Ova kala tava udifa nouladi Eendjovo daKalunga!
Ovakriste vashili ova kala tava udifa Eendjovo daKalunga nouladi nosho yo nokuhenoumbada nonande ova kala tava patanekwa. Omaukwatya oo okwa hokololwa membo ‘Yandja oundombwedi nawanawa’ kombinga yOuhamba waKalunga nosho yo membo Jehovah’s Witnesses—Proclaimers of God’s Kingdom. Ndele ngaashi ashike ovalongelikalunga vakwetu vopefimbo lovayapostoli, nafye ohatu indile kuJehova e tu pe omhepo yaye noku tu kwafele tu udife eendjovo daye nouladi. — Oil. 4:23-31.
Omumwatate umwe okwa hokolola kombinga yoilonga yetu yokuudifa pefimbo loita yotete younyuni, a ti: “Ovapiya vaKalunga ova kala tava yandje nouladi embo etiheyali lokukonakonwa nalo Omishangwa, li na oshipalanyole: The Finished Mystery. Embo olo ola li la andjakanifwa neenghono okuyelekanifa namakwao oo e li tetekela. Mo 1918, omo mwa li mwa pitifwa okafo Onghundana yOuhamba, Onomola 1. Opo nee, oka ka landulwa kokafo Onghundana yOuhamba, Onomola 2, oko ka li ka yelifa kutya omolwashike ovakwanepangelo va li omhinge nembo The Finished Mystery. Okudja opo, okwa ka landula okafo Onghundana yOuhamba, Onomola 3. Ongudu yovavaekwa ovadiinini oya kala tai tandavelifa neenghono oishangomwa oyo. Ashike osha li hashi pula eitavelo nouladi opo omuudifi a yandje okafo Onghundana yOuhamba.”
Kunena, ovaudifi vape ohava pewa edeulo lokulonga moukalele, ndele hasho sha li ngaho nale. Omumwatate umwe Omupolanda ha kala mOilongo ya Hangana okwa hokolola oshimoniwa shaye kombinga yaashi a li a ya moilonga yomomapya oshikando shotete mo 1922, a ti: “Efiku olo onda li nda ya pombelewa imwe yandokotola aame andike, nonande kanda li ndi na eshiivo lokuyandja oileshomwa nokanda li handi popi nawa Oshiingilisha. Eshi nda konghola pomuvelo, onda li nda yeululwa komupangi umwe. Nghi na fiku ndi ka dimbwe oshiningwanima osho, molwaashi onda li nda tila neenghono efiku olo nonda li nda ngwangwana. Eshi ngoo nda patulula ondjato yange, omambo aeshe okwa wila ashike peemhadi domupangi. Omupangi oo onda li nde mu pa oshileshomwa, ashike itandi dimbuluka osho nda li nde mu lombwela. Ashike pombelewa opo onda li nda dja po ndi na ouladi nondi udite kutya Jehova okwa nangeka nge noupuna. Efiku olo, onda ka yandja oumbo vahapu peenhele odo domashingifilo.”
Omumwameme umwe okwa ti: “Mo 1933 lwaapo, ovamwatate vahapu okwa li hava udifa etumwalaka lOuhamba tava longifa omambako e li moihauto.” Okwa hokolola yo kombinga yaasho sha li sha ningwa po pomhito imwe eshi ye nomumwatate umwe nomukulukadi waye va li va ka udifila koshitukulwa shokeemhunda daCalifornia, muU.S.A., a ti: “Omumwatate oo okwa li a twala ohauto imwe i na embako mokati keemhunda, ofimbo fye twa fyaala modoolopa. Eshi omumwatate a hovela okudana etumwalaka olo la kwatwa mokangalo, ewi ola li ashike tali linyenge la fa tali di meulu. Ovanhu vomodoolopa oyo ova li tave mu kongo nelitulemo, ashike kava li ve mu mona nandenande. Konima eshi okangalo oko ka pwa okudanwa, otwa li twa hovela okuyandja oundombwedi modoolopa oyo. Otwa li hatu udifa tu na oihauto ivali, ndele nande ongaho, ovanhu vahapu kava li va hala okupwilikina ketumwalaka letu. Ashike kava li tava dulu okuninga po sha opo ngeno va henuke okupwilikina ketumwalaka olo, molwaashi ola li le lihanena momaumbo avo. Osho otashi tu ulikile kutya Jehova oha longifa onghedi keshe oyo tai wapalele pefimbo layo. Onghedi oyo oya li shili tai pula tu ninge eenghendabala da mana mo, ndele nande ongaho, oya li ya wanifa po elalakano layo noya tumbalekifa edina laJehova.”
