Embilane̱ Yehova, be̱ muyao

1. O njika mbadi kriste̱n yangame̱nno̱ be̱ ka bwele e? (Ombwa pe̱ duta.)

MO̱ O máje̱ne̱ nje tina la m’banga di mabolano̱ ke̱ mùdi mwe o tomba e? Di maniame̱, nde di si mabuea. Nik’e malee̱ biso̱ lambo la mweńa di mongwane̱ myele mō̱ o koka, le nde ná mi le̱le̱m o kasa mawengisan. Ná kriste̱n i benge bolea Yehova na muńe̱nge̱, yangame̱n le̱le̱me̱ o kasa mawengisan. Ne̱ni e? Jangame̱n be̱ muyao, na ninka ná di memea o ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi basu ba peńa, di bola pe̱ mo̱nge̱le̱ na bedomsedi ba bane̱ edube.

2. Njika bede̱mo be me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ ke̱ bete̱medi basu be tuko e, nje pe̱ di me̱nde̱no̱ jombwea o din jokwa e?

² Biso̱ baboledi ba Yehova, jangame̱n be̱ muyao. Jangame̱n pe̱ be̱ne̱ sibise̱ la ńolo, di be̱ pe̱ ndedi. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni be bede̱mo bongwane̱no̱ kriste̱n iwo̱ ponda bete̱medi babu be tukono̱. Di me̱nde̱ pe̱ je̱ne̱ ne̱ni be bede̱mo beno̱ ná bongwane̱ biso̱. Nde di se̱le̱ jokwa na byembilan be peti ba be̱ la muyao, bena be nde Yehova na Yesu.

YEHOVA NA YESU BE MUYAO

3. Ne̱ni di bino̱ ná Yehova e muyao e?

³ Yehova a mabelabe̱ ná “dale” ońolana embam, a si masoa pe̱ to̱. (Ndi. 32:4) Nde e pe̱ muyao. Niponda mambo meno̱ tukwa o mundi ma wase, Yehova a mabola nje e mapule̱ bupisane̱ bete̱medi ba peńa, ná mwano mao mu londe. Kana Yehova a wekino̱ bato ba benama kaponda bowan bao, a boli ná ba be̱ ńai ni le̱le̱m o kasa mawengisan. A boli biso̱ bete̱sedi ba Bibe̱l be ná bwē be mongwane̱ biso̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam, e be̱ to̱ njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱. Eyembilan a Yehova mo̱me̱ne̱ na bete̱sedi a bolino̱ biso̱ ba mongwane̱ biso̱ o bia ná to̱ná eno̱ “dale,” e pe̱ muyao.

4. Bola eyembilan e malee̱ ná Yehova e muyao. (Levitiko 5:7, 11)

⁴ Mangea ma Yehova me ná ke̱nge̱nge̱, me pe̱ muyao. A si mabaise̱ bato ba benama nje e buki babo̱. Jombweye k’eyembilan ne̱ni Yehova a lee̱le̱no̱ Bonaisrael muyao. A si ta a baise̱ batue na bam’bwaṅ mulemlem ma jabea. Ponda iwo̱, a ta ese̱le̱ ná moto te̱ a bole mabea bupisane̱ bete̱medi bao.​—Langa Levitiko 5:7, 11.

