ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • kl Etuk. 15 ep. 140-149
  • Nghee taku tungwa oukwaneumbo oo hau fimaneke Kalunga

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Nghee taku tungwa oukwaneumbo oo hau fimaneke Kalunga
  • Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • OILONGIFO YOKUTUNGA OHOMBO I NA ELAO
  • TEKULA OUNONA PASHIIVO LOKUSHIIVA KALUNGA
  • LILIKOLELA “EWILIKO LOPANDUNGE”
  • Nghee ovalihomboli tava dulu okupameka ohombo yavo
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Ohombo oshali ya dja kuKalunga
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Nghee ohombo yopaKriste tai dulu okupondola
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova (Oshifo shokukonakonwa)—2016
  • Ohombo oyo oshali ya dja kuKalunga omunahole
    ‘Likalekeni mohole yaKalunga’
Tala ouyelele muhapu
Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe
kl Etuk. 15 ep. 140-149

Etukulwa 15

Nghee taku tungwa oukwaneumbo oo hau fimaneke Kalunga

1-3. Omolwashike vamwe ihava dulu okukandula po omaupyakadi oo haa holoka apeshe mohombo nosho yo mokukala omudali, ndele omolwashike Ombibeli tai dulu okukwafela?

NATU tye nee owa hala okutunga eumbo loye mwene. Tete oto lande edu. Nomesho oye okomutima owa fa u wete nale eumbo loye lipe. Ndele ongahelipi ngeenge ku na oilongifo ove ku na ounghulungu wokutunga? Eenghendabala doye itadi ka kala tuu dinyemateka!

2 Ovalihomboli vahapu ohava i mohombo tava diladila oku ka kala noukwaneumbo u na elao, ndele kave na oilongifo ile nee yo tuu nande ounghulungu oo wa pumbiwa okutunga oukwaneumbo u na elao. Divadiva ashike konima yefiku lohango, oikala ii otai hovele. Okulwa nokutanguna ohai ningi oshinima shefiku keshe. Ounona ngeenge va dalwa, tate mupe nosho yo meme ohava mono kutya vo kave na ounghulungu woku va tekula, ngaashi ashike naanaa ve he na ounghulungu wokukaleka po ohombo i na elao.

3 Ndele lao linene, Ombibeli otai dulu okukwafela. Omafinamhango ayo oku li ngaashi oilongifo oyo tai ku ningifa u kale to dulu okutunga oukwaneumbo u na elao. (Omayeletumbulo 24:3) Natu tale kutya eshi otashi ningwa ngahelipi.

OILONGIFO YOKUTUNGA OHOMBO I NA ELAO

4. Omolwashike tu na okuteelela kutya otapa ka kala omaupyakadi mohombo, nOmbibeli oya yandja omafinamhango elipi?

4 Kashi na nee mbudi kutya ovalihomboli otava monika va wapalelafana shi fike peni, ova yooloka momaliudo avo, moimoniwa yokounona wavo nosho yo meputuko lavo lomoukwaneumbo. Onghee hano, ope na okuteelelwa kutya konima yohango otapa ka kala omaupyakadi onhumba. Mbela oku na okupongololwa po ngahelipi? Ngeenge ovatungi tava tungu eumbo, ohava tale keepulana. Odo odi li oikwatiketi oyo i na okushikulwa. Ombibeli otai yandje omifikamhango daKalunga mokutunga oukwaneumbo u na elao. Paife natu ka konakoneni dimwe domudo.

5. Ombibeli otai tu omufindo ngahelipi efimano loudiinini mohombo?

5 Oudiinini. Jesus okwa ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.”a (Mateus 19:6) Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Ohombo nai fimanekwe kuaveshe, nomutala wohombo nau kale u he noshipo; osheshi ovaholi voipala novateyihombo Kalunga te va tokola.” (Ovaheberi 13:4) Onghee hano ovalihomboli ove na okukala ve udite kutya ove na oshinakuwanifwa kuJehova va kale ovadiinini kookaume kavo komohombo.—Genesis 39:7-9.