Mo 1930 nasha nosho yo pehovelo lo 1940 nasha, okwa li haku longifwa eengalamafona moukalele nosho yo oipopiwa yOmbibeli ya kwatwa moungalo. Omukriste umwe okwa ti: “Efiku limwe, omumwameme umwe omunyasha okwa li ta ende eumbo neumbo ta udifa ta longifa ongalamafona. Eshi omumwameme oo a hovela okudana ongalamafona pokatala koposhivelo sheumbo limwe, mwene weumbo okwa li a handuka neenghono ndele te i lyatele kokule. Ndele nande ongaho, kapa li nande ongalo imwe ya tatauka. Ovalumenhu vatatu ovo va li tava lile omusha mokaloli ka fikama popepi neumbo olo ova li va mona osho sha ningilwa omumwameme oo. Opo nee, ova li ve mu ifana e va danene ongalamafona nova li va tambula oileshomwa. Osho osha li sha hekeleka omumwameme oo a li ungaungwa naye nai.” Ohashi pula shili ouladi okulididimikila omayeleko a tya ngaho.
Omumwameme oo okwa twikila ko a ti: “Ohandi dimbuluka eshi kwa li kwa hovelwa onghedi yokuyandja oifo mepandavanda mo 1940. Ovanhu ova li va hangwa hava longifa omukalo wokuudifa tava ende ve kwete omapulakata. Ovamwatate novamwameme okwa li hava ende kominghulo deendjila ve kwete omapulakata mwa shangwa taku ti: ‘Omalongelokalunga oku li omwiyo notaa nyokoma ovanhu’ ile ‘Longeleni Kalunga nOhamba Kristus.’ Pefimbo opo, ovanhu okwa li yo hava pewa outraktate oshali. Oshoshili kutya osha li hashi pula ouladi okukufa ombinga meenghedi dokuudifa da tya ngaho, ashike oda li da wanifa po elalakano lado lokutumbalekifa edina laJehova nokudidilikifa mo oshiwana shaye.”
Omumwameme vali umwe okwa ti: “Kasha li shipu okuyandja oifo mepandavanda moudoolopa vanini. Pefimbo opo, opa li omapataneko manene aavo va li tava pataneke Eendombwedi. . . . Osha li hashi pula ouladi filufilu okufikama mohuke yetungo lonhumba to yandje oileshomwa nokupopya mokule to longifa omatwalemo oo twa pewa. Ndele nande ongaho, katwa li hatu faula okuya moukalele mOlomakaya. Efimbo limwe, ovanhu ova li hava kala ovanambili, ndele efimbo limwe, ova li hava foloma po oungudu vokutukula ouxwapindi. Ndele shimha twa mono oimhanga ya tya ngaho, otwa li hatu livake po nelungi peenhele odo opo vehe tu ponokele.”
Eendombwedi daJehova oda li da wanifa po nouladi oilonga yado yokuudifa nonande oda li tadi patanekwa pefimbo lOita Itivali yOunyuni. Pashihopaenenwa, opa li pa unganekwa oshikonga shokuudifa mOilongo ya Hangana sha kwata oule womafiku 43. Oshikonga osho osha li sha hovela me 1 Desemba 1940 fiyo 12 Januali 1941, novaudifi ve fike po 50 000 lwaapo ova li va yandja omambo e fike pomamiliyona ahetatu lwaapo pefimbo olo hali ifanwa Efimbo lOkuyandja Oundombwedi nOuladi.
Ovanamido vahapu mehangano laJehova otava dimbuluka nawa omashongo oo va li va shakeneka monakudiwa, oo a li taa pula ouladi. Vamwe vomuvo otava dimbuluka ouladi oo va kala ve na oule womido nova li have u ulike tava longifa outumbulilo oo kutya, Natu udifeni nouladi fiyo okexulilo. Paife katu shii kutya onghedi ilipi yokuudifa etumwalaka laKalunga tai ka longifwa monakwiiwa fimbo ounyuni ou woukolokoshi inau xulifwa po. Ndele nande ongaho, ohatu ka twikila okuudifa eendjovo daKalunga nouladi noneitavelo, hatu shi ningi kekwafo laye.
[Eendjovo dididilikwedi epandja 9]
Ohashi pula alushe ouladi okukufa ombinga moilonga yokuudifa etumwalaka lOuhamba