ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w11 1/1 ep. 15-19
  • Fimaneka ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Fimaneka ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Kala omudiinini kohombo
  • Elongelokumwe ohali pameke ekwatafano mohombo
  • Kaleni mwa pitifa Kalunga komesho mohombo yeni
  • Twikila okukala wa lenga oshali oyo ya dja kuKalunga
  • Nghee ovalihomboli tava dulu okukala va hafa mohombo yavo
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
  • Ohombo yeni nai kale ngaashi “ongodi ya pandwa neengodi nhatu”
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2008
  • Nghee ovalihomboli tava dulu okupameka ohombo yavo
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
  • Ohombo oshali ya dja kuKalunga
    Nghee to dulu okulikaleka mohole yaKalunga
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
w11 1/1 ep. 15-19

Fimaneka ohombo oyo i li oshali ya dja kuKalunga

“Onghee hano omulumenhu e nokweefa xe naina nokukanyatela komukainhu waye. Ndele vo otava ka kala onhumba imwe aike.” — GEN. 2:24.

1. Omolwashike Jehova a wana okupewa efimano?

JEHOVA KALUNGA oo e li Omutoti wohombo, okwa wana okupewa efimano. E li Omushiti, Omunamapangelo aeshe naTate yetu womeulu, okwa tiwa kutya oye Omuyandji ‘woshipewa keshe shiwa, nokeshe oshali sha wanenena.’ (Jak. 1:17; Eh. 4:11) Osho oshi li euliko kutya Jehova oku tu hole neenghono. (1 Joh. 4:8) Oinima aishe oyo Jehova e tu honga, e tu pa nosho yo oyo a teelela tu ninge, oya nuninwa oku tu kwafela noku tu etela ouwa. — Jes. 48:17.

2. Jehova okwa li a pa ovalihomboli votete omalombwelo elipi?

2 Ombibeli oya popya kutya ohombo oyo imwe yomeeshali ‘diwa’ odo da dja kuKalunga. (Rut 1:9; 2:12) Eshi Jehova a hombolifa ovalihomboli votete, Adam naEva, okwa li e va pa omalombwelo okondadalunde e na sha nanghee tava dulu okupondola. (Lesha Mateus 19:4-6.) Ngeno ovalihomboli ovo ova shikulile ewiliko laKalunga, ngeno ova kala va hafa fiyo alushe. Ndele mupya munene, ova li va ninga ehoololo lihe li pandunge eshi va anya okudulika koshipango shaKalunga nova ka mona oilanduliko inyikifa oluhodi. — Gen. 3:6-13, 16-19, 23.

3, 4. (a) Ovanhu vahapu kunena ohava ulike ngahelipi kutya inava fimaneka ohombo nosho yo Jehova Kalunga? (b) Oihopaenenwa ilipi hatu ka konakona moshitukulwa eshi?

3 Ngaashi ashike ovalihomboli votete, ovanhu vahapu kunena ohava shikula ashike kanini ewiliko laJehova ngeenge tava ningi omatokolo mohombo ile ihave li shikula nandenande. Ovanhu vamwe ohava otekafana ashike ile hava i momilele novanhu ve lili noku lili ovo inava hombola navo, ofimbo vamwe ohava hombolafana novanhu voukashike kookanhu wa faafana naau wavo, ile va tala ko ohombo kutya oi li oshinima shopakafimbo. (Rom. 1:24-32; 2 Tim. 3:1-5) Ohave lipwililikile oushili oo kutya ohombo oshali ya dja kuKalunga noihava fimaneke oshali oyo, nokungaho, ova dina Omutoti wohombo, Jehova Kalunga.

4 Omafimbo amwe, nokuli novapiya vaKalunga vamwe ohava dimbwa etaleko laJehova li na sha nohombo. Ovalihomboli vamwe Ovakriste ohava hengana ile va teye ohombo nopehe na etomheno lopamishangwa. Ongahelipi hatu dulu okuhenuka oshinima sha tya ngaho? Ongahelipi elombwelo laKalunga olo li li muGenesis 2:24 tali dulu okukwafela Ovakriste ovalihomboli va pameke ile va kaleke po eehombo davo? Ongahelipi ovo tava diladila okuhombola ile okuhombolwa tava dulu okulilongekidila ohombo? Natu ka konakoneni eehombo nhatu dopefimbo lOmbibeli daavo va li va pondola odo tadi ulike kutya etilokalunga oshinima sha fimanenena mohombo opo i kalelele.

