Diinina oukoshoki mokwaamena omutima woye
“Omutima woye [u] amena komesho yoinima aishe oyo i nokwaamenwa, osheshi muo tamu di omwenyo.”—OMAYELETUMBULO 4:23.
1-3. (a) Ongahelipi ovanhu have shi ulike luhapu kutya inava lenga oukoshoki wavo? Shi faneka. (b) Omolwashike sha fimana okukonakona ongushu youkoshoki?
EFANO lokekuma otashi dulika kwa li la fa li he li pefimbo. Tashi dulika inali fewa mo mokufewekwa kweumbo. Kashi na nee mbudi kutya oshike tashi dulu okudiladililwa efano olo, osha yela kutya mwene walo okwa li e udite kutya ine li pumbwa. Efano ola tulwa mofandifa yoinima ikulu, tali tulwa ondado yeedola 29 (U.S.). Ndele konima yomido dinini, osha ka monika kutya ola li li na ongushu yeedola hanga emiliyona limwe. Heeno, ola li oshilongomwa sha longekeka nosha pumba. Diladila nee komaliudo amwene walo wonale oo a li a tala ko emona olo li he na ongushu!
2 Oshinima sha faafana ohashi ningilwa luhapu oukoshoki, sha hala okutya oukoshoki womunhu wopaenghedi. Ovanhu vahapuvahapu kunena ohava tale ko oukoshoki wavo u he na ongushu. Vamwe ohave u tale ko u li oshinima shi he li pefimbo, osho inashi fewa mo monghedi yokukalamwenyo yoshinanena. Kungaha, ohave u nyono po omolwouwa wongaho. Vamwe ohava nyono po oukoshoki wavo omolwokulihafifa pamilele kwopokafimbo. Vamwe ohave shi ningi opo va pandike unene koomakula vavo ile koshilyo shoukashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo.—Omayeletumbulo 13:20.
3 Vamwe ohave shi didilike ashike konima yefimbo nghee oukoshoki wavo wa li shili emona li na ondilo. Okukanifa kwavo luhapu okunyikifa oluhodi. Ngaashi Ombibeli tai popi, oilanduliko yoluhaelo otai dulu okukala ngaashi oudiyo, ‘ilula ngaashi oshixwa shomululu.’ (Omayeletumbulo 5:3, 4) Omolwonghalo yokunena oyo ya nyonauka paenghedi, ongahelipi to dulu okulenga nokudiinina oukoshoki woye? Ohatu ka divilika eenghatu nhatu da pambafana odo hatu dulu okukatuka.
Amena omutima woye
4. Omutima wopafaneko oshike, nomolwashike tu na oku u amena?
4 Oshipatululo shokudiinina oukoshoki osho okwaamena omutima. Ombibeli otai ti: “Omutima woye [u] amena komesho yoinima aishe oyo i nokwaamenwa, osheshi muo tamu di omwenyo.” (Omayeletumbulo 4:23) “Omutima woye” otau ulike kushike opo? Kau fi omutima wo venevene. Omutima oo oyou wopafaneko. Otau ulike kwaasho u li meni, mwa kwatelwa omadiladilo oye, omaliudo oye nosho yo omalinyengotomheno oye. Ombibeli otai ti: ‘Ove hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neenghono doye adishe.’ (Deuteronomion 6:5) Jesus okwa ulika koshipango osho shi li shinenenene kwaaishe. (Markus 12:29, 30) Osha yela kutya omitima detu odi na ongushu ihapu. Oku u amena kwetu otaku ti sha.
5. Ongahelipi omutima tau dulu okukala u na ongushu nowa nyika yo oshiponga?
5 Ndele Ombibeli otai ti yo kutya “omutima wovene ou nomakoto u dule ashishe nowa nyonauka.” (Jeremia 17:9) Ongahelipi omutima tau dulu okukala u na omakoto—wa nyika oshiponga kufye? Pashihopaenenwa, otuwa oyo oshilongifo shi na oshilonga notai dulu nokuli okuxupifa omwenyo moshiponga. Ndele ngeenge omushingi ita pangele otuwa, mokuyukifa alushe oshiteelinga, otuwa oyo tuu oyo otai dulu okweeta noupu oshiponga shinene. Sha faafana, okuninga shapo to amene omutima woye, ngeenge hasho oto ka pangelwa komahalo nokomalinyengotomheno oye omeni, ndele onghalamwenyo yoye otai ka ya moshiponga. Eendjovo daKalunga otadi ti: “Ou [te] lineekele omutima waye mwene, oye elai. Ndelenee ou ha ende neendunge ota xupifwa.” (Omayeletumbulo 28:26) Heeno, oto dulu okweenda mounongo nokuhenuka oiponga inene ngeenge owa longifa Eendjovo daKalunga di ku wilike, ngaashi ashike to dulu okutala okaalita kondjila fimbo ino tameka olweendo.—Epsalme 119:105.
