4:12) Te poɔ pɛlɛɛŋ yaga zaa Jehoova naŋ vɛŋ baŋ sɛge a Gyoob yɛlɛ ŋa biŋ. (Joob 19:23, 24) Gyoob gane na vɛŋɛɛŋ teŋ baŋ peɛlaaŋ ka, “yelmeŋɛ zaa, Naaŋmen koŋ baŋ e potu-yɛlɛ.” (Kanne Joob 34:12.) O lɛ wuli teŋ bon nanso ka Naaŋmen tere sori teŋ dire dɔgɛɛ, ane lɛ teŋ na baŋ are te dɔgɛɛ noɔreŋ. A gane na baŋ dii la noba naŋ dire dɔgɛɛ meŋ sukyie. Kyɛ, boŋ na baŋ soŋ te ka te maŋ ko te taaba kawane naŋ soma? A zannoo naŋ tɔnne na poɔŋ, te na zannɛɛ yelnimizeere mine yi a Gyoob gane poɔŋ ka a soŋ te ka te maŋ toɔ̃ e lɛ.
YIELOŊ 156 Jehoova Be La Te Zie
a Yuoni 1657 B.C.E. ka Gyoosɛf da kpi. Yuoni 1514 B.C.E. ka Jehoova da kaa iri Moosis oŋ e a Izerayɛl biiri wedeɛrɛ. Sieree wuleeŋ ka a yi Gyoosɛf kũũ puoriŋ a te ta saŋa na Moosis naŋ e a Izerayɛl biiri wedeɛrɛ na kpakyagaŋ ka Gyoob da zeŋ a teŋɛzuŋ. Azuŋ, dama na Jehoova neŋ Setaana naŋ di, ane yɛlɛ na zaa naŋ pɔge Gyoob na da nyɛɛ eebo ana saŋa na.
b Ba leɛrɛɛ a yoe mine.