Kala omudiinini kohombo

5, 6. Onghalo ilipi tashi dulika ya li tai yeleke oudiinini waSakaria naElisabet, nondjabi ilipi va li va pewa omolwoudiinini wavo?

5 Sakaria naElisabet ova li hava longo osho sha yuka. Keshe umwe womuvo okwa li a hoolola kaume kopahombo oo e na oupamhepo muwa. Sakaria okwa li ha wanifa po noudiinini oilonga yaye youpristeri, naaveshe vavali ova li hava kendabala okudulika kOmhango yaKalunga ngaashi tashi dulika. Ova li shili tava dulu okukala nolupandu omolwoinima ihapu oyo va li ve na. Ndele nande ongaho, ngeno owa li we ke va talela po keumbo lavo muJuda, ngeno owa didilika diva kutya moukwaneumbo wavo omwa li mwa kambela sha. Sakaria naElisabet kava li ve na ounona. Elisabet okwa li ongadji, nova li va kulupa. — Luk. 1:5-7.

6 MuIsrael shonale, okumona ounona okwa li oshinima sha fimanenena, nomaukwaneumbo mahapu okwa li manene. (1 Sam. 1:2, 6, 10; Eps. 128:3, 4) Nalenale, omulumenhu Omuisrael otashi dulika a henge po omukulukadi waye monanguwi ngeenge iha mono ounona. Ndele nande ongaho, Sakaria okwa li omudiinini kuElisabet. Sakaria naElisabet kava li va konga omalipopilo onhumba opo va teye ohombo yavo. Nonande ova li va nyemata eshi vehe na ounona, ova li va twikila okulongela Jehova noudiinini ve li ovalihomboli. Mokweendela ko kwefimbo, Jehova okwa li e va pa ondjabi yopashikumwifilonga, e va pa okaana kokamati pefimbo loukulupe wavo. — Luk. 1:8-14.

7. Omonghedi vali ilipi omo Elisabet a li a ulika kutya omudiinini komushamane waye?

7 Elisabet okwa li a ulika oudiinini waye monghedi imwe vali ya tongomana. Eshi Elisabet a dala okamati kavo, Johannes, Sakaria okwa li a mata, molwaashi ka li a itavela osho a li a lombwelwa komweengeli waKalunga. Ndele nande ongaho, otashi dulika Sakaria a li a kundafana nomukulukadi waye monghedi yonhumba kutya omweengeli waJehova okwe mu lombwela a luke okaana kavo edina Johannes. Ovashiinda shavo nosho yo ovapambele ova li va hala okaana ka lukilwe xe yako, Sakaria. Ashike Elisabet okwa li a dulika filufilu kwaasho a li a lombwelwa komushamane waye. Elisabet okwa ti: “Ahowe, edina lako otali lukwa Johannes.” — Luk. 1:59-63.

8, 9. (a) Oudiinini ohau pameke ngahelipi ohombo? (b) Omeenghedi dimwe dilipi dokondadalunde omo ovalihomboli tava dulu okuulika oudiinini wavo?

8 Ngaashi Sakaria naElisabet, ovalihomboli vokunena navo ohava shakeneke eenghalo dinyemateka nomashongo vali amwe e lili noku lili. Ndele ngeenge ovanhu kave fi ovadiinini kohombo yavo, ohombo yavo itai kala olule. Oinima imwe oyo tai dulu okwiimba ovalihomboli va kale ve lineekelafana ongaashi okulihumbata monghedi oyo tai kokele momilele, okutala omafano oipala, enyonohombo nosho tuu. Ohole yovalihomboli otai ka talala, ngeenge ova kala inave lineekelafana vali mohombo yavo. Oudiinini otau dulu okufaafanifwa nodalate yomakiya oyo ya dingilila eumbo, oyo hai kelele ovalongi vominyonena vehe uye meumbo notai amene ovo ve li meumbo. Onghee hano, ngeenge omushamane nomukulukadi ova kala ovadiinini kohombo yavo, otava ka kala ve na ombili nohava hololelafana omaliudo nosho yo omadiladilo avo va manguluka, nokungaho, otava ka kala ve holafane unene. Doshili, oudiinini oshinima sha fimanenena!

