“Embame̱, lo si soa”

1-2. O njika mbadi kriste̱n ńeno̱ ná e be̱ ka njongo e? (1 Korinto 15:58)

O SU la mimbu ma 1970, njongo ńa 60 ma nde̱ki e ta e longabe̱ o Tokyo, o Yapan. Bato ba ta ba baise̱ babo̱me̱ne̱ ne̱ni ni nde̱ki e me̱nde̱no̱ we̱le̱ te̱me̱ o mu mundi soa la mińangadu leno̱ ponda ye̱se̱. Nje balonge̱ ni njongo ba bolino̱ ná e we̱le̱ te̱me̱ e? Ba bolane̱ belongisan bena be boli ná ni njongo ńembame̱ nde e be̱ pe̱ ńai ni masoe̱ son, ná e si bulea o pond’a soa la mińangadu. Kriste̱n ye nde ka ni njongo. O njika mbadi e?

² Kriste̱n ńangame̱n jembame̱, nde ńangame̱n pe̱ be̱ skwe̱. E mapula ná e be̱ ngińa esibe̱ soa ponda ńangame̱nno̱ sue̱le̱ bete̱sedi na mambenda ma Yehova. (Langa 1 Korinto 15:58.) E le̱le̱m o “sengane̱,” e tingame̱ pe̱ na nje e te̱nge̱n. O mune̱ mudi, ńangame̱n pe̱ be̱ “muyao” to̱ ńai ni le̱le̱m o wana mpo̱ngulan, yete̱na nika ńe ná e we̱le̱ be̱ to̱ yete̱na nik’e mapula. (Yak. 3:17) Kriste̱n ńena ńoko o be̱ skwe̱ e mabanga be̱ ke̱nge̱nge̱ buka dime̱ne̱, to̱ be̱ ńai ni makase̱ mambo me̱se̱. O din jokwa, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni jeno̱ ná jembame̱. Di me̱nde̱ pe̱ kwalea ońola mbadi itanu Satan a makekano̱ o bo̱bise̱ biso̱, jokwa pe̱ ne̱ni jeno̱ ná di te̱nge̱ne̱ mo̱.

NE̱NI JENO̱ NÁ JEMBAME̱ E?

3. Njika mambenda ma Mubole̱ mambenda ńasam ma maso̱be̱ o Bebolo 15:28, 29 e?

³ Yehova, Mubole̱ mambenda ńasam, a mabola baboledi bao mambenda ma wam o so̱ṅtane̱ ponda ye̱se̱. (Yes. 33:22) K’eyembilan, dibe̱le̱ di madie̱le̱ la ebwe’a mbu yaboso di tubi midi milalo kriste̱n yangame̱nno̱ jembame̱: (1) yangame̱n banga jowe̱ la losango, yowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱, (2) yangame̱n bola mbend’a Loba jombwea maya edube, na (3) bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi. (Langa Bebolo 15:28, 29.) Ne̱ni kriste̱n o nin we̱nge̱ yeno̱ ná i banga soa o mi midi milalo e?

4. Ne̱ni di malee̱no̱ ná di mowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱ e? (Bebīsedi 4:11)

⁴ Di mabanga jowe̱ la losango, jowe̱ nde Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱. A ta anea Bonaisrael ná bowe̱ nde mo̱me̱ne̱ mō̱ buka te̱. (Ndi. 5:6-10) Ponda pe̱ Diabolo a kekise̱no̱ Yesu, nun a kwali ná bwē ná jangame̱n nde jowe̱ Yehova mo̱me̱ne̱ mō̱. (Mat. 4:8-10) Ońola nika, di si mowe̱ so̱ njimbidi. Di si mowe̱ pe̱ to̱ bato ba benama; k’eyembilan di si mano̱ngo̱ badiedi ba bebasi, bato ba politik, batune̱ ńolo, boke̱ sinima to̱ balo̱nge̱ musiki bena ba biane̱, ka maloba. Di mate̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova, di mowe̱ pe̱ nde buka te̱ nu ńena nu “weki mambo me̱se̱.”​—Langa Bebīsedi 4:11.