5. Bola eyembilan e malee̱ ná Yehova a sibise̱ ńolo, e pe̱ ndedi.

⁵ Sibise̱ la ńolo la Yehova na nded’ao ba matute̱le̱ mo̱ o be̱ muyao. K’eyembilan, sibise̱ la ńolo la Yehova le̱ne̱ne̱ ponda a tano̱ a pula ńamse̱ bato ba bobe ba Sodom. Yehova a bolane̱ ange̱l ao o langwea nute̱m ná sim Lot ná a ńe mīla o midongo. Lot a ta a bwa bo̱ngo̱ o wala oten. A so̱so̱medi so̱ Yehova ná ese̱le̱ ná ale nde o Soar, mundi musadi mō̱ mwena Yehova a tano̱ a te̱se̱ ná a mańamse̱. Yehova a wusa ńakisane̱ Lot ná a bupe̱ nde bediedi bao ná te̱ite̱i. Nde Yehova emedi ná ale o Soar, a si ńamse̱ pe̱ to̱ mu mundi. (Bbot. 19:18-22) Bebwea ba mbu ombusa ponda, Yehova a lee̱le̱ bato ba Ninive ndedi. A ta a loma muto̱ped’a mudī Yona o langwea bato ba bobe ba Ninive na a me̱nde̱ ńamse̱ babo̱ na mundi mabu. Nde ponda bato ba Ninive bate̱le̱no̱, Yehova a bwedi babo̱ ndedi, a si ńamse̱ pe̱ mu mundi.​—Yona 3:1, 10; 4:10, 11.

6. Bola eyembilan e malee̱ ne̱ni Yesu embilane̱no̱ be̱ la muyao la Yehova.

⁶ Yesu embilane̱ be̱ la muyao la Yehova. A ta nde a lomabe̱ o wase o te̱ye̱ “mido̱ngi mi pimbedi ma ndabo a Israel” dikalo. Nde a lee̱le̱ muyao ponda a tano̱ a bola y’ebolo. Buńa bō̱, muto mō̱ nu si ta ngo̱n a Israel a so̱so̱medi mo̱ ná a bo̱lise̱ mun’ao ńa muto nu “matakisabe̱ na mudī ma bobe bwambi.” Ndedi e tute̱le̱ mo̱ o bola nje nu muto a tano̱ a baise̱ mo̱, a bo̱lise̱ mun’ao ńa muto. (Mat. 15:21-28) Jombweye eyembilan epe̱pe̱. Lambo ka mbu miba ombusa bebotedi ba ebol’ao ya dikalo, Yesu a ta a kwala ná: “To̱ nja nu mato̱be̱ mba . . . , mba pe̱ na me̱nde̱ to̱bo̱ mo̱.” (Mat. 10:33) Nde a si to̱bi Petro, to̱ná nun a to̱bino̱ mo̱ ngedi ilalo. Yesu a ta a bia ná Petro ombwe̱ nje a bolino̱ na mbale̱, na ná a ta nde mot’a jemea. Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a busedi Petro, a bola mo̱ mbaki ná a lakise̱ mo̱, a dia pe̱ a to̱ndi mo̱.​—Lukas 24:33, 34.

7. Ka nje te̱ Filipi 4:5 e makwalano̱, ne̱ni di mapulano̱ ná bane̱ be̱ne̱ biso̱ e?

⁷ Joko ná Yehova Loba na Yesu Kristo be muyao. Nje kwala ońol’asu e? Yehova a mabaise̱ biso̱ ná di be̱ muyao. (Langa Filipi 4:5.) Je ná di baise̱ biso̱me̱ne̱ ná: ‘Mo̱ bato ba me̱ne̱ mba ka moto ńe muyao na nu le̱le̱m o kasa mawengisan e? Nga ba me̱ne̱ nde mba ka moto ńe ngińa na mboma e? Mo̱ na mańakisane̱ bane̱ o bola mambo ná te̱ite̱i ka nje te̱ na mo̱nge̱le̱no̱ ná mangame̱n bolane̱ e? Nga na masengane̱ bane̱, na bupe̱ pe̱ jo̱nge̱le̱ labu yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱ e?’ Ponda te̱ di malee̱le̱no̱ muyao, je nde jembilane̱ Yehova na Yesu. Jombweye bete̱medi beba yeno̱ mweńa ná di be̱ muyao: ponda bete̱medi basu be matukwano̱, na ponda je̱ne̱ la mambo la bane̱ na bedomsedi babu beno̱ diwengisan na basu.

