Musango Ne̱ni weno̱ ná o so̱ mo̱ e?

KANA jeno̱ o wase ni pungwedi, jangame̱n jana o be̱ne̱ musango. Nde to̱ di be̱ne̱ so̱ nde son a musango, di mawe̱ ponda ye̱se̱ ná di kombe̱ mo̱. Bupisane̱ Eyal’a Loba nje ye ná yongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ musango ma mbale̱ na ma po̱ko̱po̱ko̱ e? Ne̱ni pe̱ jongwane̱ bane̱ o be̱ne̱ mo̱ e?

NJE E MAPULE̱ OŃOLA MUSANGO MA MBALE̱ E?

Ná di we̱le̱ bwane̱ musango ma mbale̱ muńe̱nge̱ jangame̱n be̱ne̱ mbo̱le̱, ja la bwam, na mulatako ma bo̱ibo̱i na bape̱pe̱. Nde ná di kuse musango ma po̱ko̱po̱ko̱, jangame̱n be̱ne̱ mulatako ma batabata na Loba. Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ne̱ mo̱ e?

Bupe̱ la byanedi na bete̱sedi be te̱m na sim ba Yehova di malee̱ nde ná di lakisane̱ mo̱, di mapula pe̱ be̱ne̱ musango na mo̱. (Yer. 17:7, 8; Yak. 2:22, 23) Di boli te̱ nika, mo̱ pe̱ a masisea biso̱ be̱be̱ a bola biso̱ musango ma teten. Yesaya 32:17 mo̱ ná: “Epum’a te̱me̱ la sim e mabe̱ nde musango, te̱me̱ la sim di maya nde wumse̱ na mbaki bebe be̱se̱.” Je ná di be̱ne̱ musango ma teten ma mbale̱ ke̱ di sengane̱ Yehova na mulema.​—Yes. 48:18, 19.

Mudī-musangi pe̱ mwena mwe nde jabea la tiki la Tet’asu ńe o mo̱ń mu mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ musango ma po̱ko̱po̱ko̱.​—Bebolo 9:31.

MUDĪ MA LOBA MU MONGWANE̱ BISO̱ O BE̱NE̱ MUSANGO

Ńamuloloma Paulo a so̱nge̱le̱ musango ka dongo di londe̱ malalo la “epum’a mudī.” (Gal. 5:22, 23, NW) Kana musango ma mbale̱ mu mawano̱ nde na mudī ma Loba, jangame̱n bola mudī-musangi epolo o jongwane̱ biso̱ ná di be̱ne̱ musango ma mbale̱. Jombweye mbadi iba mu mongwane̱no̱ biso̱ o be̱ne̱ musango.

Ńaboso, bolanga ba pond’a te̱ ba Betiledi be wu na Loba bo mongwane̱ biso̱ o be̱ne̱ musango. (Mye. 1:2, 3) Di madutea te̱ jombwea mwe̱ndi ma Loba, mudī-musangi mu mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ nje Yehova a mo̱nge̱le̱no̱ o mambo jita. K’eyembilan, di me̱ne̱ ne̱ni eno̱ musango na ońola nje musango mweno̱ mo̱ mweńa jita. Bupe̱ la yi ńai a belēdi be mawe̱ o Eyal’a Loba, di mabola biso̱ musango munde̱ne̱ o longe̱ lasu.​—Min. 3:1, 2.

Ni londe̱ iba, jangame̱n kane̱ ná di kuse mudī-musangi. (Lukas 11:13) Yehova a kakane̱ ná di wasi te̱ jongwane̱ lao “musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ mu me̱nde̱ kombe̱ milema mańu na mo̱nge̱le̱ mańu o Kristo Yesu.” (Fil. 4:6, 7) Di kane̱ te̱ ná di be̱ne̱ mudī ma Yehova, Loba lasu di malonde̱ biso̱ na musango ma teten mwena a mabolano̱ buka te̱ ba bena ba be̱n mulatako ma bo̱ibo̱i na mo̱.​—Rom. 15:13.

Ne̱ni bō̱ ba we̱le̱no̱ man malea ma Betiledi o ebolo, ba po̱ngo̱ pe̱ mawengisan mongwane̱ babo̱ o be̱ne̱ musango ma po̱ko̱po̱ko̱ na Yehova, na babo̱ mo̱me̱ne̱, na bane̱ bato ba benama e?

NE̱NI BA SO̱INO̱ MUSANGO MA PO̱KO̱PO̱KO̱

O mwemba ma Kriste̱n we̱nge̱, di be̱n bō̱ bena ba ta nde “bato ba malinga,” nde tatan be muyao, we̱lisane̱, na musango na bape̱pe̱.a (Min. 29:22) Maka ne̱ni nika ńe̱ne̱ne̱no̱ o malonge̱ ma ban bate̱ dikalo baba ba kusi jongwane̱ o buka malinga na be̱ pe̱ musango na bape̱pe̱.

David. Ebe̱yed’ao ya bobe e ta ye̱ne̱ne̱ o beto̱pedi bao. Oboso ná a mabake̱ Loba longe̱ lao, a ta a yo̱ko̱ to̱kisane̱ bane̱, a kwalisane̱ pe̱ mbia mao byala ba bobe. Na ponda, David e̱n ná angame̱n tukwa a be̱ pe̱ mot’a musango. Ne̱ni okono̱ o be̱ mot’a musango e? Mo̱ ná: “Na botedino̱ bupe̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o longe̱ lam, edube e bati be̱ oteten a biso̱ na mbia mam.”

