‘Oule ou fike peni wounongo waKalunga!’
‘Oule ou fike peni woupuna noweendunge nowounongo waKalunga! Omatokolo aye ohaa konakonwa kulyelye, neendjila daye olyelye e di shii!’ — ROM. 11:33.
1. Ovakriste va ninginifwa ove na oufembanghenda munenenene ulipi?
OUFEMBANGHENDA munenenene ulipi wa li wa pewa monghalamwenyo yoye? Otashi dulika u diladile tete koshilonga shonhumba ile koufembanghenda wonhumba oo wa li wa pewa. Ndelenee Ovakriste va ninginifwa ova pewa oufembanghenda munenenene wokukala ve na ekwatafano lopofingo naKalunga aeke kashili, Jehova. Osho oshe va ningifa va kale ve ‘shiivike kuye.’ — 1 Kor. 8:3; Gal. 4:9.
2. Omolwashike okushiiva Jehova nosho yo okushiivika kuye shi li oufembanghenda munene?
2 Omolwashike okushiiva Jehova nosho yo okushiivika kuye shi li oufembanghenda munene? Omolwaashi oye Munenenene meshito alishe noye Omwaameni waaveshe ovo e hole. Omuprofeti Nahum okwa li a nwefwa mo a shange ta ti: “Omwene Oye omuwa, Oye ehondameno lange mefimbo loudjuu, ndele Ye e shii ovo have mu lineekele.” (Nah. 1:7; Eps. 1:6) Eteelelo letu loku ka kala nomwenyo fiyo alushe ole likolelela kokushiiva kwetu Kalunga kashili nosho yo Omona waye, Jesus Kristus. — Joh. 17:3.
3. Okushiiva Kalunga okwa kwatela mo shike?
3 Okushiiva Kalunga okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okushiiva edina laye. Otu na oku mu shiiva onga Kaume ketu nokukala tu shii osho e hole nosho yo osho e tonde. Okukala metwokumwe neshiivo la tya ngaho otaku dana yo onghandangala ya fimanenena mokuulika kutya otwa shiiva Kalunga nawanawa. (1 Joh. 2:4) Ashike otwa pumbwa okuninga shihapu ngeenge otwa hala shili okushiiva Jehova. Inatu pumbwa ashike okushiiva eenghatu odo a li a katuka, ndele otwa pumbwa yo okushiiva nghee a li a katuka nonokutya omolwashike a li a katuka monghedi ya tya ngaho. Apa ngoo pe fike eudeko letu li na sha nomalalakano aKalunga, opo ngoo tapa ka kala pe fike okukala twa kuminwa ‘oule wounongo waye.’ — Rom. 11:33.
Jehova oKalunga kelalakano
4, 5. (a) Outumbulilo “elalakano” oo wa longifwa mOmbibeli otau ulike kushike? (b) Yelifa to yandje oshihopaenenwa shi na sha nanghee elalakano tali dulu okuwanifwa po meenghedi di lili noku lili.
4 Jehova oKalunga kelalakano, nOmbibeli oya popya kombinga ‘yelalakano laye laalushe.’ (Ef. 3:10, 11, NW) Outumbulilo “elalakano” owa hala okutya shike? Ngaashi wa longifwa mOmbibeli, otau ulike ‘kelalakano’ lokondadalunde olo tali dulu okuwanifwa po taku longifwa eenghedi di lili noku lili.
5 Oku shi faneka: Natu tye nee ngeno omunhu okwa hala okuya konhele yonhumba yokondadalunde. Onhele oko ta i oyo i li elalakano laye. Ota dulu okuhoolola okulongifa oyeendifo ya yoolokafana nosho yo okuya neendjila di lili noku lili. Fimbo ta ende mondjila oyo a hoolola, otashi dulika pa holoke onghalo yomhepo yonhumba ombadilila, mondjila oyo otashi dulika mu kale oyeendifo ihapu neenghono ile ondjila oyo i kale ya fita, naasho otashi mu pula a ye nondjila imwe i lili. Ashike kashi na nee mbudi kutya okwa pumbwa okuninga po omalunduluko a tya ngahelipi, elalakano laye otali ka wanifwa po ngeenge okwa fiki konhele oko a hala okuya.