9 Jehova okwa li a lombwela Adam a ti: ‘Omulumenhu e nokweefa xe naina nokukanyatela komukainhu waye.’ (Gen. 2:24) Osho mbela osha hala okutya shike? Shimha mwa hombola, omu na okuninga po omalunduluko ngeenge tashi uya pekwatafano nookaume keni nosho yo novapambele veni. Ovalihomboli ove na okuyandja tete elitulemo kookaume kavo kopahombo nokukala navo efimbo lihapu. Kave na vali okupitifa komesho ookaume kavo ile ovapambele vavo, ndele ponhele yaasho, ove na okupitifa komesho omaukwaneumbo avo oo mape. Natango, kave na nande okupitika ovadali vavo ve lidope momatokolo oukwaneumbo wavo ile ngeenge ovalihomboli ovo itava udafana. Ovalihomboli ove na okukala hava longele kumwe, naasho osho Kalunga a hala.

10. Oshike hashi kwafele ovalihomboli va kale ovadiinini?

10 Oudiinini ohau eta ouwa nokuli nomomaukwaneumbo oo a tukauka palongelokalunga. Omumwameme umwe oo e na kaume kopahombo ehe fi Omukriste okwa ti: “Onda pandula Jehova neenghono eshi a honga nge nghee ndi na okudulika komushamane wange nokukala nde mu fimaneka nefimaneko lomoule. Okukala omudiinini kohombo okwe tu kwafela tu kale oule womido 47 mohombo yetu, tu holafane notwa fimanekafana.” (1 Kor. 7:10, 11; 1 Pet. 3:1, 2) Onghee hano, kala ho longo noudiinini opo kaume koye kopahombo a kale e udite a amenwa. Konga eemhito opo u shilipaleke kaume koye kopahombo kutya owe mu tala ko oye omunhu a fimanenena kwoove kombada yedu, to shi ulike paendjovo nosho yo paenghatu odo to katuka. Ino efa nande osha shi nyone po ekwatafano leni nakaume koye kopahombo, kutya nee otashi pula shike. (Lesha Omayeletumbulo 5:15-20.) Ron naJeannette, ovo va kala tava hafele ohombo yavo oule womido di dulife po 35, ova ti: “Otwa hafa, nohombo yetu otai pondola, molwaashi ohatu wanifa po noudiinini osho Kalunga a hala tu ninge.”

Elongelokumwe ohali pameke ekwatafano mohombo

11, 12. Ongahelipi Akuila naPriskilla va li hava longele kumwe (a) ngeenge ve li meumbo, (b) koilonga yokulikongela omboloto nosho yo (c) moukalele wopaKriste?

11 Ngeenge omuyapostoli Paulus a li ta popi kombinga yookaume kaye vopofingo Akuila naPriskilla, ka li ha tumbula po ashike umwe. Oshihopaenenwa shiwa shovalihomboli ovo va li hava longele kumwe otashi tu kumwe naasho Kalunga a li a lalakanena eshi a ti kutya omushamane nomukulukadi ove na okuninga “onhumba imwe.” (Gen. 2:24) Akuila naPriskilla ova li hava longele kumwe alushe moukwaneumbo wavo, moilonga yokulikongela omboloto nosho yo moukalele wopaKriste. Pashihopaenenwa, eshi Paulus a li e uya muKorinto oshikando shotete, Akuila naPriskilla ova li ve mu shiva pahole a kale meumbo lavo, omo tashi dulika lwanima omo a kala ta longele oilonga yaye oule wefimbo lonhumba. Lwanima, eshi Akuila naPriskilla va li muEfeso, ova li va pitika meumbo lavo mu kale hamu ningilwa okwoongala nova li hava longele kumwe opo va kwafele ovo vape va kule pamhepo, ngaashi Apollos. (Oil. 18:2, 18-26) Hauxuuninwa, ovalihomboli ovo ovaladi ova li va ya kuRoma, oko va li yo va pitika meumbo lavo omo mu kale hamu ongalelwa. Konima yefimbo ova ka alukila kuEfeso, opo va pameke ovamwaxe. — Rom. 16:3-5.