6, 7. (a) Ouyapuki oshike, nomolwashike wa fimana kovapiya vaJehova? (b) Otu shi shii ngahelipi kutya ovanhu inava wanenena otava dulu okuhopaenena ouyapuki waJehova?
6 Omitima detu itadi ka lemena koukoshoki kudo vene. Otu na oku di yukifa kuo. Onghedi imwe yoku shi ninga oyo okudilonga kongushu yashili youkoshoki. Oukwatya oo owa pambafana filufilu nouyapuki, oo tau ti okukala wa yela, u he na oshipo nowa tukuka ko koulunde. Ouyapuki oo oukwatya wa denga mbada oo u li oukwatya waJehova Kalunga wa fimana. Eevelishe omafele dOmbibeli otadi kwatakanifa oukwatya oo naJehova. Doshili, Ombibeli otai ti kutya “Ouyapuki owaJehova.” (Exodus 28:36, NW) Ndele mbela oukwatya oo wa denga mbada ou na ekwatafano lashike nafye tu li ovanhu inava wanenena?
7 Jehova ote tu lombwele mEendjovo daye ta ti: “Kaleni ovayapuki, osheshi Aame omuyapuki.” (1 Petrus 1:16) Heeno, ohatu dulu okuhopaenena ouyapuki waJehova; ohatu dulu okukala twa koshoka koshipala shaye nosho yo okudiinina oukoshoki wetu. Onghee hano, ngeenge hatu lidilike okuhenoukoshoki, oilonga ya nyata, ohatu lalakanene okumona oufembanghenda wopombada uhafifa, wokukala hatu ulike oukwatya muwa waKalunga Omukombadambada. (Ovaefeso 5:1) Katu na okudiladila kutya osho itashi shiiva okuningwa, omolwaashi Jehova oye Omwene omunaendunge noku na ondjele, oo ihe tu pula nande shihapu shi dulife pwaasho hatu dulu okuninga. (Epsalme 103:13, 14; Jakob 3:17) Doshili, okukala twa koshoka pamhepo nopaenghedi otashi pula eenghendabala. Ndele omuyapostoli Paulus okwa ti kutya ‘ouyuki noukoshoki owomuKristus.’ (2 Ovakorinto 11:3, OB-1954) Mbela katu na ongunga kuKristus nosho yo kuXe okuninga eenghendabala da mana mo opo tu kale noukoshoki wopaenghedi? Doshili, ove tu ulikila ohole inene oyo itatu dulu nande okufutila po. (Johannes 3:16; 15:13) Oshi li oufembanghenda kufye okuulika olupandu letu mokukala nonghalamwenyo ya koshoka paenghedi. Okudiladila oukoshoki wetu monghedi oyo, ohatu ke u tala ko u na ongushu nohatu ka amena omitima detu.
8. (a) Ongahelipi hatu dulu okupalula omitima detu dopafaneko? (b) Eenghundafana detu otadi dulu okuholola shike shi na sha nafye?
8 Ohatu amene yo omitima detu monghedi oyo hatu lipalula. Otwa pumbwa okupalula omadiladilo nomitima detu alushe noikulya iwa yopamhepo nosho yo okuyandja elitulemo letu konghundana iwa yOuhamba waKalunga. (Ovakolossi 3:2) Nokuli neenghundafana detu odi na okuulika elitulemo olo. Ngeenge otwa shiivika hatu popi kombinga yoinima yopambelela noinai koshoka, ohatu holola sha kombinga yomitima detu. (Lukas 6:45) Ponhele yaasho, natu kale twa shiivika hatu popi kombinga yoinima oyo yopamhepo notai tungu. (Ovaefeso 5:3) Opo tu amene omitima detu, ope na oiponga ya kwata moiti oyo tu na okuhenuka. Natu kundafaneni ivali yomuyo.
Kukumeni oluhaelo
9-11. (a) Omolwashike ovo tave lipwililikile omayele 1 Ovakorinto 6:18 tashi dulika va ye moluhaelo noupu? Shi faneka. (b) Ngeenge ohatu kukuma oluhaelo, ohatu henuka shike? (c) Omulumenhu omudiinini Job okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa shilipi?