5. Ońola nje di masengane̱no̱ mbend’a Yehova jombwea be̱ la bosangi la longe̱ na maya e?

⁵ Di masengane̱ mbend’a Yehova jombwea be̱ la bosangi la longe̱ na maya. Ońola nje e? Ońolana Yehova mo̱ ná maya me nde longe̱, jabea la tiki di mawe̱ na mo̱. (Lev. 17:14) Ponda Yehova a bolino̱ bato ba benama wonja o da ńama, a langwedi babo̱ ná ba si da maya. (Bbot. 9:4) A bati yikiye̱ ni mbenda ponda a bolino̱ Israel Mbend’a Mose. (Lev. 17:10) A die̱le̱ pe̱ dibe̱le̱ di madie̱le̱ la ebwe’a mbu yaboso ná di baise̱ kriste̱n ye̱se̱ ná ‘yiye maya.’ (Bebolo 15:28, 29) Di masengane̱ ni mbenda ponda di mano̱ngo̱no̱ bedomsedi jombwea beboledi ba do̱kita.b

6. Njika miwe̱n di mapo̱ngo̱no̱ ná di bupe̱ bete̱sedi basam ba Yehova jombwea bedangwedi e?

⁶ Di mabupe̱ bete̱sedi basam ba Yehova jombwea bedangwedi ná batabata. (Bon. 13:4) Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ biso̱ ná di ‘bwe’ belongi basu, nik’e mapula nde kwala ná jangame̱n bola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu ná di sumwe bepuledi ba bobe o mulema masu. Di s’angame̱n jombwa to̱ bola lambo di me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o ko̱ o lambi la musonje. (Kol. 3:5; Hiob 31:1) Je te̱ oboso ba mikekisan, di mapomane̱ panga mo̱nge̱le̱ to̱ beboledi be ná be ńamse̱ mulatako masu na Loba.

7. Nje jangame̱nno̱ domse̱ o bola e, ońola nje pe̱ e?

⁷ Yehova a mapula ná di “sengane̱ na mulema.” (Rom. 6:17) Nje a mabaise̱no̱ ná di bole ye nde ońola bwam basu ponda ye̱se̱, di titi pe̱ to̱ ná di tukwa mambenda mao. (Yes. 48:17, 18; 1 Kor. 6:9, 10) Di mabola nje ye̱se̱ ye o ngud’asu o bwese̱ Yehova muńe̱nge̱ na o be̱ne̱ mulemlem ma jo̱nge̱le̱ ka mulo̱ngedi nu kwali ná: “Na boli mulema o ne̱nge̱ myeka mo̱ngo̱ ponda ye̱se̱ nate̱na o su.” (Mye. 119:112) Nde, Satan a me̱nde̱ keka bola ná e be̱ biso̱ ndutu o jembame̱. Njika mambo a mabolane̱no̱ e?

NE̱NI SATAN A MAKEKANO̱ O BOLA NÁ E BE̱ BISO̱ NDUTU O JEMBAME̱ E?

8. Ne̱ni Satan a mabolane̱no̱ mitakisan o bola ná e be̱ biso̱ ndutu o jembame̱ e?

⁸ Mitakisan. Diabolo a mabolane̱ njo na mińakisan ná e be̱ biso̱ ndutu o jembame̱. Ńo̱ng’ao ńe nde ná a ‘mińe’ biso̱, a ńamse̱ mulatako masu na Yehova. (1 Pet. 5:8) Kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso i kusi bekima, i dipabe̱, i bwabe̱ pe̱ ońolana i ta i tingame̱ o dube̱ labu. (Bebolo 5:27, 28, 40; 7:54-60) Satan a dia a mabolane̱ mitakisan o nin we̱nge̱. Nik’e me̱ne̱ne̱ o mitakisan ma ngińa bonasango na bonańango asu ba makusane̱no̱ manea o Rusia na o bekombo bepe̱pe̱; jita la bonasango na bonańango pe̱ ba matakisabe̱ o nin mbadi to̱ nine̱.