Rahe̱l. Mo̱ ná, “Nate̱na tatan, na dia na manane̱ malinga ebanja na kokedi nde o mbia ma bato be malinga.” Nje yongwane̱ mo̱ o be̱ musango e? A malabe̱ ná, “Na kane̱ Yehova ná na kusane̱ mo̱ jongwane̱.”

David na Rahe̱l be nde byembilan beba be malee̱ ná di bupe̱ te̱ bete̱sedi ba Bibe̱l di baise̱ pe̱ Loba ná a bole biso̱ mudī mao ná mongwane̱ biso̱, di mabe̱ne̱ musango. O ka mbale̱, to̱ná jeno̱ o was’a bobe, je ná di be̱ne̱ musango ma teten mu mongwane̱ ná di be̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na mbia masu name̱ne̱ pe̱ na bonasango. Yehova a mome̱le̱ biso̱ ná di “be̱ musango na bato be̱se̱.” (Rom. 12:18) Mo̱ nika ńe ná e bolane̱ na mbale̱ e, njika tombwane̱ di be̱nno̱ ke̱ di we̱ o koma musango e?

BOLA NÁ O BE̱NE̱ MUSANGO NA BANE̱

Di mawanea bato mwe̱ndi ma musango ma Janea la Loba tongwea n’ebol’asu ya dikalo. (Yes. 9:6, 7; Mat. 24:14) Je muńe̱nge̱ ná jita ba kasane̱ biso̱ mo̱. Nik’e boli ná mambo bane̱ ba mabolano̱ ma si malingise̱ pe̱ babo̱. O diwengisan, ba be̱n tatan dipita la mbale̱ ońola mińa mi maye̱, ba le̱le̱m pe̱ o “pulise̱ musango na bupe̱ mo̱ ombusa.”​—Mye. 34:14.

Nde seto̱ be̱se̱ nde ba makase̱ mwe̱ndi masu, sepo̱n o bebotedi. (Yohane 3:19) To̱ na nika, mudī ma Loba mu mongwane̱ biso̱ o langwea babo̱ myango ma bwam na musango n’edube. Tongwea na nika nde di mabupe̱no̱ bediedi ba Yesu jombwea dikalo be o Mateo 10:11-13, owe̱ni a bolino̱ malea ná: “Lo mingea te̱ o ni ndabo, lo soma mo̱. Yete̱na ni ndabo e dongame̱n, musango mańu mu be̱ na mo̱, nde yete̱na e si dongame̱n, musango mańu mu timbe na bińo̱.” Di bupe̱ te̱ malea ma Yesu, je ná di busane̱ musango masu, nde di be̱ne̱ pe̱te̱ epolo o jongwane̱ nu moto ponda nipe̱pe̱.

Di mabola pe̱ ná musango mu be̱ yete̱na di lee̱le̱ edube ońola baboledi ba go̱bina​—nikame̱ne̱ pe̱ na ba bena ba mate̱nge̱ne̱ ebol’asu. K’eyembilan, banedi ba ekombo ewo̱ ya Afrika bese̱le̱ ná mo̱nge̱le̱ ma mpenga meke babo̱ o bola biso̱ wonja o longa mandabo ma Janea. O bwam ba sangilane̱ mambo o musango, munasango mō̱ nu se̱le̱ boleye̱ o y’ekombo ka ńamuloloma a ta a lomabe̱ o je̱ne̱ muboledi nunde̱ne̱ ńa ni go̱bina o London, o Inglisi, o kwalisane̱ mo̱ ońola ebol’a musango Mboṅ a Yehova i mabolano̱ o ekombo ao. Nje di pe̱pe̱le̱ di wanno̱ e?

Munasango mo̱ ná, “Ponda na po̱ino̱ o wum’a bekasedi, bebo̱tedi ba mukasedi be langwedi mba ná e nde ngo̱n a tumba diwo̱ lena nokono̱ eyeme̱. Na mba na soma mo̱ n’eyem’ao ya bwambo. O mańaka mao me̱se̱ na mo̱ a baise̱ mba ná, ‘Nje e wan wa e?’ Na mba nalabe̱ mo̱ na muyao ná na mapula je̱ne̱ mudomedi nunde̱ne̱. Na mo̱ a bele̱ nu mudomedi o telefon, a busa o po̱ dongame̱ne̱ mba, a soma mba na y’eyem’a bwambo. Ombusa nika, a no̱ngi ponda o senga beteledi na bolino̱ mo̱ jombwea bebolo ba musango ba Mboṅ a Yehova.”

Beteledi b’edube munasango a bolino̱ mudomedi be sangilane̱ si so̱ṅtane̱ na mo̱nge̱le̱ ma mpenga a tano̱ a be̱ne̱ne̱ ebol’asu. Ombusa ponda, go̱bina ńa y’ekombo a Afrika e timbi bola dipapa la wonja la longa. A se̱ muńe̱nge̱ bonasango ba bono̱ o sangilane̱ bon bwambo na musango e! Na mbale̱, lee̱le̱ la bane̱ edube di mawana jita la tombwane̱​—name̱ne̱ pe̱ na musango.

BE̱NE̱ MUSANGO O BWINDEA

O nin we̱nge̱, tumba la Yehova di mabwane̱ paradisi ńa mudī ni londi na musango muńe̱nge̱. O me̱nde̱ bola ná mu musango mu bate be̱ yete̱na o po̱ngi miwe̱n ná o se yen ede̱mo a epum’a mudī o longe̱ lo̱ngo̱. Di buki me̱se̱, o mado̱lisane̱ Yehova o kusa pe̱ njoaso’a musango, na mwena mwe po̱ko̱po̱ko̱ o was’a peńa ńa Loba.​—2 Pet. 3:13, 14.