EKOTED’A MYANGO MASU
Ne̱ni mbolako a Janea ya boso i de̱be̱no̱ o Potoki
NIPONDA bemune̱ ba tub’a Atlantik beno̱ o dipa medi ma munja ma pe̱le̱ mo̱ o wala o Europa, George Young, e mutam o dutea jombwea bepuma ba Janea a dīno̱ o Bresil.a Nde eno̱ o di lo̱ndo̱, munasango Young e nde o dutea o m’bē̱ mao ma pe̱ńa, nika ná, myonda minde̱ne̱ ma Pańa na Potoki we̱ni mbolako a mbale̱ to̱ po̱ e si bedino̱ o de̱be̱. A pite̱ ná, a po̱i te̱ owo, a me̱nde̱ boṅsane̱ bekwali ba ntelele munasango J. F. Rutherford a me̱nde̱no̱ tombise̱, a bola pe̱ 300 000 ba trakt!
George Young a kati minja o jita la malo̱ndo̱ m’ebol’a muloloma
A po̱ino̱ o Lisbon o 1925, munasango Young a bomane̱ mpungu. O mbu 1910 bato bekombo ba ta ba te̱me̱ o bo̱le̱ byanedi be ta nde o dia la moto mō̱, ba sumwane̱ Ebas’a Katolik ngiń’ao. To̱ná bato ba kusino̱ wonja, mpungu mu ta te̱ nde.
Munasango Young a bo̱le̱no̱ m’boṅsan ońola ekwal’a Rutherford, nde go̱bina e busise̱no̱ (loi Martial), mbend’a Martial, ńe nde mbend’a tobotobo go̱bina a mabusise̱no̱ o pond’a mpungu munde̱ne̱ ná sonj’a bila nde i we̱le̱ musango o mundi, to̱ bola ebolo mwemba na polisi o wana musango. Ni mbenda e busisabe̱ nde ebanja bato bō̱ ba puli no̱ngo̱ janea na ngińa. Mutiled’a la Société biblique anglaise a ta ome̱le̱ munasango Young ná a be̱ mbaki ná a me̱nde̱ be̱ne̱ mitakisan jita, nde Young alane̱ ebol’ao oboso na ngiń’a mulema, to̱ná ko̱s’a mabumbe i tano̱ i ko̱. A ta a baise̱ wonja o bolane̱ wum’a tuna la ńolo y’esukul’a Kamões, na ni wonja e bolabe̱ mo̱!
Denge̱ buńa ba 13 má Emiase̱le̱ bo mapo̱, buńa bwena bo ta bo te̱se̱be̱ ońol’a ekwal’a Rutherford. M’boṅsan mu ta owase! Bebatan be ta be we̱le̱be̱ o bedima ba milongi, ńuspepa pe̱ i bola bobia b’ekwal’a ntelele e ta e be̱ne̱ tema ná “Ne̱ni be̱ longe̱ o wase o bwindea.” Badiedi ba bebasi ba pomane̱ o busise̱ bobia o ńuspepa yabu o jome̱le̱ balangedi jombwea “bato̱pedi ba mudī ba lobango” bena ba po̱i peńa. Basingedi ba ta ba te̱me̱ o jingea la wum’a tuna la ńolo, ba bola bato lokoli la misala ma kalati, i be̱n beto̱pedi be mate̱nge̱ne̱ belēdi b’ekwal’a Rutherford.
To̱ na nika, lambo ka 2 000 la bato lo ta lukea, dine̱ dongo dinde̱ne̱ pe̱ di banga. Basengedi bō̱ ba so̱ṅte̱, ba ta ba paname̱ o makala ma misinga o matongo ma wum’a tuna la ńolo; bape̱pe̱ pe̱ bondea omo̱ń a belongisan ba tuna la ńolo. Ngus’a bato i ta i po̱ na jo̱nge̱le̱ ná Rutherford a máso̱ esok’a bwanga bo mabole̱ longe̱ la bwindea bwe o wasabe̱ etum a mimbu, ná a me̱nde̱ jandisane̱ babo̱ bepongolo ba bo bwanga.
Basingedi ba ta ba po̱ngo̱ mpungu munde̱ne̱, ba te̱ misea, ba bua pe̱ konda. Nde munasango Rutherford a jai nde na pī na mo̱ ondea omo̱ń a tebedi ná be̱se̱ ba we̱le̱ sengane̱ mo̱. A bo̱le̱no̱, be̱be̱ na ko̱s’a bulu, buka na 1 200 bato ba ta ba lee̱le̱ ńo̱ngi, ba bola mina na adre̱s abu ná ba kuse kalati i se̱medi o Bibe̱l. Buńa bo bupe̱, ńuspepa ni belabe̱ na O Sékulo e ta e to̱pea ońola ekwal’a ntelele ya Rutherford.