6. Ongahelipi oudiinini tau kwafele okukaleka po ohombo?

6 Oudiinini otau yandje efimano neameno kohombo. Ovalihomboli ovadiinini ove shii kutya kashi na nee mbudi kutya oshike tashi ka ningwa, otava ka yambididafana. (Omuudifi 4:9-12) Inashi yooloka ko tuu kwaava hava fiye po ohombo yavo shimha ashike pa holoka okaupyakadi kotete! Ovanhu va tya ngaho ohave uya divadiva pexulifodiladilo kutya ‘ova hoolola omunhu a puka,’ kutya mboli ‘kave holafane vali,’ nonokutya okukonga kaume komohombo mupe olo ekandulepo lomukundu. Ndele eshi itashi yandje nande omhito kuumwe womovalihomboli opo a kule pamaliudo. Ponhele yaasho, ovahenoudiinini va tya ngaho otashi dulika va twaalele omaupyakadi a faafana kookaume komohombo vape. Ngeenge omunhu e na onduda iwa ndele ta mono nokutya ohai lokwa eenhongo, doshili oha kendabala oku di fitika. Iha tembukile ashike konduda imwe i lili. Sha faafana, okulundulula kaume komohombo hako onghedi yokukandula po oupyakadi oo tau etifa eenhamanana mohombo. Ngeenge omaupyakadi taa holoka, ino kendabala u xulife po ohombo, ndele longa noudiinini opo u i kaleke po. Oudiinini wa tya ngaha ohau tale ko ohombo kutya oyo oshinima sha wana okwaamenwa, okudiininwa nokufimanekwa.

7. Omolwashike okupopya luhapu ku li kudjuu kovalihomboli, ndele ongahelipi okudjala “omunhu mupe” taku dulu okukwafela?

7 Okupopya. “Apa pe he nomapukululo, eemhangela tadi nyonauka,” eyeletumbulo lOmbibeli osho tali ti. (Omayeletumbulo 15:22) Ndele nande ongaho, okupopya okudjuu kovalihomboli vamwe. Omolwashike shi li ngaho? Omolwaashi ovanhu ove na eenghedi da yoolokafana dokupopya. Eshi oshinima osho luhapu hashi twala mokuuda ko pomunghulo kwa kula nosho yo okuhenambili. Onghedi omo omunhu a tekulwa otai dulu okukala tai dana onghandangala moshinima omu. Pashihopaenenwa, vamwe otashi dulika va tekulwa momaumbo omo ovadali hava kala alushe tava tanguna. Nopaife eshi ve li ovakulunhu va hombola ile va hombolwa, otashi dulika ve he shii nghee ve na okupopya nookaume kavo komohombo monghedi yopambili noyopahole. Ndele nande ongaho, eumbo leni kali na okushituka li ninge ‘eumbo li yadi eenhamanana.’ (Omayeletumbulo 17:1, OB-1986) Ombibeli otai tu omufindo okudjala “omunhu mupe,” ndele itai pitike ekeshuko, eenhangu netukano.—Ovaefeso 4:22-24, 31.

8. Oshike tashi dulu shi kwafele ngeenge ito tu kumwe nakaume koye komohombo?

8 Oshike u na okuninga ngeenge pa holoka okuhatwakumwe? Ngeenge ehandu tali hovele okuxwama, oshi li nawa ngeenge tamu shikula omayele Omayeletumbulo 17:14 taa ti: “Efa eemhata fimbo [do inadi] panuka.” Heeno, otashi dulika u kaleke manga eenghundafana, nokutwikila konima ngeenge amushe mwa ngungumana. (Omuudifi 3:1, 7) Kashi na nee mbudi kutya oshike, kendabala u kale ho ‘endelele okupwilikina nokuliteelela mokupopya, ove u liteelele mokuhanduka.’ (Jakob 1:19) Elalakano loye olo okukandula po oupyakadi, hakufindana meemhata. (Genesis 13:8, 9) Hoolola oitya nosho yo onghedi yokupopya oyo tai ku ngungumaneke nosho yo kaume koye komohombo. (Omayeletumbulo 12:18; 15:1, 4; 29:11) Komesho yaaishe, inamu kala nehandu, ndele kongeni ekwafo kuKalunga mokwiilikana pamwe nelininipiko.—Ovaefeso 4:26, 27; 6:18.

9. Omolwashike taku dulu okutiwa kutya okupopya ohaku tameke momutima?

9 Eyeletumbulo lOmbibeli otali ti: “Omutima womunongo tau mu nongeke mokanya kaye ndee tau hapupalifa elongo lomilungu daye.” (Omayeletumbulo 16:23) Hano doshili, oshipatululo shokupopya ku na omupondo oshi li momutima, ndele hamokanya. Mbela ou na oikala i li ngahelipi shi na sha nakaume koye komohombo? Ombibeli otai ladipike Ovakriste va ulike “oukwao wananghali.” (1 Petrus 3:8, NW) Mbela oto dulu oku shi ninga ngeenge kaume koye komohombo e na oshisho osho tashi mu nyikifa oluhodi? Ngeenge osho, otashi ke ku kwafa u shiive nghee u na okunyamukula.—Jesaja 50:4.