9 Jehova okwa nwefa mo omuyapostoli Paulus a shange omayele onhumba oo a kwafela vahapu va amene omitima davo nokudiinina oukoshoki. Paulus okwa ti: “Kukumeni oluhaelo.” (1 Ovakorinto 6:18) Didilika kutya ina tya ashike: “Henukeni oluhaelo.” Ovakriste ove na okuninga shihapu shi dulife opo. Ove na okuya onhapo oilonga oyo inai koshoka paenghedi, ngaashi ashike tava i onhapo oshiponga tashi twala mefyo. Ngeenge ohatu lipwililikile omayele oo, ohatu hapupalifa omhito yokuya moluhaelo nokukanifa okuhokiwa kuKalunga.
10 Oku shi faneka: Omudalakadi okwa kosha okamonamati noku ka dika omolwokulilongekidila omhito ya fimana. Okamati oka pula ngeenge otaka dulu oku ka danauka pondje fimbo oukwaneumbo inau ya, naina okwa dimina ndele okwe ka kelela oshinima shimwe. Ina okwa ti: “Ino ya popepi nokandobe oko ke li pondje. Ngeenge owe liningile eenhata, oto ka handukilwa.” Ndele moule wominute, ina okwa mona okamati taka ende komunghulo lela wokandobe taka hale okupunduka. Okamati kakwa li ke liningila onhata natango. Ndele nande ongaho, oka li take lipwililikile elondwelo laina lokuhaya popepi nokandobe nosha yela kutya oshiponga osha li pokuholoka. (Omayeletumbulo 22:15) Ovanyasha novakulunhu vahapu ovo ve na okukala va lungama ohava ningi omapuko a faafana. Ngahelipi mbela?
11 Momafimbo aa eshi ovanhu vahapu ve liyandja “mouhalu womilele dififa ohoni,” opa totwa ongeshefa tai xumifa komesho omilele inadi koshoka. (Ovaroma 1:26, 27, NW) Oshiponga shomafano oipala osha hapupala moifo, momambo, meevidio nosho yo koInternet. Ovo va hoolola okutala omafano a tya ngaho itava kukuma nande oluhaelo. Otava danauka nalo, va fa ve li komunghulo walo, tava dini elondwelo lOmbibeli. Ponhele yokwaamena omitima davo, otave di tula oudiyo nomafano a twa oo taa dulu okukufa omido opo a dje mo momadiladilo. (Omayeletumbulo 6:27) Natu lihongeni komudiinini Job, oo a ninga eudafano nomesho aye a ha tale kwaasho ashike tashi ke mu yeleka a nyone. (Job 31:1) Eshi kashi fi tuu oshihopaenenwa shi shi okulandulwa!
12. Ongahelipi ovalikongi Ovakriste tava dulu ‘okukukuma oluhaelo’ pefimbo leendelafano?
12 Osha fimanenena unene ‘okukuma oluhaelo’ pefimbo leendelafano. Efimbo olo oli na okukala lihafifa nolokuteelela sha, ndele ovalikongi vamwe ovanyasha ohave li nyono po mokudanauka noluhaelo. Moku shi ninga, ohave liimbi ekanghameno la denga mbada lohombo iwa—ekwatafano la kanghamena kohole yokuhelihola mwene, elipangelo mwene nosho yo okudulika kuJehova Kalunga. Ovalikongi vonhumba Ovakriste inava kala noukoshoki wopaenghedi pefimbo leendelafano lavo. Konima eshi va hombola, omukainhu okwa popya kutya eliudo laye ole mu hepeka, la nyona po nokuli nehafo lefiku lohango yaye. Okwa hokolola a ti: “Onda pula Jehova oikando ihapu a dimine nge po, ndele nande opa pita omido heyali okudja opo, eliudo lange otali twikile okupa nge oushima.” Osha fimanenena opo ovo tava nyono omanyono a tya ngaho va konge ekwafo kovakulunhuongalo Ovakriste. (Jakob 5:14, 15) Ndelenee ovalikongi vahapu Ovakriste ohava katuka pandunge nohava henuka oiponga oyo pefimbo leendelafano. (Omayeletumbulo 22:3) Ohava ngabeke okuulikilafana ohole kwavo. Ohava kala nongoleka nohava henuka noukeka okukala ovo aveke meenhele de likalela.