6. Jehova okwa li a ninga po omalunduluko elipi opo a wanife po elalakano laye?
6 Ngaashi omweendanandjila oo a li a ninga omalunduluko fimbo a li molweendo, Jehova naye okwa ninga omalunduluko mahapu opo a wanife po elalakano laye laalushe. Molwaashi oku shii kutya oishitwa yaye inaendunge oi na emanguluko lokuninga omatokolo, oha lundulula nehalo liwa onghedi omo ha wanifa po elalakano laye. Pashihopaenenwa, natu ka taleni nghee Jehova a enda ta wanifa po elalakano laye li na sha nOludalo la udanekwa. Jehova okwa li a lombwela ovalihomboli votete pehovelo a ti: “Dalafaneni nokuhapupala ndee yadifeni edu, lo nali kale mepangelo leni.” (Gen. 1:28) Mbela elalakano olo la popiwa momushangwa oo ola iwa moshipala omolwounashibofa oo wa li wa tukulwa moshikunino shaEden? Hasho nandenande! Jehova okwa li a katuka meendelelo omolwonghalo ipe oyo ya holoka po ndele ta ende nondjila imwe i lili meityo lopafaneko opo a wanife po elalakano laye. Okwa li a xunganeka kutya otape ke uya ‘oludalo’ olo la li tali ka xulifa po owii oo wa etifwa kounashibofa. — Gen. 3:15; Heb. 2:14-17; 1 Joh. 3:8.
7. Oshike hatu lihongo monghedi omo Jehova e lipopya ye mwene muExodus 3:14?
7 Okudula kwaJehova okuninga omalunduluko she likolelela keenghalo dipe ofimbo ta wanifa po elalakano laye oku li metwokumwe neityo ledina olo e liluka. Eshi Moses a Ii ta lombwele Jehova kombinga yaasho sha li shi na oupu oku mu imba a wanife po oshilonga osho a pewa, Jehova okwa li e mu shilipaleka a ti: “[Ame ohandi ka kala osho handi ka kala]. Ndee ta ti vali: U nokunyamukula ngaha Ovaisrael: [Ame ohandi ka kala osho handi ka kala] a tuma nge kunye.” (Ex. 3:14, yelekanifa no-NW.) Jehova ota dulu shili okukala keshe osho sha pumbiwa opo a wanife po elalakano laye pauyadi. Osho osha yelifwa nawa komuyapostoli Paulus metukulwa eti-11 lembo lOvaroma, omo a popya omuti wolumono wopafaneko. Ngeenge otwa konakona efaneko olo, otashi ke tu kwafela tu ude ko nawa ounongo womoule waJehova, kutya nee otu na eteelelo lokuya meulu ile oloku ka kala nomwenyo fiyo alushe kombada yedu.
Elalakano laJehova li na sha nOludalo la udanekwa
8, 9. (a) Oitwa ine ya fimana ilipi tai ke tu kwafela tu ude ko efaneko li na sha nomuti wolumono? (b) Enyamukulo lepulo lilipi tali ka ulika kutya Jehova oha ningi omalunduluko eshi ta wanifa po elalakano laye?
8 Opo tu ude ko efaneko li na sha nomuti wolumono, otwa pumbwa okushiiva oinima ine i na sha nanghee elalakano laJehova li na sha noludalo la udanekwa la enda tali wanifwa. Shotete, Jehova okwa li a udanekela Abraham kutya ‘oiwana aishe kombada yedu otai ka nangekwa noupuna’ okupitila moludalo laye. (Gen. 22:17, 18) Oshitivali, oshiwana shaIsrael osho shi li oludalo laAbraham osha li sha lombwelwa kutya musho otamu ka dja “ouhamba wovapristeri.” (Ex. 19:5, 6) Oshititatu, eshi Ovaisrael vahapu vopambelela va li inava tambula ko Messias, Jehova okwa li a katuka onghatu imwe vali opo a ete po “ouhamba wovapristeri.” (Mat. 21:43; Rom. 9:27-29) Oshitine, nonande Jesus oye e li oshitukulwa shotete ‘sholudalo’ laAbraham, ovanhu vamwe ova pewa yo oufembanghenda wokuninga oshitukulwa ‘sholudalo’ olo. — Gal. 3:16, 29.
9 Metwokumwe noitwa ine ya fimana oyo ya tumbulwa mokatendo ka tetekela, embo lEhololo ola ti kutya ovanhu 144 000 otava ka pangela pamwe naJesus meulu ve li eehamba novapristeri. (Eh. 14:1-4) Ova popiwa yo kutya ove li “ovana vaIsrael.” (Eh. 7:4-8) Ndele mbela ovanhu aveshe 144 000 ova dja ashike mOvaisrael ile mOvajuda vopambelela? Enyamukulo lepulo olo otali ka ulika kutya Jehova oha ningi omalunduluko eshi ta wanifa po elalakano laye. Natu ka taleni nghee onhumwafo yomuyapostoli Paulus oyo a li a shangela Ovaroma tai tu kwafele tu mone enyamukulo.