10, 11. Ongahelipi omushamane ta dulu okulongifa omayele a 1 Petrus 3:7?

10 Efimaneko. Ovashamane Ovakriste otava lombwelwa opo va kale novakainhu vavo ‘neendunge ngaashi noiyuma inai pama, noku va fimaneka yo.’ (1 Petrus 3:7) Okufimaneka omukainhu woye osha kwatela mo okudimina ongushu yaye. Omushamane oo ha kala nomukainhu waye “neendunge” oha fimaneke neenghono omaliudo omukainhu waye, omaukwatya aye, eendunge daye nefimano laye. Oku na yo okukala a hala okulihonga nghee Jehova ha tale ko ovakainhu nonghee a hala va kalwe navo.

11 Natu tye kutya, meumbo loye ou na mo oshiyuma shiwa okulongifwa ndele oshivovokedi. Mbela ito ke shi longifa neyavalo linene? Petrus okwa longifa outumbulilo “oiyuma inai pama” monghedi ya faafana, naashi oshi na okulinyengifa omushamane Omukriste a ulike olukeno shi na sha nomukainhu waye omuholike.

12. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuulika kutya okwa fimaneka omushamane waye neenghono?

12 Ndele mbela Ombibeli otai yandje omayele elipi komukainhu? Paulus okwa shanga ta ti: “Omukainhu na fimaneke omulumenhu waye [neenghono, NW].” (Ovaefeso 5:33) Ngaashi ashike omukulukadi a pumbwa okukala e udite kutya okwa fimanekwa noku holike kukaume kaye komohombo, omushamane naye okwa pumbwa okukala e udite kutya oha fimanekwa komukulukadi waye. Omukulukadi oo ha fimaneke omushamane waye ita ka kala a nyika oshinhoko ta vilototota ngeno omapuko omushamane waye, kutya nee omushamane Omukriste ile hasho. Ke na oku mu kufa efimano laye moku mu kembaula noku mu dinififa kutya nee ongeenge ve li aveke ile omoipafi.—1 Timoteus 3:11; 5:13.

13. Ongahelipi omadiladilo taa dulu okupopiwa panghedi yombili?

13 Eshi inashi hala okutya omukainhu ke na okupopya etaleko laye. Ngeenge ope na osho tashi mu piyaaneke, ota dulu oku shi popya nefimaneko. (Genesis 21:9-12) Okulombwela omushamane waye ediladilo lonhumba osha faafana noku mu umbila etanga. Ota dulu oku li mu ekela monghedi iwa opo a dule oku li yakela noupu, ile ota dulu e li mu kupule a shila opo li mu ehameke. Itashi ka kala tuu shiwa neenghono ngeenge ookaume komohombo aveshe tava henuka omavelafano eembedi, ndele ponhele yaasho, tava popi nombili nomonghedi iwa!—Mateus 7:12; Ovakolossi 4:6; 1 Petrus 3:3, 4.

14. Ou na okuninga shike ngeenge kaume koye komohombo ke na ohokwe mokulongifa omafinamhango Ombibeli mohombo?

14 Ngaashi twa mona nale, omafinamhango Ombibeli otaa dulu oku ku kwafela okutunga ohombo i na elao. Ndele ongahelipi ngeenge kaume koye komohombo ke na ohokwe mwaasho Ombibeli tai ti? Natango otapa dulu okuningwa shomupondo ngeenge ove oto longifa eshiivo lokushiiva Kalunga moilonga yoye. Petrus okwa shanga ta ti: “Nye yo ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po. [Eshi] ve wete nhumbi hamu ende moukoshoki [nomefimaneko linene, NW].” (1 Petrus 3:1, 2) Doshili, eshi osho yo shi na okuningwa komushamane oo e na omukulukadi e he na ko nasha nOmbibeli. Kashi na nee mbudi kutya kaume koye komohombo okwa hoolola okuninga shike, ove omafinamhango Ombibeli nae ku ninge kaume komohombo muwa. Eshiivo lokushiiva Kalunga otali dulu yo oku ku ninga omudali e li nawa.

TEKULA OUNONA PASHIIVO LOKUSHIIVA KALUNGA

15. Ongahelipi eenghedi da puka dokutekula ounona omafimbo amwe hadi tambekidwafanwa, ndele ongahelipi tashi dulu okweefiwa po?

