ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr17 Januali ep. 1-14
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa, Januali 2017

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa, Januali 2017
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2017
  • Oupalanyole
  • 2-8 JANUALI
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2017
mwbr17 Januali ep. 1-14

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

2-8 JANUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKULUNGA | JESAJA 24-28

“Jehova oha file oshisho ovapiya vaye”

(Jesaja 25:4, 5) Osheshi Ove wa kala ohotengulu yovafyoona, heeno, ohotengulu yohepele moluhepo layo, ehondamenongulu lokuyaama odula, nomudile woshinhwi shomutenya, osheshi ehandu lovakolokoshi ongaashi oshikungulu tashi lidenge mekuma. 5 Ngaashi omutenya medu loluteni, osho wa xutula eweelelo lovanailongo. Ngaashi omudidimbe woshilemo hau kelele oupyu womutenya, osho to mweneke eimbilofindano lovakolokoshi.

ip-1 272 okat. 5

Eke laJehova ola yeluka pombada

5 Nonande Jehova oha tilika kovatondi vaye, oha amene ovalininipiki ovo have mu longele. Omalongelokalunga neengudu dopapolotika doukanyamukulwa oda kendabala ngaashi tadi dulu di teye po oudiinini wovalongelikalunga vashili, ashike oda dopa molwaashi ove na elineekelo filufilu muJehova. Mafiku ota ka mweneka ovapataneki vaye, te shi ningi ngaashi ombuwa tai pi omutenya te i amene noshilemo ile ta kelele ekuma koshikungulu. — Lesha Jesaja 25:4, 5.

(Jesaja 25:6) Ndele Omwene womatanga ovakwaita ota ka dungila ovanhu aveshe komhunda ei oitendele yomaadi, oitendele yomaviinyu e neenghono noyomungo noyomaviinyu mawa.

w16. 05 28 okat. 4

Mona ouwa pauyadi momafiloshisho aJehova

4 Oishangomwa yetu ihapu ohai shangelwa Eendombwedi daJehova. Ashike ope na yo oishangomwa imwe oyo hai shangelwa ovanhu vonhumba ngaashi ovanyasha novadali. Oitukulwa ihapu nouvidio ovo ve li konhele yetu yokointaneta ova longekidilwa unene ovanhu ovo vehe fi Eendombwedi daJehova. Omafiloshisho aeshe oo otaa ulike kutya Jehova ina dimbwa eudaneko laye lokupa ovanhu aveshe eendja dopamhepo da wana eshi a ti: ‘Ota ka dungila ovanhu aveshe oitendele.’ — Jes. 25:6.

ip-1 273 okat. 6-7

Eke laJehova ola yeluka pombada

“Ota ka dungila ovanhu aveshe”

6 Ngaashi xe omunahole, Jehova iha amene ashike oshiwana shaye ndele ohe shi palula yo, unene tuu neendja dopamhepo. Konima eshi a mangulula oshiwana shaye mo 1919, okwa hangwa nale a popya shi na sha neendja da henena odo ta ka yandja e shi a ti: “Ndele Omwene womatanga ovakwaita ota ka dungila ovanhu aveshe komhunda ei oitendele yomaadi, oitendele yomaviinyu e neenghono noyomungo noyomaviinyu mawa.” — Jesaja 25:6.

7 Oitendele ya tya ngaho otai hangika “komhunda” yaJehova. Omhunda oyo oshike? Oyo “omhunda yongulu yOmwene” oko oiwana aishe tai ka tondokela “pomaxulilo omafiku.” “Omhunda iyapuki” yaJehova, oko ovalongelikalunga ovadiinini itava ka ninga owii ile okunyona sha. (Jesaja 2:2; 11:9) Jehova oha longekidile ovadiinini vaye eendja da henena melongelokalunga laye la koshoka. Oinima iwa yopamhepo oyo hai longekidwa paife, otai ulike koinima iwa oyo tai ka yandjwa eshi Ouhamba waKalunga tau ka pangela ovanhu. Ondjala itai ka kala po vali. “Moshilongo namu kale oshishipo shoilya, yo i mene fiyo keexulo deemhunda.” — Epsalme 72:8, 16.