“Ouhamba wovapristeri”
10. Oshiwana shaIsrael osha li shi na omhito ye likalekelwa ilipi?
10 Ngaashi sha tumbulwa metetekelo, moshiwana shaIsrael omo ashike mwa li mwa teelelwa mu ka dje oilyo oyo ya Ii tai ka kala “ouhamba wovapristeri noshiwana shiyapuki.” (Lesha Ovaroma 9:4, 5.) Ndele mbela oshike sha li tashi ka ningwa po ngeenge Oludalo la udanekwa ole uya? Mbela moshiwana shaIsrael shopambelela omwa li ngoo tamu ka dula okudja omuvalu 144 000 waIsrael shopamhepo wa wana po, osho sha li tashi ka ninga oshitukulwa oshitivali sholudalo laAbraham?
11, 12. (a) Okuhoololwa kwaavo tava ka kala mOuhamba womeulu okwa hovela naini, nOvajuda vahapu ovo va li ko pefimbo olo ova li ve linyenga ngahelipi? (b) Jehova okwa wanifa po ngahelipi “ouyadi” ile tu tye omuvalu waavo va li tava ka ninga oludalo laAbraham?
11 Lesha Ovaroma 11:7-10. Ovajuda vomefelemudo lotete ova li va ekelashi Jesus ve li oshiwana. Onghee hano, ova li va kufwa oufembanghenda wokukala oshiwana omo amuke mwa li tamu ka dja ovanhu ovo va li tava ka kala oshitukulwa sholudalo laAbraham. Ndele nande ongaho, eshi okuhoololwa kwaavo va li tava ka kala “ouhamba wovapristeri” womeulu kwa li kwa hovela pOpentekoste 33 O.P., opa li Ovajuda vamwe ovanamitimadiwa ovo va li va tambula ko omhito oyo. Molwaashi ova li omayovi manini, ova li va fa “oshixupe” mokuyelekanifa noshiwana ashishe shOvajuda. — Rom. 11:5.
12 Ndele mbela Jehova okwa li ta ka wanifa po ngahelipi “ouyadi” ile tu tye omuvalu waavo va li tava ka ninga oludalo laAbraham? (Rom. 11:12, 25) Didilika enyamukulo olo omuyapostoli Paulus a li a yandja, a ti: “Ondjovo yaKalunga ya puka ngeno. Osheshi ava va dja muIsrael [shopambelela] havo aveshe Ovaisrael. Osho vali haaveshe ovana nande ovo oludalo laAbraham, . . . Nokutya: ovana ava vopambelela, havo ovana vaKalunga, ndelenee ovana veudaneko ovo tava valulilwa moludalo.” (Rom. 9:6-8) Hano Jehova ka li a teelela ovo tava ka kala oshitukulwa sholudalo va kale ashike vomoludalo lopambelela laAbraham opo a wanife po elalakano laye li na sha noludalo.
Omuti wolumono wopafaneko
13. Oshike tashi fanekwa (a) komuti wolumono, (b) komidi dao, (c) kefina nosho yo (d) koitai?
13 Omuyapostoli Paulus okwa twikila okufaafanifa ovo va ninga oshitukulwa sholudalo laAbraham noitai yopafaneko oyo i li komuti wolumono.a (Rom. 11:21) Omuti wolumono oo u li mepya otau faneke okuwanifwa kwelalakano laKalunga li na sha nehangano olo a li a ninga naAbraham. Omidi domuti oo odiyapuki notadi faneke Jehova oo ha yandje omwenyo kuIsrael shopamhepo. (Jes. 10:20; Rom. 11:16) Efina otali faneke Jesus oo e li oshitukulwa shotete sholudalo laAbraham. Oitai otai faneke “ouyadi” ile tu tye omuvalu wa wana po waavo va kwatelwa moshitukulwa oshitivali sholudalo laAbraham.
14, 15. Oolyelye va “tetwa ko” komuti wolumono lomepya, noolyelye va twikwa kolumono olo?
14 Mefaneko li na sha nomuti wolumono, Ovajuda vopambelela ovo va li va ekelashi Jesus otava faafanifwa noitai yolumono oyo ya “tetwa ko.” (Rom. 11:17) Kungaho, ova kanifa omhito yokuninga oshitukulwa sholudalo laAbraham. Ndele mbela oolyelye va li tave ke va pingena po? Pataleko lOvajuda vopambelela, ovo va li ve na ounhwa molwaashi ve li oludalo laAbraham lopambelela, enyamukulo lepulo olo kala li tali ti sha kuvo. Johannes Omuninginifi okwa hangwa nale e va londwela komesho yefimbo kutya, ngeno Jehova okwa li a hala, ngeno ota dulu okupendulila Abraham ounona momamanya. — Luk. 3:8.
15 Ndele mbela Jehova okwa li a ninga po shike opo a wanife po elalakano laye? Paulus okwa yelifa kutya oitai oyo ya dja komuti wolumono lomofuka oya twikwa komuti wolumono lomepya opo i pingene po oyo ya tetwa ko. (Lesha Ovaroma 11:17, 18.) Osho otashi ulike kutya Ovakriste ovavaekwa ovo va dja moiwana imwe, ngaashi vamwe ovo va li meongalo laRoma, ova twikwa pafaneko komuti oo wolumono wopafaneko. Kungaho, ova ninga oshitukulwa sholudalo laAbraham. Pehovelo, ova li ngaashi oitai yolumono lomofuka, vehe na omhito yasha yokuya mehangano le likalekelwa la tya ngaho. Ashike Jehova okwa li e va yeululila omhito yokuninga Ovajuda vopamhepo. — Rom. 2:28, 29.
16. Omuyapostoli Petrus okwa yelifa ngahelipi shi na sha nokutotwa po kwoshiwana shipe shopamhepo?
16 Omuyapostoli Petrus okwa yelifa shi na sha naasho sha kundafanwa moutendo va tetekela a ti: ‘Kunye [Israel shopamhepo, mwa kwatelwa Ovakriste ovo vehe fi Ovajuda], ava mwa itavela, [Jesus Kristus] Oye e nondilo, ndelenee kwaavo va anya okwiitavela, emanya olo la ekelwashi kovatungi, olo la ninga omutwe wokolonela, nemanya lepunduko. Ndelenee nye epata la hoololwa nongudu youpristeri pauhamba noshiwana shiyapuki novana vaye mwene, mu hepaulule oilonga ya fimana yaau e mu ifana mo momulaulu, mu ye mouyelele waye tau kumifa. Onye ava kamwa li oshiwana nale, ndelenee paife mwa ninga oshiwana shaKalunga nomwa li inamu filwa onghenda, ndele paife mwa filwa onghenda.’ — 1 Pet. 2:7-10.
17. Ongahelipi oshinima osho Jehova a ninga tashi monika sha fa shihe fi ‘shopaushitwe’?
17 Jehova okwa ninga oshinima osho ovanhu vahapu va li vali inava teelela shi ningwe nandenande, naPaulus okwa ti kutya oshinima osho kashi fi ‘shopaushitwe.’ (Rom. 11:24) Omolwashike mbela taku tiwa ngaho? Otashi monika sha fa ihashi ningwa noshihe li nokuli paushitwe okutwika oshitai sholumono lomofuka kolumono lomepya, ndele nande ongaho, ovanamapya vamwe osho va li hava ningi ngaho mefelemudo lotete.b Sha faafana, Jehova naye okwa ninga oshinima sha tongomana. Pataleko lOvajuda, ovanhu ovo vehe fi Ovajuda kava li tava dulu okwiimika oiimati iwa. Ndele Jehova okwe va ninga “ovanhu” ile tu tye oshitukulwa shoshiwana osho hashi imike oiimati yOuhamba. (Mat. 21:43) Okudja eshi Kornelius omunhu wotete womoiwana imwe ina pita etanda e lidilulula nokwa vaekwa mo 36 O.P., omhito oya li ya yeulukila ovanhu ovo vehe fi Ovajuda noinava pita etanda va dule okutwikwa molumono lopafaneko. — Oil. 10:44-48.c
18. Ovajuda vopambelela ova li ve na omhito ilipi konima yo 36 O.P.?
18 Mbela osho osha hala okutya konima yo 36 O.P., Ovajuda vopambelela kava li vali ve na omhito yokuninga oshitukulwa sholudalo laAbraham? Ova li ve na. Paulus okwa yelifa a ti: “Naavo yo [Ovajuda vopambelela], ngenge itava anyene mokuhaitavela kwavo, otava ka twikwa mo, osheshi Kalunga e neenghono oku va twikulula mo. Osheshi ove ngenge wa kewa mo molumono lomofuka, nowa twikwa molumono liwa la tekulwa, li he fi lomoludi loye, hano unene tuu oitai ei yopashitwe otai ka twikwa molumono lavo vene.”d — Rom. 11:23, 24.
‘Israel ashishe otashi ka xupifwa’
19, 20. Ngaashi sha fanekwa komuti wolumono wopafaneko, Jehova okwa wanifa po shike?
19 Elalakano laJehova li na sha ‘naIsrael yaKalunga’ ola enda tali wanifwa monghedi ikumwifi. (Gal. 6:16) Ngaashi Paulus e shi popya, ‘Israel ashishe otashi ka xupifwa.’ (Rom. 11:26) Peufwafimbo laJehova, “Israel ashishe,” sha hala okutya, omuvalu wa wana po waIsrael shopamhepo, otashi ka kala eehamba novapristeri meulu. Kape na osho tashi dulu okwiimba elalakano laJehova li wanifwe.
20 Ngaashi sha xunganekwa, ‘oludalo’ laAbraham, Jesus Kristus novanhu 144 000, otava ka etela ‘oiwana aishe’ omanangeko noupuna. (Rom. 11:12; Gen. 22:18) Kungaho, oshiwana shaKalunga ashishe otashi ka mona ouwa melongekido olo. Eshi hatu konakona nghee Jehova a enda ta wanifa po elalakano laye laalushe, nopehe na omalimbililo, ohatu ka kuminwa neenghono ‘oule woupuna noweendunge nowounongo waye.’ — Rom. 11:33.
[Omashangelo opedu]
a Osha yela kutya efaneko olo otali wanifwa ashike palumwe tali twikile, ndele kali na ewanifo lopavali. Nonande muIsrael shopambelela omwa dja eehamba novapristeri, oshiwana osho inashi ninga ouhamba wovapristeri. Eehamba domuIsrael kada li da pitikwa pamhango di ninge ovapristeri. Onghee hano, Israel shopambelela hasho sha li omuti wolumono. Paulus okwa li ta faneke nghee elalakano laKalunga li na sha nokweeta po “ouhamba wovapristeri” la wanifwa shi na sha naIsrael shopamhepo. Oo ouyelele wa pepalekwa waasho sha li sha kundafanwa mOshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Auguste 1983, epandja 14-19.
c Osho osha li sha ningwa pexulilo lomido nhatu netata odo Ovajuda vopambelela va li va pewa omhito va ninge oshitukulwa shoshiwana shipe shopamhepo. Exunganeko li na sha noivikemido 70 ola li la popya kombinga yaasho. — Dan. 9:27.
d Oshinokotya oshitetekeli shOshigreka osho sha tolokwa “liwa” mOvaroma 11:24 otashi yandje ediladilo loshinima “shiwa, sha denga mbada” ile “sha yukifwa opo shi wanife po elalakano lasho.” Ohashi longifwa unene shi na sha noinima oyo tai wanifa po elalakano olo ya nuninwa.
Oto dimbuluka?
• Oshike hatu lihongo kombinga yaJehova monghedi omo a enda ta wanifa po elalakano laye?
• MOvaroma etukulwa 11, oshike tashi fanekwa . . .
komuti wolumono?
komidi?
kefina?
koitai?
• Omolwashike okutwikwa kwoitai yolumono kwa li oshinima shihe li paushitwe?
[Oshimhungu/Efano pepandja 24]
Omolwashike kolumono lomepya kwa li ku na okutwikwa oitai yolumono lomofuka?
▪ Lucius Junius Moderatus Columella okwa li omukwaita waRoma nomunamapya, oo a li ko mefelemudo lotete O.P. Okwa shiivika nawa molwaashi okwa shanga omambo 12 e na sha nonghalamwenyo yokomikunda nosho yo ounamapya.
Membo laye etitano, okwa tofa mo eyeletumbulo lonale e li tali ti: “Oo ha pulula a kune omiti deemono, oha pula oiimati yado, oo he di tula oushosho, oha ehela oiimati; oo he di totola, ohe di fininike di ime oiimati.”
Konima eshi a hokolola kombinga yomiti odo hadi kala da hafa ndele itadi imi oiimati, okwa li a ninga eetepo ku ningwe ngaha: “Oshiwa okutwa ombululu momuti noshilongifo shokutyuula nokutwika mo oshitai sha pama mo sha dja kolumono lomofuka, opo nee omuti oo otau ka ima oiimati molwaashi owa twikwa oshitai sha dja komuti hau ima.”
[Efano pepandja 23]
Ou udite ko ngoo efaneko li na sha nomuti wolumono wopafaneko?