12 Akuila naPriskilla ova kala hava longo naPaulus mongeshefa yokuninga eetenda oule wefimbo lonhumba. Pomhito opo, natango ovalihomboli ovo ova li hava longele kumwe nopehe na okuninga efiyafanepo ile eenhamanana. (Oil. 18:3) Osha yela kutya efimbo olo Akuila naPriskilla va kala tava longo pamwe moilonga yopaKriste ole va kwafela va kale ve na oupamhepo muwa, va pameke ekwatafano lavo mohombo noku i hafela. Ova li va shiivika keshe pamwe ve li “ovalongi [pamwe, NW] muKristus Jesus,” kutya nee omuKorinto, muEfeso ile omuRoma. (Rom. 16:3) Ova li hava longele kumwe opo va xumife komesho oilonga yokuudifa Ouhamba kashi na nee mbudi kutya otava longele peni.

13, 14. (a) Eenghalo dilipi tadi dulu okwiimba ovalihomboli va kale hava longele kumwe mohombo? (b) Oinima imwe ilipi ovalihomboli tava dulu okuninga opo va pameke ekwatafano lavo mohombo ve li “onhumba imwe”?

13 Doshili, ngeenge ovalihomboli ova kala ve na omalalakano a faafana nohava longele kumwe, otashi ka pameka ohombo yavo. (Omuud. 4:9, 10) Ndele mupya munene, ovalihomboli vahapu kunena ohava kala ashike pamwe oule wefimbo linini. Ohava longifa eevili dihapu moilonga yokulikongela omboloto, ashike keshe umwe oha longele koilonga yaye i lili. Vamwe ohava ende oinano ile neenghono opo va ye koilonga ile va ka longele nokuli kondje yoshilongo opo va likole oimaliwa yokukwafela omaukwaneumbo avo. Nokuli nongeenge ve li peumbo, ovalihomboli vamwe ihava ningi oinima pamwe molwaashi ohava longifa efimbo lihapu ko-Internet, mokutala o-TV, okuninga oinima oyo ve hole, momalihafifo ile momaudano eevidio. Mbela nanye osho mu li monghalo ya tya ngaho moukwaneumbo weni? Ngeenge osho ngaho, mbela itamu dulu okuninga po omalunduluko opo mu dule okukala hamu kala pamwe efimbo lihapu? Mbela itamu dulu okukala hamu ningi oinima pamwe ngaashi okuteleka oikulya, okukosha oiyasha ile okulonga moshikunino? Mbela itamu dulu okulonga pamwe ngeenge tamu file oshisho ounona ile mu kwafele ovadali veni ovanamido?

14 Ndele osho sha fimanenena osho okukala hamu longo pamwe alushe moilonga i na sha nokulongela Jehova. Okukundafana omushangwa wefiku nokuninga ekonakono loukwaneumbo pamwe otashi ke mu pa omhito iwa yokukala hamu diladila nomu na omalalakano a faafana. Kaleni yo hamu longo pamwe moukalele. Ngeenge otashi dulika, kaleni hamu kokola ondjila pamwe, nokuli nonande eenghalo deni otadi mu pitike ashike mu kokole ondjila oule womwedi umwe ile womudo umwe. (Lesha 1 Ovakorinto 15:58.) Omumwameme umwe oo a li ha kokola ondjila pamwe nomushamane waye, okwa ti: “Oukalele oo onghedi imwe omo hatu dulu okukala pamwe oule wefimbo nokukundafana twa mana mo. Molwaashi atushe otu na elalakano lokukwafela vamwe pamhepo, onda li ndi udite kutya otu na lela oukumwe. Kanda li ashike ndi na ekwatafano lopofingo naye molwaashi oye omushamane wange, ndele oku li yo kaume kange muwa.” Ngeenge omwa kala hamu longo pamwe oilonga oyo ya fimana, otamu ka kala mwa hokwa nomwa pitifa komesho oinima ya faafana, neenghedi deni otadi ka kala yo da faafana, fiyo osheshi tamu ka kala mu na omaliudo nomadiladilo a faafana nohamu katuka eenghatu da faafana mu li “onhumba imwe,” ngaashi ashike Akuila naPriskilla.