15 Okukala u na oshishaaxa ile ohamala hasho tashi ku ningi omuhongi woipilangi onghulungu. Sha faafana, okukala ashike u na ounona itashi ku ningi omudali omunekeka. Ve shi shii ile ve he shi shii, luhapu ovadali ohava tekula ounona vavo monghedi oyo vo va tekulwa. Hano, eenghedi da puka dokutekula ounona omafimbo amwe ohadi tambekidwafanwa okudja kepupi limwe nokuya kepupi likwao. Eyeletumbulo lonale lOshiheberi otali ti: “Ootatekulu ova lile oipele yeeviinyu, nomayoo oludalo lavo okwa hangwa kouwe.” Ndele Omishangwa otadi ulike kutya inashi pumbiwa omunhu a shikule ondjila oyo ya totwa po kovadali vaye. Ota dulu okuhoolola ondjila i lili, oyo ya nwefwa mo keemhango daJehova.—Hesekiel 18:2, 14, 17.

16. Omolwashike sha fimana okufiloshisho oukwaneumbo woye, naashi osha kwatela mo shike?

16 Jehova okwa teelela ovadali Ovakriste va pe ovana ewiliko nefiloshisho li li nawa. Paulus okwa shanga ta ti: “Ndelenee ou iha file ovakwao oshisho naunene ava vambulaye, ye okwe lidimbika eitavelo noku dulike kuou e he fi omwiitaveli.” (1 Timoteus 5:8) Eendjovo inadi kola tuu edi! Okuwanifa po oshilonga shoye u li omufilishisho, osho sha kwatela mo okufiloshisho eemhumbwe dounona voye dopalutu, dopamhepo nosho yo dopamaliudo, oko oufembanghenda noshinakuwanifwa shomutilikalunga. Ombibeli otai yandje omafinamhango oo taa dulu okukwafela ovadali mokutungila ovana omudingonoko u na elao. Konakona amwe omuo.

17. Oshike sha pumbiwa ngeenge owa hala omhango yaKalunga i kale momitima dovana voye?

17 Tula po oshihopaenenwa shiwa. Ovadali Ovaisrael ova lombwelwa taku ti: “Ndele ove u [na okufindila eendjovo daKalunga] movana voye noku [di] tonga fimbo u li omutumba meumbo loye ile fimbo u li mondjila nongenge to ka nangala nongenge to penduka.” Ovadali okwa li ve na okuhonga ovana omifikamhango daKalunga. Ndele elombwelo eli okwa li la tetekelwa keendjovo tadi ti: ‘Neendjovo edi ame ohandi ku lombwele nena, nadi kale momutima woye.’ (Deuteronomion 6:6, 7) Heeno, ovadali itava dulu okuyandja osho ve he na. Eemhango daKalunga odi na okukala tete da shangelwa momutima woye ngeenge owa hala di shangelwe momitima dovamwoye.—Omayeletumbulo 20:7; yelekanifa Lukas 6:40.

18. Shi na sha nokuulika ohole, ongahelipi Jehova a tulila po ovadali oshihopaenenwa ku he na vali?

18 Va shilipalekela ohole yoye. Peninginifo laJesus, Jehova okwa popya ta ti: “Oove Omona wange omuholike, onde ku hokwa.” (Lukas 3:22) Kungaha Jehova okwa dimina Omona waye nokwa popya kutya okwe mu hokwa nokwe mu shilipalekela ohole yaYe. Nokonima Jesus okwa lombwela Xe ta ti: “Ove wa kala u hole nge, ounyuni fimbo inau shitwa.” (Johannes 17:24) Hano mu li ovadali ovatilikalunga, ulikeni kutya omu hole ovana veni moku shi va lombwela nosho yo pamalinyengo ngaashi oku va papatela—naashi shi ningeni oikando noikando. Dimbulukeni alushe kutya “ohole otai tungu.”—1 Ovakorinto 8:1.

19, 20. Oshike sha kwatelwa mokuyandja outekuduliko wa yuka kounona, nongahelipi ovadali tava dulu okumona ouwa moshihopaenenwa shaJehova?

19 Outekuduliko. Ombibeli otai divilike outekuduliko wopahole. (Omayeletumbulo 1:8) Ovadali ovo itava wanifa po oshinakuwanifwa shavo shokuwilika ovana paife, otava ka taalelwa koilanduliko ii monakwiiwa. Ndele ovadali otava kumaidwa yo va ha pitililife unene. Paulus okwa shanga ta ti: “Ooxe nye, inamu shinda ovana veni, [opo va ha teke omukumo, NW].” (Ovakolossi 3:21) Ovadali ove na okuhenuka va ha pitililife mokupukulula ovana ile va popyaapopye alushe omaunghundi nosho yo va kembaule eenghendabala dovana.