9. Bola eyembilan e malee̱ mweńa ma no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na mińakisan o mbad’a misomba.

⁹ Mińakisan o mbad’a misomba. O sumo te̱ mitakisan, Satan a mabolane̱ pe̱ “misomba.” (Efe. 6:11) Jombweye nje e po̱yedi munasango Bob ńena ba tano̱ bangame̱n doma. A langwedi mado̱kita ná a si me̱nde̱ jemea ná ba tombe̱le̱ mo̱ maya tomtom. Do̱kita lena di ta langame̱n dome̱ mo̱ lemedi o bola bedomsedi bao edube. Nde bulu bo se̱le̱ na buńa a tano̱ angame̱n domabe̱, do̱kita lena di ta langame̱n bole̱ ebolo na do̱kita la Bob di po̱i je̱ne̱ mo̱ ke̱ mbia mao mu mala. Di langwedi Bob ná ba si me̱nde̱ bolane̱ maya, nde ba me̱nde̱ be̱ne̱ mo̱ ombasan yete̱na ńo̱ngi ńe̱ne̱ne̱. Yen ebe di do̱kita lo̱nge̱le̱ nde ná Bob a wusa tukwa mo̱nge̱le̱ kana mbia mao mu si tano̱ pe̱ mo̱ ombasan. Nde Bob a si tuko jo̱nge̱le̱, a tiki jembame̱, a langwea mo̱ ná e be̱ to̱ nje e me̱nde̱ po̱, ba si tombe̱le̱ mo̱ maya tomtom.

10. Ońola nje mo̱nge̱le̱ ma bato ba benama meno̱ bobe e? (1 Korinto 3:19, 20)

¹⁰ Mo̱nge̱le̱ ma bato ba benama. Jembilane̱ te̱ mbad’a je̱ne̱ la mambo ńa bato ba si mabole̱ mambenda ma Yehova edube, je ná di botea panda na Yehova na yaṅa pe̱ bete̱sedi bao. (Langa 1 Korinto 3:19, 20.) “Dibie̱ la nin wase” di yo̱ki nde tute̱le̱ bato o londise̱ bepuledi ba bobe. Kriste̱n iwo̱ ya myemba ma Pergamo na Tiatira i ta yembilane̱ bato ba ta ba dinge̱le̱ babo̱, bena ba ta bowe̱ losango, ba wite̱ pe̱ musonje. Yesu a boli mi myemba mibane̱ malea ma ngińa ońolana mi ta mese̱le̱ ná bato ba mawite̱ musonje ba je oten. (Bbī. 2:14, 20) We̱nge̱, bato ba makeka o ńakisane̱ biso̱ ná jemeye mo̱nge̱le̱ ma mpenga. Belongi basu ba mbia na mako̱m be ná ba keka o bola ná jo̱nge̱le̱ ná je ke̱nge̱nge̱ buka dime̱ne̱, na o tute̱le̱ biso̱ o kwe̱me̱ mambenda ma Yehova. K’eyembilan, be ná ba kwala ná e titi bobe o londise̱ bepuledi basu na ná bete̱sedi ba Bibe̱l jombwea bedangwedi be mátomba ponda.