Kaleni mwa pitifa Kalunga komesho mohombo yeni

15. Oshinima sha fimanenena shilipi tashi ka kwafela ovalihomboli va pondole? Shi yelifa.

15 Jesus oku shii kutya okupitifa Kalunga komesho mohombo osha fimana shi fike peni. Okwa li a mona nghee Jehova ta hombolifa ovalihomboli votete. Okwa li yo a mona nghee Adam naEva va li va hafa eshi va li tava shikula ewiliko laKalunga, nokwa li a mona omaupyakadi oo a ka holoka po eshi inava dulika kewiliko olo. Onghee hano, eshi Jesus a li ta hongo vamwe, okwa li a endulula elombwelo laXe olo li li muGenesis 2:24. Okwa li yo a weda ko a ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.” (Mat. 19:6) Onghee hano, efimaneko lomoule lokufimaneka Jehova natango oli li oshinima sha fimanenena osho tashi kwafele ovalihomboli va kale va hafa notava pondola mohombo yavo. Ovadali vaJesus vopambelela, Josef naMaria, ova li va tula po oshihopaenenwa sha denga mbada moshinima osho.

16. Josef naMaria ova li va ulika ngahelipi kutya ova lenga oinima yopamhepo moukwaneumbo wavo?

16 Josef okwa li omunalukeno nokwa li ha fimaneke Maria. Eshi Josef a didilika kutya Maria omufimba, okwa li a hala okuungaunga naye nawa, nokuli nofimbo omweengeli waKalunga ine mu yelifila kutya oshike sha ningilwa Maria. (Mat. 1:18-20) Ve li ovalihomboli, Josef naMaria ova li hava dulika komhango yOmukesari, nova li hava dulika filufilu kOmhango yaMoses. (Luk. 2:1-5, 21, 22) Nonande ovalumenhu ovo aveke va li va teelelwa va kale poivilo inene yopalongelokalunga oyo ya li hai ningilwa muJerusalem, Josef naMaria nosho yo oukwaneumbo wavo, ova li hava kala poivilo oyo omudo keshe. (Deut. 16:16; Luk. 2:41) Monghedi ya tya ngaho nosho yo meenghedi dimwe vali, ovalihomboli ovo ovatilikalunga ova kendabala okulonga osho sha hokiwa kuJehova nova li va fimaneka neenghono oinima yopamhepo. Onghee hano, itashi kumwifa eshi Jehova a hoolola ovalihomboli ovo va file oshisho Omona waye, Jesus, pehovelo lokukalamwenyo kwaye kwokombada yedu.

17, 18. (a) Omeenghedi dilipi omo ovalihomboli tava dulu okupitifa komesho oinima yopamhepo moukwaneumbo wavo? (b) Ongahelipi okupitifa Jehova komesho mohombo haku etele ovalihomboli ouwa?