DI BE̱ MUYAO PONDA BETE̱MEDI BE MATUKWANO̱

8. Nje ye ná yongwane̱ biso̱ o kasa mawengisan ponda bete̱medi basu be matukwano̱ e? (Ombwa pe̱ maki.)

⁸ Jangame̱n le̱le̱me̱ o kasa mawengisan ponda bete̱medi basu be matukwano̱. Mawengisan me ná ma wanea biso̱ mitakisan di si tano̱ jenge̱le̱. K’eyembilan je ná di ko̱ diboa o mbad’epańpań. Mambo me pe̱ ná ma tukwa o mbad’epańpań wuma di majano̱, na nik’e bola ná di si be̱ne̱ pe̱ bekusedi ndongo, longe̱ lasu pe̱ di be̱ ndutu. (Mul. 9:11; 1 Kor. 7:31) Ye ná na e be̱ biso̱ ndutu o kasa mawengisan mena ma matape̱ ebol’asu o bebokedi. Nde, je ná di ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi basu ba peńa yete̱na di bupe̱ man matanga mane̱i: (1) jemeye ná mambo ma mátukwa, (2) di si ja jo̱nge̱le̱ nje e mátombe̱, jombwe nde oboso, (3) di soke̱ nde mo̱nge̱le̱ masu o mambo ma bwam di be̱nno̱, na (4) di bole mambo ońola bane̱.b Jombwe ne̱ni bonasango na bonańango asu bō̱ ba tongwe̱le̱no̱ ońolana ba bupe̱ man matanga mane̱i.

9. Ne̱ni babaedi bō̱ bena ba ta bamuloloma ba lembe̱no̱ mitakisan ba si tano̱ benge̱le̱ e?

⁹ Jemeye ná mambo ma mátukwa. Emanuele na Francesca ba ta ba lomabe̱ o bolea ka bamuloloma o ekombo epe̱pe̱. Babo̱ masa ma botea jokwa eyem’a y’ekombo na ko̱lo̱ngo̱ne̱ bonasango ba mwemba mabu, nde diboa la Corona di botedino̱, na nik’e ńakisane̱ babo̱ o dibangane̱ ombo’abu. Ombusa nika, ńango a Francesca a wedi o mbad’epańpań. Francesca a ta a be̱ne̱ ńo̱ngi ninde̱ne̱ o be̱ na mbia mao, nde a si wusa wala o lo̱ndo̱ o njo̱m a diboa. Nje yongwane̱ mo̱ o lembe̱ mi mitakisan me̱se̱ e? Ka laboso, Emanuele na Francesca ba ta ba kane̱ mwemba ná ba be̱ne̱ dibie̱ o lembe̱ buńa te̱ esibe̱ jese̱le̱ ná mutaka mu ńo̱se babo̱. Yehova alabe̱ mika mabu tongwea na bebokedi bao o ponda ni te̱nge̱n. K’eyembilan, byala ba munasango mō̱ o sinima po̱ bembe̱ babo̱; a kwali ná: “Di pomane̱ te̱ jemea bete̱medi basu ba peńa, di si mabo̱lo̱ne̱ muńe̱nge̱ masu; di mabe̱ne̱ pe̱ epolo o bolea Yehova na o jongwane̱ bane̱.”c Di londe̱ maba, ba no̱ngi bedomsedi ba bata be̱ jangwa o dikalo la telefon, ba botedi na mo̱me̱ne̱ tombise̱ jokwa la Bibe̱l diwo̱. Di londe̱ malalo, ba kasi jongwane̱ bonasango ba mwemba mabu ba tano̱ ba wanea babo̱, na ndolo ba lee̱le̱no̱ babo̱. Mbu mō̱ ma mususu, munańango mō̱ ńa muyao a lomedi babo̱ mwe̱ndi mu be̱n epas’a Bibe̱l buńa te̱. Ponda biso̱ pe̱ di memeano̱ bete̱medi basu ba peńa, di mabwane̱ nje jeno̱ ná di bola muńe̱nge̱.