11. Nje di s’angame̱nno̱ bola e?

¹¹ Ponda iwo̱, je ná jo̱nge̱le̱ ná bediedi Yehova a mabolano̱ biso̱ be si dongame̱n. Ye ná na e po̱ ná di pule “kata ma ma tilabe̱.” (1 Kor. 4:6) Di diwuse̱ nde badiedi ba bebasi ba tano̱ ba po̱ngo̱ ponda Yesu a tano̱ o wase. Ba ta ba bata myeka babo̱me̱ne̱ ba te̱se̱no̱ o Mbenda, na nika ba ta ba bambe̱le̱ tumba myūna ma bodilo. (Mat. 23:4) Yehova a mabola biso̱ bediedi be ná bwē tongwea n’Eyal’ao na bebokedi bao. Di si be̱n njo̱m to̱ po̱ o bata lambo o bediedi a mabolano̱. (Min. 3:5-7) Di s’angame̱n so̱ kata ma ma tilabe̱ o Bibe̱l to̱ te̱se̱ye̱ bonasango asu myeka jombwea mambo Bibe̱l e si mabaise̱no̱.

12. Ne̱ni Satan a mabolane̱no̱ “mawo̱ndo̱n m’ewolo” e?

¹² Mawo̱ndo̱n. Satan a mabolane̱ “mawo̱ndo̱n m’ewolo” na “belēdi babosoboso ba wase” o wo̱ndo̱ na o jaba bato. (Kol. 2:8) O ebwe’a mbu yaboso, nik’e ta e bambe̱ mabie̱ ma se̱medi o mo̱nge̱le̱ ma bato, belēdi ba Bonayuda bena be si ta be se̱me̱ye̱ o Betiledi, na belēdi ná kriste̱n yangame̱n bupe̱ Mbend’a Mose. Be belēdi be ta nde be wo̱ndo̱ bato ebanja be ta be pandise̱ babo̱ etum na Yehova, ńena ńe tongo a dibie̱ ńa mbale̱. We̱nge̱, Satan a mabolane̱ belongisan ba mibia o camane̱ mibia ma myano ma njo na mibia ma mpoṅ bena ba mawe̱ na badiedi ba politik. Je̱n nika jita o pond’a diboa la Corona.c Mboṅ a Yehova yena i ta i sengane̱ bediedi ba bebokedi basu i sambi mutaka ma tete, mwena ba bena ba ta ba senga mibia ma mpoṅ ba tano̱ ba be̱ne̱.​—Mat. 24:45.

13. Ońola nje jangame̱nno̱ no̱ngo̱ jangame̱ye̱ na mambo ma mano̱nge̱ ponda e?

¹³ Mambo ma mano̱ngo̱ne̱ ponda. Di s’angame̱n jese̱le̱ mambo mena me mweńa buka me̱se̱. (Fil. 1:9, 10) Mambo mō̱ me ná ma no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda na ngudi jangame̱nno̱ bolane̱ ońola mambo ma mweńa. Mambo di ko̱lo̱ngo̱nno̱ bola, ka da, ńo̱, longe̱le̱ la ńolo n’ebol’a musawedi, me ná ma timba mambo ma mano̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda yete̱na jese̱le̱ ná mo̱ nde ma timbe mambo ma mweńa o longe̱ lasu. (Lukas 21:34, 35) Mbata na nika, buńa te̱ di makusa mibia jombwea musunga ma madoi na bekwali ba politik. Di s’angame̱n jese̱le̱ ná ma mambo ma no̱ngo̱ne̱ biso̱ ponda. E titi te̱ nika, je ná di botea no̱ngo̱ dongo o mo̱nge̱le̱ na o mulema masu. Satan a mabolane̱ nde ma mambo me̱se̱ di kwaledino̱ omo̱ń, ná a bo̱bise̱ bedomsedi basu ba bola nje e te̱nge̱n. Jombweye ne̱ni jeno̱ ná di te̱nge̱ne̱ miwe̱n mao, di tingame̱ pe̱ o dube̱.

NE̱NI JENO̱ NÁ DI TINGAME̱ O DUBE̱ E?