O mo̱di ma Ńe̱te̱ki 1925, The Watch Tower (Njongo a Betatedi) ń’eyem’a bwambo ya Potoki e botedi o busa o ekombo a Potoki. (Nde e ta e nibusa o Bresil.) O ni ponda nde Virgílio Ferguson, mokwe̱ Bibe̱l mō̱ o Bresil, a botedino̱ boṅsane̱ o wala o Potoki o sue̱le̱ ebol’a Janea. A ta a máse̱le̱ bola ebolo na munasango Young o son a mukanjo m’ebolo ma Bokwe̱ Bibe̱l ma Bresil. Nika e si no̱ngi pond’a bwaba, nde Virgillo na munj’ao Lizzie balono̱ pe̱te̱ dongame̱ne̱ Young. Munasango Ferguson a po̱i nde o ponda ni te̱nge̱n ebanja Young a ta angame̱n wala te̱ dikalo o bekombo bepe̱pe̱, name̱ne̱ pe̱ na o Rusland.
Kalat’a wonja ńa ja o ekombo ńa Lizzie na Virgílio Ferguson o 1928
Byanedi ba mabandan be botedi nde ponda Sonj’a bila o Potoki i no̱ngino̱ janea, na mitakisan minde̱ne̱ mi ko̱ye̱ y’ekombo n’ebol’asu. Nde Ferguson a ta a lee̱le̱ ngiń’a mulema, a ja o y’ekombo o sabangane̱ yi son a dibo̱to̱ la Bokwe̱ Bibe̱l na jouse̱ pe̱ dikalo labu. Na mo̱ a baise̱ wonja o bolane̱ bolongi bao ka wum’a ndongame̱n. O Maye̱se̱ 1927, nde e bolabe̱no̱ mo̱.
O ni ponda byanedi ba mabandan, lambo ka 450 ba bato o Potoki be ta be tilise̱ mina o kusa Njongo a Betatedi o mamboa mabu. O mbat’a nika, tongwea na trakt na kalati isadi, mbale̱ e timbi lańa o mindi me̱se̱ mi ta owas’a byanedi ba Potoki—Angola, Asores, Kape Verde, Timor ńa jedu, Goa, Madeira, na Mosambik.
O su la mimbu má 1920, nde mubole̱ ebol’a mbonji, nu sibise̱ ńolo, Manuel da Silva Jordão a po̱ino̱ o Lisbon. A ta a senga ekwal’a ntelele ewo̱ ya munasango Young. A pomane̱ o so̱ ná mbale̱ ni, a be̱ pe̱ be̱be̱ o jongwane̱ Ferguson o lańse̱ ebol’a dikalo. Ná a we̱le̱ bola nika, Manuel a botedi bolea ka mō̱ ńa bacamane̱ kalati, ka nje te̱ ba tano̱ ba bele̱ paonia mi mińa. Kana ebol’a busise̱ na ya camane̱ la kalati i se̱medi o Bibe̱l e timbino̱ te̱se̱be̱ bwam nin we̱nge̱, nika ńongwane̱ ná mwemba ma peńa ma Lisbon mu ńake.
O mbu 1934, munasango Ferguson na munj’ao ba timbi o Bresil. Nde mbolako a mbale̱ i ta i máde̱be̱. To̱ná mpungu mu tano̱ o Europa o pond’a bila b’ekombo ba Pańa na bila be londe̱ beba ba wase ńe̱se̱, di dibo̱to̱ la bonasango ba jemea ba Potoki di po̱ngi miwe̱n o tingame̱ na Yehova. O pambo a ponda po̱ ba ta nde ka makalando ma wea, nde o mbu 1947 we’a di dibo̱to̱ i bati jońa ponda ńamuloloma ńaboso, John Kooke, a po̱ino̱. Muto̱nde̱ ma bate̱ dikalo la Janea mu si wusa pe̱ so̱ jekabe̱. To̱ ponda ńena go̱bina e we̱le̱no̱ mwekan o ebol’a Mboṅ a Yehova o mbu 1962, bońaki ba bate̱ dikalo bo bengi nde wala oboso. O mo̱di m’Elaṅe̱ má 1974 ponda Mboṅ a Yehova i kusino̱ wonja, ekombo e ta e mábe̱ne̱ buka na 13 000 la bate̱ dikalo la Janea.
Nin we̱nge̱, buka na 50 000 la bate̱ dikalo la Janea ba malangwa myango ma bwam o Potoki, na o jita la byondi we̱ni ba mato̱po̱no̱ eyem’a Potoki, name̱ne̱ pe̱ na o Asores na o Madeira. Oteten a ban bate̱ dikalo o be̱n bō̱ be nde ńo̱ṅo̱n ni londe̱ ilalo ńa bato bō̱ bena bukedi o ekwal’a ntelele ya Rutherford o mbu 1925.
Di matimbise̱le̱ Yehova masoma name̱ne̱ pe̱ na bonasango na bonańango bajemea bena ba lee̱le̱ ngiń’a mulema o no̱ngo̱ ngaban o lańse̱ ebolo ka bō̱ be ‘baboledi ba Yesu Kristo oteten a basibi’—Rom. 15:15, 16.—Min myango mi no̱ngo̱be̱ nde o Ekoted’a myango masu o Potoki.
a Ombwa «Il y a beaucoup à faire dans la moisson» o La Tour de Garde du 15 Mai 2014, p. 31-32.