10. Ne̱ni munańango mō̱ a kasino̱ diwengisan dinde̱ne̱ o longe̱ lao e?

¹⁰ Di si ja jo̱nge̱le̱ nje e mátombe̱, di soke̱ pe̱ nde mo̱nge̱le̱ masu o mambo ma bwam di be̱nno̱. Christina, munańango mō̱ ńa Romania nu maje̱ o Yapan, a bo ndutu ponda bedomsedi be no̱ngo̱be̱no̱ ná mwemba ma Inglisi a tano̱ ukea mu si me̱nde̱ pe̱ be̱. Nde, a si jai jo̱nge̱le̱ nje e tombi. Alo o mwemba ma Yapan, na mo̱ a po̱ngo̱ pe̱ miwe̱n me̱se̱ o te̱ dikalo n’eyem’a Yapan. A baise̱ muto mō̱ nu ta nu bola ebolo na mo̱ kwaṅ ná ongwane̱ mo̱ o bata bia eyem’a Yapan. Nu muto emedi o bolane̱ Bibe̱l na kalati nisadi Be̱ne̱ longe̱ le bonam o bwindea! o lee̱ Christina eyem’a Yapan. Christina oko so̱ o to̱po̱ eyem’a Yapan, nde nu muto pe̱ a lee̱le̱ ńo̱ng’a bia mbale̱. Di si jai te̱ jo̱nge̱le̱ nje e mátombe̱, di soke̱ nde mo̱nge̱le̱ masu o mambo ma bwam, mawengisan di s’enge̱le̱no̱ me ná ma wanea biso̱ minam di s’o̱nge̱le̱no̱.

11. Ne̱ni babaedi bō̱ ba we̱lino̱ lembe̱ pas’a bekusedi e?

¹¹ Di bole mambo ońola bane̱. Babaedi bō̱ ba maje̱ o ekombo ewo̱ ebol’asu yeno̱ owas’a mwekan ba bo̱lo̱ne̱ bete̱medi babu ba bwam, ponda pas’a mo̱ni e po̱ino̱ o ekombo. Nje ba bolino̱ ná ba ko̱lo̱ngo̱ne̱ bete̱medi babu ba peńa e? Ka lambo laboso, ba wamse̱ longe̱ labu. Ombusa nika, o mulopo ná ba je jo̱nge̱le̱ mitakisan ma babo̱me̱ne̱, ba no̱ngi nde bedomsedi ba jongwane̱ bane̱ tongwea n’ebol’a dikalo. (Bebolo 20:35) Mome mo̱ ná: “We̱le̱ biso̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo di boli ná di si be̱ne̱ ponda ndongo o be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe, nde ponda jita o bola jemea la Loba.” Ponda bete̱medi basu be matukwano̱, di si dimbea ná ye mweńa ná di benge jongwane̱ bane̱, tobotobo tongwea n’ebol’a dikalo.

12. Ne̱ni eyembilan a ńamuloloma Paulo yeno̱ ná yongwane̱ biso̱ o le̱le̱me̱ o wana mawengisan o ebol’asu ya dikalo e?

¹² O ebol’asu ya dikalo, jangame̱n le̱le̱me̱ o wana mawengisan. Di madongame̱ne̱ bato ba dube̱ mambo me diwengisan, ba be̱n bedangwedi be diwengisan, na ba mawe̱ o ńai na ńai a bepolo. Ńamuloloma Paulo a ta a le̱le̱me̱ o wengisane̱ mbad’ao ńa te̱ dikalo, je pe̱ ná jokwa n’eyembilan ao. Yesu a ta a te̱se̱ Paulo “ńamuloloma ńa basibi.” (Rom. 11:13) Paulo a te̱ye̱ so̱ Bonayuda, bato ba Grikia, badibie̱, batue, banedi, na kiṅe̱ dikalo. Ná a tape milema ma yi pat’a bato ye̱se̱, Paulo a “timbi me̱se̱ ońola be̱se̱.” (1 Kor. 9:19-23) A ta a no̱ngo̱ ponda o jombwea bose̱di ba bato a tano̱ a kwalisane̱ na mambo ba dube̱no̱, na mo̱ a po̱ngulane̱ mbad’ao ńa te̱ dikalo bupisane̱ moto te̱. Biso̱ pe̱ je ná di bata tongwe̱le̱ o dikalo yete̱na di po̱ngulane̱ mbad’asu ńa te̱ dikalo bupisane̱ ńo̱ng’a basengedi basu.

DI BOLE MO̱NGE̱LE̱ MA BANE̱ EDUBE

13. Njika lambi 1 Korinto 8:9 e makwaleano̱, jeno̱ ná di samba yete̱na di boli mo̱nge̱le̱ ma bane̱ edube e?

¹³ Be̱ la muyao di mongwane̱ pe̱ biso̱ o bola mo̱nge̱le̱ ma bane̱ edube. K’eyembilan, bonańango bō̱ ba to̱ndi pena boso, bane̱ pe̱ ba si to̱ndi. Kriste̱n iwo̱ i mańo̱ belam na dime̱ne̱, nde ipe̱pe̱ i no̱ngi bedomsedi ná i si mańo̱. Kriste̱n ye̱se̱ i mapula be̱ne̱ ja la bwam, nde i mapo̱so̱ o bolane̱ pat’a myanga ye diwengisan. Yete̱na di mo̱nge̱le̱ ná mbad’asu ńa bola mambo nde e te̱nge̱n, di pula pe̱ ńakisane̱ bonasango na bonańango o bupe̱ mo̱, nika ńe ná e so̱njise̱ bane̱ e wana pe̱ diwanje̱ o mwemba. Ye̱ke̱i te̱ di si mapula bola ni ńai a lambo! (Langa 1 Korinto 8:9; 10:23, 24) Jombweye byembilan beba be malee̱ ne̱ni we̱le̱ la bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo leno̱ ná longwane̱ biso̱ o be̱ skwe̱ na o kombe̱ musango.

14. Njika bete̱sedi ba Bibe̱l bangame̱n die̱le̱ bebo̱tedi basu na mbad’asu ńa po̱ngo̱ mulopo e?

¹⁴ Bebo̱tedi na po̱ngo̱ la mulopo. O mulopo ná Yehova a langweye biso̱ nje jangame̱nno̱ bo̱to̱ ná te̱ite̱i, a boli nde biso̱ bete̱sedi. Jangame̱n bo̱to̱ o mbadi ńangame̱n ońola baboledi ba Loba, ni malee̱ ná je skwe̱, di be̱n mbo̱mbo̱ a iso̱n, na ná je nde “babie̱ jaleye̱ mańolo.” (1 Tim. 2:9, 10; 1 Pet. 3:3) Ońola nika, di si me̱nde̱ so̱ be̱ne̱ bebo̱tedi be mabole̱ ná bato be̱ne̱ nde biso̱. Bete̱sedi ba Bibe̱l be me̱nde̱ pe̱ jongwane̱ batudu ná ba si te̱se̱ myeka ma babo̱me̱ne̱ jombwea bebo̱tedi na mbad’a po̱ngo̱ mulopo. K’eyembilan, batudu ba mwemba mō̱ ba ta ba pula jongwane̱ beso̱mbe̱ ba bonasango bena be ta bembilane̱ mbad’a po̱ngo̱ la mulopo po̱ ni ta ni lańa, ńena ni ta ni be̱ne̱ ńo̱ ye isungu na yena i si nangedi to̱ son. Ne̱ni batudu ba wusano̱ jongwane̱ babo̱ esibe̱ te̱se̱ myeka e? Muboled’ebondo a boli batudu malea ná ba langweye ba bonasango ná: “Yete̱na bińo̱ le o kwande̱ki nde bato ba kumwa nde jombwea je̱ne̱ne̱ lańu o mulopo ma senga nje leno̱ kwala, ke̱ o be̱n lambo lena di si male̱ o bebo̱tedi bańu na o mbad’ańu ńa po̱ngo̱ mulopo.” Be beteledi be wam bongwane̱ be beso̱mbe̱ ba bonasango o so̱ṅtane̱ nje be tano̱ bangame̱n bola, be boli pe̱ ná batudu ba si te̱se̱ myeka.d