20 Jehova Kalunga, Tate yetu womeulu, okwa tula po oshihopaenenwa mokuyandja outekuduliko. Mokupukulula kwaye iha pitililifa. Kalunga okwa lombwela oshiwana shaye ta ti: “Ame ohandi ke ku denga nedengo la yeleka.” (Jeremia 46:28) Ovadali ove na okuhopaenena Jehova moshinima omu. Outekuduliko u he na ondjele ile oo wa pitilila elalakano lao lokuyukifa nokuhonga osha yela kutya otau va handukifa.

21. Ongahelipi ovadali tava dulu okumona ngeenge outekuduliko wavo ou na tuu omupondo?

21 Ongahelipi ovadali tava dulu okumona kutya outekuduliko wavo oo tava yandje ou na omupondo? Otashi dulika ve lipule kutya: ‘Mbela outekuduliko oo handi yandje otau wanifa po shike?’ Ou na okukala tau hongo sha. Omumwoye oku na okuuda ko kutya omolwashike ta pewa outekuduliko. Ovadali ove na yo okukala ve na ko nasha noidjemo oyo hai di mokuyandja epukululo kwavo. Doshili, konyala ounona aveshe petameko ohava kala va nyemata molwoutekuduliko. (Ovaheberi 12:11) Ndele outekuduliko kau na okutilifa okaana ile ka kale ke udite kutya oka ekelwashi ile ka diladile kutya ko okakolokoshi ashike nghee ka dalwa. Manga ina pukulula oshiwana shaye, Jehova okwa ti: “Ino tila . . . Osheshi Ame ondi li puove.” (Jeremia 46:28) Heeno, epukululo oli na okuyandjwa monghedi omo omona weni e udite kutya omu li pamwe naye mu li ovadali ovanahole ovo tave mu yambidida.

LILIKOLELA “EWILIKO LOPANDUNGE”

22, 23. Ongahelipi to dulu okulikola ewiliko olo la pumbiwa mokutunga oukwaneumbo u na elao?

22 Ohatu dulu okukala twa pandula eshi Jehova a yandja oilongifo oyo twa pumbwa opo tu tunge oukwaneumbo u na elao. Ndele okukala ashike tu na oilongifo inashi wana. Otu na okulideula oku i longifa nawa. Pashihopaenenwa, omutungi otashi dulika e lihonge eenghedindjikilile dii monghedi omo ha longifa oilongifo yaye. Otashi dulika ha longifa imwe yomuyo ponhele opo i he na okulongifwa nandenande. Koshi yeenghalo di li ngaha, eenghedi daye dokutunga osha yela kutya otadi ka eta oshidjemo shaasho ta tungu shi kale shi he na ongushu. Sha faafana, otashi dulika nee paife u shii eendjikilile dii odo de livakela moukwaneumbo woye. Dimwe otashi dulika da menena mo omidi da ya moule noshi li shidjuu oku di lundulula. Ndele nande ongaho, shikula omayele Ombibeli: “Omunongo na pwilikine opo a hapupalife eendunge, nomunaendunge ta ka pewa [ewiliko lopandunge, NW].”—Omayeletumbulo 1:5.

23 Oto dulu okulikola ewiliko lopandunge mokutwikila komesho nokutambula eshiivo lokushiiva Kalunga. Kala ho tale komafinamhango Ombibeli oo taa dulu okulongifwa monghalamwenyo youkwaneumbo, ndele to ningi omalunduluko opo sha pumbiwa. Tala kOvakriste va pyokoka ovo va tula po oihopaenenwa iwa ve li ookaume kopahombo novadali. Popya navo. Komesho yaaishe, oisho yoye i shiivifila Jehova meilikano. (Epsalme 55:23; Ovafilippi 4:6, 7) Ota dulu oku ku kwafela opo u hafele onghalamwenyo youkwaneumbo u na elao oo tau mu fimaneke.

[Omashangelo opedu]

a Ekanghameno lopamishangwa limwe alike lokuhengana nokuhenga po notali pitike okuhombolululwa ile okuhombolulula olo “oluhaelo”—enangalafano pondje yohombo.—Mateus 19:9.

KONAKONA ESHIIVO LOYE

Ongahelipi oudiinini, okupopya nosho yo efimaneko tai eta ohombo i na elao?

Omeenghedi dilipi ovadali tava dulu okukwashilipaleka ovana kutya ove va hole?

Oinima ilipi ya kwatelwa moutekuduliko wa yuka?

[Efano la mana ko epandja pepandja 147]

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma