Done̱su, 12 má Ńe̱te̱ki
Je̱ne̱ne̱ la nin wase di matomba.—1 Kor. 7:31.
Jangame̱n biane̱ ka bato be muyao. Baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Mo̱ bato ba me̱ne̱ mba ka moto ńe muyao na ńe bo̱tibo̱ti e? Nga ka moto ńe ngińa na mboma e? Mo̱ na masengane̱ bane̱, na bupe̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ labu yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱ e?’ Ponda te̱ di malee̱le̱no̱ muyao, di membilane̱ nde Yehova na Yesu. Jangame̱n le̱le̱me̱ o kasa mawengisan ponda bete̱medi basu be matukwano̱. Ma mawengisan me ná ma wanea biso̱ mitakisan di si tano̱ jenge̱le̱. Je ná di ko̱ diboa o mbad’epańpań. Mambo me pe̱ ná ma tukwa o mbad’epańpań wuma di majano̱, na nik’e tabilane̱ longe̱ lasu. (Mul. 9:11) Ye pe̱ ná e be̱ biso̱ ndutu o kasa mawengisan ma matape̱ ebol’asu o bebokedi. Je ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi ba peńa yete̱na di bupe̱ man matanga mane̱i: (1) jemeye bete̱medi basu, (2) jombwe nde kie̱le̱ ni maye̱, (3) di soke̱ mo̱nge̱le̱ masu o mambo ma bwam di be̱nno̱, (4) di bole mambo ońola bane̱. w23.07 21-22 § 7-8
Esabasu, 13 má Ńe̱te̱ki
O to̱ndo̱be̱.—Dan. 9:23.
Muto̱ped’a mudī Daniel a ta nde eso̱mb’a moto ponda bato ba Babilon balane̱no̱ mo̱ o mukoma etum n’ekombo ao. Nde bato ba Babilon ba maki mo̱. Bombono̱ “je̱ne̱ne̱ l’eboko” la Daniel, be̱n ná a ‘si be̱n bele̱m, a do̱li boso,’ na ná a ta nde a wa o mbia m’edube. (1 Sam. 16:7) Ońola nika, bato ba Babilon ba longi mo̱, ná a be̱ ńai ni dongame̱n o bolea o ndabo a kiṅe̱. (Dan. 1:3, 4, 6) Yehova a ta a to̱ndo̱ Daniel ońola pat’a moto a po̱sino̱ o be̱. Ke̱ a be̱n lambo ka 20 ma mbu buka te̱ nde Yehova a kwaledino̱ ońol’ao ka nute̱m na sim, mwemba na Noa na Hiob, bome ba boledi Loba na jemea mimbu jita. (Bbt. 5:32; 6:9, 10; Hiob 42:16, 17; Hes. 14:14) Yehova a bengi pe̱ to̱ndo̱ Daniel o longe̱ lao le̱se̱.—Dan. 10:11, 19. w23.08 2 § 1-2
Eti, 14 má Ńe̱te̱ki
We̱le̱ bia nje ye tindame̱ na bwaba na njiba na jasame̱.—Efe. 3:18.
Je te̱ pula janda bolongi, di mase̱le̱ jombwa matongo mao me̱se̱. Je pe̱ ná di bola mulemlem ke̱ je o langa to̱ jokwa Bibe̱l. O langi te̱ mo̱ pe̱le̱pe̱le̱, yen ebe o me̱nde̱ nde jokwa “belēdi baboso ba byala ba Loba” buka te̱. (Bon. 5:12) Ka nje te̱ wangame̱nno̱ jingea o bolongi ná o bie ne̱ni bweno̱, nika pe̱ nde wangame̱nno̱ no̱ngo̱ ponda ná wokwe Bibe̱l o njiba. Mbad’a bwam ńe nde ná o wase je̱ne̱ ne̱ni bepasi bao bō̱ beno̱ mulatako na bepe̱pe̱. Bola me̱se̱ ná o so̱ṅtane̱ njika mbale̱ o dube̱no̱ na ońola nje o dube̱no̱ mo̱. Ná di so̱ṅtane̱ Eyal’a Loba bwam, jangame̱n jokwa belēdi bao ba njiba. Ńamuloloma Paulo a ta ome̱le̱ bonasango ao ná ba no̱nge ponda o jokwa Eyal’a Loba, ná ba we̱le̱ “bia nje ye tindame̱ na bwaba na njiba na jasame̱” ba mbal’a Eyal’a Loba. Na nika nde ba wusano̱ ‘be̱ne̱ myanga, ba sikime̱ye̱ pe̱’ o dube̱ labu. (Efe. 3:14-19) Biso̱ pe̱ jangame̱n bola mulemlem. w23.10 18 § 1-3