15. Njika mambenda na bete̱sedi ba Bibe̱l ba mongwane̱ biso̱ ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi jombwea ja lasu la bwam e? (Roma 14:5)

¹⁵ Ja la bwam. Kriste̱n te̱ nde ńangame̱n no̱nge̱ bedomsedi jombwea ja lao la bwam. (Gal. 6:5) Kriste̱n i mano̱ngo̱ te̱ bedomsedi jombwea ja labu la bwam, yangame̱n sengane̱ mambenda ma Bibe̱l ná i bange maya na myanga mi be̱n mulatako na jowe̱ la midī ma bobe. (Bebolo 15:20; Gal. 5:19, 20) O mane̱ mato̱ti, moto te̱ e wonja o po̱so̱ nje e do̱lisan mo̱. Bō̱ ba mawasa nde ja la bwam omboa mado̱kita buka te̱, bape̱pe̱ mo̱ ba to̱ndi nde myanga ma mundi. E be̱ to̱ nje di mo̱nge̱le̱no̱ jombwea pat’a myanga po̱, jangame̱n bola bonasango na bonańango asu edube̱ jombwea wonja ba be̱nno̱ o po̱so̱ myanga mi do̱lisan babo̱. Di s’angame̱n pe̱ to̱ dimbea man mato̱ti mane̱i: (1) Janea la Loba buka te̱ nde di me̱nde̱ wane̱ ja la bwam di bo̱le̱. (Isa. 33:24) (2) Kriste̱n te̱ ńangame̱n be̱ “mbaki o mao mo̱nge̱le̱” jombwea nje ye bwam ońol’ao. (Langa Roma 14:5.) (3) Di s’angame̱n kaise̱ bane̱ to̱ be̱ babo̱ eso̱njisan. (Rom. 14:13) (4) Kriste̱n i malee̱le̱ ndolo, i maso̱ṅtane̱ pe̱ ná jalatane̱ la mwemba le mweńa buka je̱ne̱ labu la mambo. (Rom. 14:15, 19, 20) Di kombe̱ te̱ ma mato̱ti o mo̱nge̱le̱, di me̱nde̱ be̱ne̱ mulatako ma bwam na bonasango na bonańango asu, di bola pe̱ ná musango mu be̱ o mwemba.

16. Ne̱ni mutudu eno̱ ná a lee̱le̱ ná e muyao o mulatako mao na bane̱ batudu e? (Ombwa pe̱ maduta.)

¹⁶ Batudu bangame̱n be̱ byembilan ba bwam o nje e mombweye̱ be̱ la muyao. (1 Tim. 3:2, 3) K’eyembilan, mutudu a s’angame̱n jo̱nge̱le̱ ná kana a petane̱no̱ bane̱ batudu mimbu, bangame̱n nde kasa jo̱nge̱le̱ lao ponda ye̱se̱. A maso̱ṅtane̱ ná mudī ma Yehova mwe ná mu tute̱le̱ to̱ njika mutudu o kwala lambo di me̱nde̱ jongwane̱ o no̱ngo̱ bedomsedi ba bwam. Ye pe̱ te̱ ná dongo dinde̱ne̱ la batudu di no̱ngi bedomsedi bena be si mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Bibe̱l to̱ bō̱, mutudu ńe muyao a me̱nde̱ sue̱le̱ be bedomsedi, to̱ e be̱ nde ná a wusa to̱ndo̱ ná bepe̱pe̱ nde be no̱ngo̱be̱.

MINAM BE̱ LA MUYAO DI MAWANANO̱

17. Njika minam kriste̱n ye muyao i makusano̱ e?

¹⁷ Je te̱ muyao, di makusa minam jita. Di mabata be̱ne̱ mulatako ma bwam na bonasango na bonańango asu, mwemba pe̱ mu mabe̱ musango. Di mabwa muńe̱nge̱ o je̱ne̱ ne̱ni pat’a bato ye̱se̱ i latino̱ o jowe̱ Yehova. Omo̱ń a me̱se̱, je muńe̱nge̱ o bia ná di membilane̱ Loba lasu la muyao, Yehova.