13. Omolwashike Ovakriste ve he na okweendelafana naavo ihava longele Jehova?
13 Ovakriste ovo hava endelafana naavo ihava longele Jehova osha yela kutya otava dulu okushakeneka omaupyakadi anyikifa oluhodi. Pashihopaenenwa, ongahelipi to dulu okukala moukumwe naao e he hole Jehova Kalunga? Osha fimanenena opo Ovakriste va humbate ashike ondjoko imwe pamwe naavo ve hole Jehova nohava fimaneke omifikamhango daye doukoshoki. Eendjovo daKalunga otadi tu lombwele tadi ti: “Inamu humbata ondjoko imwe pamwe naava ve he neitavelo; osheshi ouyuki ou noukumwe washike nouhenouyuki? Ile ouyelele ou nekwatafano lashike nomulaulu?”—2 Ovakorinto 6:14.
14, 15. (a) Etaleko la puka lilipi vamwe ve na shi na sha neityo ‘loluhaelo’? (b) “Oluhaelo” ola kwatela mo oilonga ilipi, nongahelipi Ovakriste tava dulu ‘okukukuma oluhaelo’?
14 Eshiivo ola fimanenena yo. Itatu dulu lela okukuma oluhaelo ngeenge katu shii kutya olo naanaa shike. Vamwe mounyuni wonena ova tambula ko ediladilo la puka li na sha naasho “oluhaelo” tali ti. Ohava diladila kutya otava dulu okumbilipaleka omahalo avo omilele kondje yohombo, shimha ashike tave likelele komilele do venevene. Nokuli nomahangano ouhaku e shii okufimanekwa oo taa kendabala okuninipika omuvalu wokumita kwovanyasha veedula omulongo nasha, okwa ladipika ovanyasha va kufe ombinga momilele da penga odo ihadi etifa oufimba. Omayele a tya ngaho okwa puka filufilu. Okuhenuka oufimba kondje yohombo itashi ti shimwe nokudiinina oukoshoki, nefatululo lolela ‘loluhaelo’ inali ngabekwa.
15 Oshitya shOshigreka por·neiʹa, osho sha tolokwa “oluhaelo” oshi na eityo la tamunuka mo. Otashi ulike komilele da kwatela mo ovanhu ovo inava hombolafana notashi divilike okulongifa nai oilyo yoludalo. Por·neiʹa osha kwatela mo oilonga ngaashi enangalafano tali ningwa nokanya mokufipa oilyo yoludalo, okweendafana konima nosho yo okudanena oilyo yoludalo yaumwe, oinima oyo hai ningwa unene momaumbo eembwada. Ovanhu ovo tava diladila kutya oilonga ya tya ngaho kai fi “oluhaelo” otave lifufya notava wile momwiyo umwe womeemwiyo daSatana. (2 Timoteus 2:26) Natango, okudiinina oukoshoki otaku ti shihapu shi he fi ashike okulidilika oilonga keshe yoluhaelo. Opo tu ‘kukume oluhaelo,’ otu na okuhenuka omaludi aeshe oku he na oukoshoki moinima yopamilele nelihumbato lii oyo tai dulu okutwala menyono la kwata moiti lopor·neiʹa. (Ovaefeso 4:19) Monghedi ya tya ngaho ohatu diinine oukoshoki.
Henuka oshiponga shoikala tai kokele momilele
16. Okuulikilafana ohole okwa wana ashike monghalo ilipi, nosha yelifwa koshihopaenenwa shopamishangwa shilipi?
16 Ngeenge otwa hala okudiinina oukoshoki, oshiponga shimwe osho twa pumbwa okulungamena osho oikala tai kokele momilele. Vamwe otashi dulika va tye kutya oikala tai kokele momilele oi li elihafifo li he na oshiponga pokati koilyo youkashike kookanhu wa yoolokafana. Doshili, ope na efimbo neemhito dokuulikilafana ohole. Isak naRebbeka ova li va monika tava “danauka” pamwe, naasho osha li sha yela kovatali kutya kava li ashike ovamwainafana. (Genesis 26:7-9) Ndele ova li omushamane nomukulukadi waye. Okuulikilafana ohole pokati kavo okwa li kwa yuka. Oikala tai kokele momilele oi lilile.
17. Oikala tai kokele momilele oshike, nongahelipi oupyakadi oo tau dulu okupangelwa?
17 Oikala tai kokele momilele otai dulu okuyelifwa monghedi ei: okuulika elitulemo li na sha nokukala u hole umwe ndele kape na elalakano shili lohombo. Ovanhu ove li oishitwa ya kitakana, onghee hano kape na omalimbililo kutya ope na eenghedi dihapu doikala tai kokele momilele ndele dimwe domudo ihadi didilikwa noupu. (Omayeletumbulo 30:18, 19) Eemhango tadi dengele itadi dulu lela okukala ekandulepo. Ponhele yaasho, opa pumbiwa oshinima shi dule eemhango—elikonakono mwene li li paushili nosho yo etulomoilonga lolela lomafinamhango Ombibeli.