17 Nanye omwa pitifa ngoo komesho oinima yopamhepo moukwaneumbo weni? Pashihopaenenwa, fimbo inamu ninga omatokolo a fimana, mbela ohamu tale ngoo omafinamhango Ombibeli, hamu ilikana shi na sha naasho nokukonga omayele kOvakriste ovo va pyokoka? Mbela ohamu kendabala okukandula po omaupyakadi eni tamu shikula ashike omaliudo eni ile oukwaneumbo weni nosho yo ookaume keni? Mbela ohamu kendabala ngoo okutula moilonga omaetepo mahapu taa longo e na sha nohombo nosho yo nomaukwaneumbo oo haa nyanyangidwa komupiya omudiinini? Mbela ohamu shikula eenghedindjikilile domoshitukulwa sheni ile omayele ovakwaunyuni oo a tambulwa ko apeshe? Mbela ohamu ilikana ngoo pandjikilile nokukonakona pamwe nosho yo okulitulila po omalalakano opamhepo nokukundafana kombinga yoinima oyo oukwaneumbo weni wa pitifa komesho?

18 Ray okwa popya shi na sha nohombo yavo oyo va kala tava hafele oule womido 50, a ti: “Inatu shakeneka nande onale oupyakadi oo itatu dulu okukandula po, molwaashi otwa kaleka Jehova e li oshitukulwa ‘shongodi yetu oyo ya pandwa neengodi nhatu.’” (Lesha Omuudifi 4:12.) Danny naTrina ova twa kumwe neendjovo odo, va ti: “Eshi twa kala hatu longele Kalunga pamwe, osha pameka ohombo yetu.” Danny naTrina ova kala tava hafele ohombo yavo oule womido di dulife po 34. Ngeenge ohamu pitifa alushe Jehova komesho mohombo yeni, ote ke mu kwafela mu pondole note ke mu nangeka noupuna muhapu. — Eps. 127:1.

Twikila okukala wa lenga oshali oyo ya dja kuKalunga

19. Omolwashike Kalunga a tota po ohombo?

19 Ovanhu vahapu kunena otava lalakanene ashike oinima oyo tai va hafifa pauhandimwe. Ndele ovapiya vaJehova ove na okukala ve na etaleko la yooloka ko kwaalo. Ove shii kutya Kalunga okwa tota po ohombo i li oshali opo a dule okuwanifa po elalakano laye. (Gen. 1:26-28) Ngeno Adam naEva ova li va lenga oshali oyo, ngeno edu alishe ola ninga oparadisa mu na ovapiya vaKalunga va hafa novayuki.

20, 21. (a) Omolwashike tu na okutala ko ohombo i li oshinima shiyapuki? (b) Oshali ilipi hatu ka kundafana moshivike tashi landula?

20 Komesho yaaishe, ovapiya vaKalunga ohava tale ko ohombo i li omhito yokufimanekifa Jehova. (Lesha 1 Ovakorinto 10:31.) Ngaashi twe shi mona, oinima ngaashi oudiinini, elongelokumwe nosho yo oupamhepo muwa oi li omaukwatya opakalunga oo haa pameke ohombo. Onghee hano, kutya nee ohatu diladila okuhombola ile okuhombolwa ile hatu kendabala okupameka ile okukaleka po ohombo yetu, tete otu na okukala twe i tala ko iyapuki noi li elongekido laKalunga. Ngeenge otwa kaleke oushili oo momadiladilo, otashi ke tu linyengifa tu kale hatu ningi eenghendabala tu kanghameke omatokolo etu e na sha nohombo kEendjovo daKalunga. Kungaho, ohatu ka ulika kutya otwa fimaneka ohombo nosho yo Omutoti wayo, Jehova Kalunga.

21 Doshili, ohombo hayo aike oshali oyo Jehova e tu pa, yo hayo aike tai tu etele ehafo monghalamwenyo. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka kundafana kombinga yoshali imwe vali i na ondilo oyo ya dja kuKalunga, sha hala okutya, oshali yokukala ino hombola ile ino hombolwa.

Oto nyamukula ngahelipi?

• Oudiinini ou na okunwefa mo ngahelipi ovalihomboli Ovakriste?

• Omolwashike okulongela kumwe taku dulu okupameka eehombo?

• Omeenghedi dimwe dilipi omo ovalihomboli tava dulu okupitifa komesho oinima yopamhepo?

• Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya otwa fimaneka Jehova, oo e li Omutoti wohombo?

[Omafano pepandja 18]

Okuninga oinima pamwe ohaku kwafele ovalihomboli va kale hava longele kumwe

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma