Omapulo a dja kovaleshi
Mbela otu na eudeko netaleko la tya ngahelipi li na sha nomivalu odo hadi kala molaporta yoilonga omudo keshe?
Omudo keshe ohatu kala twa teelela nodjuulufi olaporta yoilonga oyo hai kala membo lokomudo nosho yo mokafo Oukalele Wetu wOuhamba kaFebruali. Ohashi kala shitunhula okushiiva kutya oshiwana shaJehova shi li ongudu oshe shi endifa ngahelipi moilonga yokuudifa Ouhamba noyokuninga ovanhu ovahongwa mounyuni aushe. Ndele opo tu mone ouwa muhapu molaporta oyo, otwa pumbwa okukala tu na eudeko li li mondjila li na sha nomivalu odo hadi kala mo nokukala tu na etaleko li li pandjele li na sha nado. Natu ka taleni koihopaenenwa yonhumba.
Omudo woilonga. Omudo oo ohau hovele muSeptemba tau xulile muAuguste momudo wa landula ko. Molaporta oyo ohamu kala omahokololo e na sha nomudo woilonga wa tetekela. Pashihopaenenwa, mokafo Oukalele Wetu wOuhamba kaFebruali 2011 omwa hokololwa oiningwanima oyo ya ningwa momudo woilonga wo 2010, okudja me 1 Septemba 2009 fiyo omo 31 Auguste 2010.
Oshitwa shopombada shovaudifi noupokati wovaudifi. Omuvalu “wovaudifi” ohau kala wa kwatela mo Eendombwedi daJehova da ninginifwa nosho yo ovaudifi inava ninginifwa ovo ve li ovaudifi vOuhamba. “Oshitwa shopombada shovaudifi” otashi ulike komuvalu wopombada wovaudifi ovo va li va lopota muumwe womeemwedi domudo woilonga notau dulu yo okukala wa kwatela mo eelaporta odo hadi uya da ovelelwa, odo da li inadi kwatelwa meelaporta domwedi wa tetekela. Osho otashi dulu okuningifa ovaudifi vamwe va valulwe lwoikando ivali. Ndele nande ongaho, omuvalu oo ihau kala wa kwatela mo ovaudifi vahapu ovo hava kufa ombinga moukalele ndele ohava dimbwa okuyandja eelaporta davo. Osho otashi ulike kutya osha fimana komuudifi keshe okukala ha yandje olaporta yaye diva omwedi keshe. “Oupokati wovaudifi” otau ulike komuvalu woohandimwe ve lili noku lili ovo hava yandje eelaporta davo doilonga yomomapya omwedi keshe.
Eevili adishe. Olaporta yo 2011 otai ulike kutya Eendombwedi daJehova oda li da longa moukalele eevili da konda pebiliyona 1,6. Ashike omuvalu oo inau kwatela mo eevili adishe odo hatu longifa mokulongela Kalunga kwetu. Pashihopaenenwa, inamu kwatelwa efimbo olo hatu longifa alushe moinima ngaashi omatalelepo oufita, okukala pokwoongala, okuninga ekonakonombibeli lopaumwene nosho yo okudilonga.
Oimaliwa oyo ya longifwa. Momudo woilonga wo 2010, Eendombwedi daJehova oda longifa eedola da konda pebiliyona limwe mokukwafela ovakokolindjila ve likalekelwa, ovatumwa nosho yo ovapashukili ovaendi eshi tava wanifa po oukalele wavo. Ashike omuvalu oo inau kwatela mo oimaliwa oyo hai longifwa mokunyanyangida oishangomwa yetu oyo ya kanghamena kOmbibeli noinamu kwatelwa oimaliwa oyo hai longifwa okufila oshisho eemhumbwe dovaliyambi va konda po 20 000 ovo tava longo moitaimbelewa yaBetel mounyuni aushe.
Ovakufimbinga mokulya nokunwa omadidiliko pEdimbuluko. Omuvalu oo ohau kala wa kwatela mo Eendombwedi da ninginifwa odo hadi kufa ombinga mokulya nokunwa omadidiliko Edimbuluko mounyuni aushe. Ndele mbela osho osha hala okutya ovavaekwa aveshe ovo ve li kombada yedu opo ve fike opo? Hasho naanaa. Ope na oinima ihapu oyo hai ningifa ovanhu vamwe va diladile papuko kutya navo ove na eifano lokuya meulu, ngaashi omahongo elongelokalunga oko omunhu oo a dile ile e na etaleko la puka ile pamwe ehe li nawa momutwe. Onghee hano, oshidjuu kufye okushiiva kutya omuvalu wovavaekwa ovo ve li kombada yedu ou fike peni kondadalunde noinatu pumbwa nokuli oku u shi shiiva. Olutuwiliki kali na omusholondodo wovanhu aveshe ovo hava kufa ombinga momadidiliko oo, molwaashi ihali ningi omakwatafano novavaekwa aveshe ovo ve li mounyuni.a
Oushili oo tu na oyoo ashike kutya kombada yedu otaku ka hangwa ovavaekwa vamwe, “ovapiya vaKalunga,” eshi eemhepo dihanauni tadi ka efuwa pefimbo loudjuu munene. (Eh. 7:1-3) Ndele fimbo osho inashi ningwa, ovavaekwa otava twikile okukwatela komesho oilonga yokuudifa nokuhonga oyo inenenene mondjokonona aishe yovanhu, nomushangwahokololo woilonga ya tya ngaho ohau kala wa yela nawa molaporta yetu yoilonga yokomudo.
[Eshangelo lopedu]
a Tala oshitukulwa shi na oshipalanyole, “Omupiya omudiinini nolutuwiliki laye,” shi li mOshungonangelo ye 1 Juni 2009, epandja 29.