18. Oshike hashi linyengifa vamwe va kale noikala tai kokele momilele, nomolwashike okukala noikala oyo shiyahameka?
18 Ngeenge otu na oushili shi na sha nafye vene, vahapu vomufye otashi dulika tava dimine kutya ngeenge otwa mono kutya omunhu wonhumba woukashike kookanhu wa yooloka ko kuwetu oku na elitulemo lohole mufye, ohatu kala tu udite nawa. Osho oshi li paushitwe. Ndele mbela ohatu lihumbata monghedi tai kokele momilele opo tu pendule ohokwe ya tya ngaho, nelalakano okulifimaneka ashike fye vene ile hatu pendula elinyengo la tya ngaho muvamwe? Ngeenge osho ngaho, mbela otwa diladila ngoo ouyahame oo tashi dulika hatu etifa? Pashihopaenenwa, Omayeletumbulo 13:12 otaa ti: “Okuteelela efimbo lile taku kulaukifa omwenyo.” Ngeenge otu na oikala tai kokele momilele owina shi na sha naumwe, otashi dulika katu shii nghee omunhu oo a kumwa kuyo. Otashi dulika a kale e na eteelelo lokweendelafana nokuli nokuya mohombo hauxuuninwa. Enyemato olo tali landula ko otali dulu okukala liyahameka. (Omayeletumbulo 18:14) Okudanauka nomaliudo avamwe owina oshinima shii unene.
19. Ongahelipi oikala tai kokele momilele tai dulu okutula moshiponga eehombo dopaKriste?
19 Osha fimana unene okulivangeka oikala tai kokele momilele ngeenge tashi uya kovanhu ovo va hombola ile va hombolwa. Okuyandja elitulemo li na sha nokukala u hole omunhu oo a hombola ile a hombolwa, ile omunhu a hombola ile a hombolwa ta ulike elitulemo muumwe oo e he fi kaume kaye kopahombo, osha puka. Shinyikifa oluhodi, Ovakriste vamwe ova kala ve na ediladilo la puka kutya inashi puka okukulika omaliudo ohole yokuhola oilyo youkashike kookanhu wa yooloka ko kuwavo, nande kave fi ookaume kavo kopahombo. Vahapu ohava hololele “ookaume” va tya ngaho omaliudo avo omoule, noku va lombwela nokuli omadiladilo opaumwene oo ihave a lombwele ookaume kavo kopahombo. Oshidjemo, omaliudo ohole okwa li e va ningifa va kale ve lineekela unene omunhu oo pamaliudo naasho otashi dulu okunghundipaleka nokuhanauna po nokuli ohombo. Ovakriste ovalihomboli otava ningi nawa okudimbuluka elondwelo laJesus lopandunge li na sha nenyonohombo—kutya ohali tameke momutima. (Mateus 5:28) Onghee hano, natu ameneni omitima detu nokuhenuka eenghalo odo tadi dulu okutwala koilanduliko ya tya ngaho ihanauni.
20. Ongahelipi tu na okukala twa tokola toko okutala ko oukoshoki?
20 Doshili, kashipu okukala omukoshoki mounyuni wonena inau koshoka paenghedi. Ndele dimbuluka kutya oshipu unene okudiinina oukoshoki woye shi dulife oku u mona vali ngeenge we u nyono po. Doshili, Jehova ota dulu ‘okudimina po omatimba mahapu’ nota dulu okukoshola ovo ve livela shili ombedi komanyono avo. (Jesaja 55:7) Ndelenee Jehova ovo tava haele ihe va amene koilanduliko yeenghatu davo. Oilanduliko otai dulu okukala oule womido, nokuli noule wonghalamwenyo. (2 Samuel 12:9-12) Onghee hano, diinina oukoshoki woye mokwaamena omutima woye. Tala ko omufika woye wa koshoka koshipala shaJehova Kalunga u li emona li na ondilo, ndele ino u kanifa nande!
Oto nyamukula ngahelipi?
• Oukoshoki oshike, nomolwashike wa fimanenena?
• Ongahelipi hatu dulu okwaamena omitima detu?
• Oshike sha kwatelwa mokukukuma oluhaelo?
• Omolwashike tu na okuhenuka oikala tai kokele momilele?
[Efano pepandja 11]
Otuwa otai dulu okweeta oshiponga ngeenge inai wilikwa nawa
[Efano pepandja 12]
Oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge otwe lipwililikile omalondwelo?
[Efano pepandja 13]
Eendelafano la koshoka otali hafifa notali fimanekifa Kalunga