14. Njika lambo diwo̱ le ná longwane̱ biso̱ o benga te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova e?

¹⁴ Dutea ońola njo̱m i tute̱le̱ wa o bake̱ wame̱ne̱ na Loba na o dubisabe̱. O po̱ngi nde ma matanga ońolana o ta o pula te̱me̱ye̱ o mudi ma Yehova. O̱nge̱le̱ nje yongwane̱ wa o be̱ mbaki ná o so̱i mbale̱. Woko o bia Yehova, o botedi pe̱ o bola mo̱ edube na to̱ndo̱ mo̱ ka Sango ango̱ ńe o mo̱ń. O timbi be̱ne̱ dube̱, na wa wate̱le̱ na myobe mo̱ngo̱. Mulema mo̱ngo̱ mu tute̱le̱ wa o jese̱le̱ beboledi ba bobe, na o die̱le̱ longe̱ lo̱ngo̱ kaponda jemea la Loba. O kusi lo̱ko̱mea ponda o so̱ṅtane̱no̱ ná Loba a lakise̱ wa. (Mye. 32:1, 2) O botedi jukea o ndongame̱n a kriste̱n, o botea pe̱ langwea bane̱ mambo ma bwam o tano̱ wokwa. Tatan o mábake̱no̱ wame̱ne̱ na Loba o dubisabe̱ pe̱, we o dangwa o nge’a longe̱, o mabola pe̱ me̱se̱ ná o benge dangwa oten.​—Mat. 7:13, 14.

15. Ońola nje jokwa na dutea beno̱ mweńa e?

¹⁵ Okwa Eyal’a Loba o duteye pe̱ ońol’ao. Ka nje te̱ bwele bo be̱n myanga mi po̱ti o wase bweno̱ ngińa, biso̱ pe̱ di be̱n te̱ dube̱ di bam o Eyal’a Loba, di me̱nde̱ be̱ ná ko̱iko̱i. Bwele bwe te̱ koka, myanga mao mi mabata po̱to̱ o mińangadu, mi mabata pe̱ yamba. Ponda di mokwano̱ di dutea pe̱, di mouse̱ dube̱ lasu, di mabata pe̱ be̱ mbaki ná mangea ma Yehova nde me ma bwam. (Kol. 2:6, 7) Dutea ne̱ni belēdi, bediedi na betatedi ba Yehova bongwane̱no̱ baboledi bao o pond’a kwaṅ. K’eyembilan, ponda Hesekiel a kusino̱ je̱ne̱ la tempe̱l, a te̱se̱ mulema mao o nje ange̱l e tano̱ e bola ke̱ ńe o no̱ngo̱ mame̱ne̱ ma ni tempe̱l. Di je̱ne̱ jembe̱ Hesekiel, di mabola pe̱ biso̱ belēdi ba mweńa jombwea ne̱ni sue̱le̱ bete̱sedi ba Yehova ońola jowe̱ la bosangi.d (Hes. 40:1-4; 43:10-12) Biso̱ pe̱ di matombwane̱ yete̱na di no̱ngi ponda o jokwa mambo ma njiba ma Eyal’a Loba na dutea pe̱ ońol’ao.

16. Ne̱ni be̱ne̱ la mulema mwembam di tatino̱ Bob e? (Myenge 112:7)

¹⁶ Bola ná mulema mo̱ngo̱ mwembame̱. Kiṅe̱ David a kwali ná a si me̱nde̱ bo̱lo̱ne̱ ndolo a be̱nedino̱ Yehova tomtom, ponda a lo̱ngino̱ ná: “Mulema mam mwembam, a Loba.” (Mye. 57:8) Biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ mulema mwembam, di lakisane̱ pe̱ Yehova na mulema mwe̱se̱. (Langa Myenge 112:7.) Jombweye ne̱ni nika ńongwane̱no̱ Bob, di kwaledino̱ omo̱ń. Ponda ba langwedino̱ mo̱ ná ba me̱nde̱ kombe̱ maya ombasan o bolane̱ mo̱ yete̱na ńo̱ngi ńe̱ne̱ne̱, alabe̱ nde dibokime̱ne̱ ná yete̱na ba be̱n jo̱nge̱le̱ la tombe̱le̱ mo̱ maya, a mabusa nde o di do̱kita dibokime̱ne̱. Ombusa ponda Bob a kwali ná: “Na si kiṅakiṅane̱ to̱ son, na si ta pe̱ to̱ na bwa bo̱ngo̱ ońola nje ye ná e po̱ye̱ mba.”

17. Nje di mokwano̱ na myango ma Bob e? (Ombwa pe̱ duta.)

¹⁷ Bob a ta a be̱ne̱ mulema mwembam ebanja a ta a máno̱ngo̱ bedomsedi ba tingame̱ o dube̱ lao, etum a ponda obiana a mingea o do̱kita. Ka lambo laboso, a ta a pula bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Di londe̱ maba, a no̱ngi ponda o jokwa nje Bibe̱l na kalat’a bebokedi ba makwalano̱ jombwea be̱ la bosangi la longe̱ na maya. Di londe̱ malalo, a ta mbaki ná a bupe̱ te̱ bediedi ba Yehova, nik’e me̱nde̱ wanea mo̱ minam ma bwindea. Biso̱ pe̱ je ná di be̱ne̱ mulema mwembam, e be̱ to̱ njika mitakisan jeno̱ ná di be̱ne̱.

18. Ne̱ni eyembilan a Barak e mokwe̱le̱no̱ biso̱ o lakisane̱ Yehova e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

¹⁸ Lakisane̱ Yehova. Jombweye ne̱ni Barak a tongwe̱le̱no̱ ońolana a lakisane̱ bediedi ba Yehova. To̱ná nguba to̱ jo̱ngo̱ ba si tano̱ o ekombo a Israel ye̱se̱, Yehova anedi Barak ná ale janane̱ Sisera, mwaned’a mulo̱ṅ ma Kanaan na milo̱ṅ mao ma bila, bena ba ta ba be̱ne̱ bewesan be̱se̱. (Bak. 5:8) Muto̱ped’a mudī ńa muto Debora a langwedi Barak ná a sibe o mudongo o janane̱ Sisera na 900 bao ba bebamban. To̱ná a tano̱ a bia ná o epolo e nangedi bebamban be me̱nde̱ be̱ pe̱le̱pe̱le̱, na ná e me̱nde̱ be̱ ndutu o janane mulo̱ṅ ma Sisera, Barak a sengane̱ Debora. Ke̱ sonja ye o siba o mudongo ma Tabor, Yehova a yo̱lise̱ mbua ninde̱ne̱. Bebamban ba Sisera be so̱li o dibo, na Yehova a bola ná Barak a buke. (Bak. 4:1-7, 10, 13-16) Mulemlem pe̱, Yehova a me̱nde̱ bola ná di buke yete̱na di lakisane̱ mo̱ na bediedi a mabolano̱ tongwea na bebokedi bao.​—Ndi. 31:6.

NO̱NGO̱ BEDOMSEDI BA BENGA JEMBAME̱

19. Ońola nje e mapulano̱ ná o benge jembame̱ e?

¹⁹ Di me̱nde̱ benga jana ná jembame̱ etum te̱ jeno̱ o nin was’a bobe. (1 Tim. 6:11, 12; 2 Pet. 3:17) Di no̱nge so̱ bedomsedi ná di si sousabe̱ na mitakisan, mińakisan o mbad’a misomba, mo̱nge̱le̱ ma bato ba benama, mawo̱ndo̱n, na mambo ma mano̱ngo̱ne̱ ponda. (Efe. 4:14) Nde di tingame̱ o dube̱ lasu, jembame̱ o jowe̱ Yehova, di sengane̱ pe̱ mambenda mao esibe̱ soa. O mulemlem ma ponda, jangame̱n be̱ skwe̱ to̱ muyao. O jokwa di mabupe̱, di me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni Yehova na Yesu beno̱ byembilan be peti ba be̱ la muyao.