(Jesaja 25:7, 8) Ndele okomhunda tuu ei Ye ota ka pombaula po oshikutu shokutuvikila ovanhu aveshe; noshituviko tashi tuvike oiwana aishe. 8 Ye ota ka hanauna po efyo fiyo alushe, ndele Omwene, Kalunga ta ka feta po omahodi momesho aaveshe, ndele ta ka xulifa po odino yovanhu vaye kombada yedu alishe. Osheshi Omwene osho a popya.

w14 9/15 26 okat. 15

Omutondi waxuuninwa oo ta ka xulifwa po oye efyo

15 Lopexulilo lomido eyovi depangelo lOuhamba, ovanhu ovaduliki otava ka mangululwa moulunde nefyo. Ombibeli oya ti: “Ngaashi aveshe tava file muAdam, osho yo aveshe tava ningwa ovanamwenyo muKristus. Ndelenee keshe tuu omolufo laye: tete Kristus, opo nee ava vaKristus [ovo tava ka pangela pamwe naye] tava shikula meuyo laye. Opo nee exulilo tali uya, fimbo ta yandje ouhamba kuKalunga Xe, eshi a hanauna po elelo alishe nepangelo neenghono adishe. Osheshi Oye e nokupangela fiyo ota tula ovatondi vaye aveshe koshi yeemhadi daye. Omutondi wahauxuuninwa ou ta hanaunwa po oye efyo.” (1 Kor. 15:22-26) Xuuninwa, efyo olo twa fyuulula kuAdam otali ka xulifwa po. “Oshikutu” osho sha uvika ovanhu aveshe otashi ka kufwa ko fiyo alushe. — Jes. 25:7, 8.

ip-1 273-274 okat. 8-9

Eke laJehova ola yeluka pombada

8 Ovo hava kufa ombinga moitendele yaKalunga ove na eteelelo litunhula. Didilika eendjovo daJesaja tadi shikula. Jesaja okwa yelekanifa oulunde nosho yo efyo ‘noshikutu shokutuvikila’ eshi a ti: “Ndele okomhunda tuu ei Ye ota ka pombaula po oshikutu shokutuvikila ovanhu aveshe; noshituviko tashi tuvike oiwana aishe. Ye ota ka hanauna po efyo fiyo alushe, ndele Omwene, Kalunga ota ka feta po omahodi momesho aaveshe.” — Jesaja 25:7, 8a.

9 Heeno, oulunde nefyo itai ka kala po vali! (Ehololo 21:3, 4) Shikwao vali, oinima oyo ya kala tai lididimikilwa koshiwana shaJehova oule womido omayovi otai ka xulifwa po. “Ndele ta ka xulifa po odino yovanhu vaye kombada yedu alishe. Osheshi Omwene osho a popya.” (Jesaja 25:8b) Osho otashi ka ningwa ngahelipi? Jehova ota ka hanauna po odjo oyo hai etifa oinima oyo, Satana novashikuli vaye. (Ehololo 20:1-3) Mafiku oshiwana shaKalunga otashi ka ingida pombada tashi ti: “Tala, Kalunga ketu Oye ou, twe mu teelela, e tu kwafe; Omwene Oye ou, twe mu teelela; tu kuwilileni, fye tu nyakukwe molwekwafo laye.” — Jesaja 25:9.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 26:15) Akutu Omwene, Ove wa hapupalifa oshiwana, oshiwana we shi hapupalifa, ndele wa holola oshinge shoye, ndele wa tandavelifa eengaba doshilongo.

w15 7/15 8 okat. 18

Longa noudiinini u wede ko kewapalo loparadisa yopamhepo

NGHEE HATU DULU OKUKWAFELA MOKUNINGIFA OPARADISA YOPAMHEPO I KALE YA WAPALA

18 Jehova okwe tu pa oufembanghenda wokuyambididida mokuningifa oparadisa yetu yopamhepo i kale ya wapala. Ndele mbela ongahelipi hatu dulu okuninga ngaho? Omokuudifa onghundana iwa yOuhamba nouladi nokuninga ovanhu vahapu ovahongwa. Alushe ngeenge hatu kwafele omunhu a ninge omulongeli waKalunga, ohatu weda ko ketamunukemo loparadisa yopamhepo. — Jesaja 26:15; 54:2.

(Jesaja 26:20) Hano oove, oshiwana shange, liidilila monduda yoye, u ka hondame okafimbo kanini, fimbo oupyuhandu tau pitilile po.

w13 3/15 23 okat. 15-16

Jehova oye ehondameno letu

JEHOVA OTA TWIKILE OKUKALA “EHONDAMENO” LETU

15 Eshi exulilo lounyuni waSatana tali ehene popepi, ‘efeto lokudala,’ ile tu tye omaudjuu otaa ka lunda pombada. (Mat. 24:7, 8) Eenghalo otadi ka naipala neenghono poudjuu munene. Omatungo otaa ka teka po novanhu otava ka kwatwa koutile neenghono. (Hab. 3:16, 17) Ombibeli oya ti kutya otava ka ngwangwana notava ka hondama “momakololo nomomamanya eemhunda.” (Eh. 6:15-17) Ndele kutya nee omakololo o venevene ile eemhunda odo tadi faneke omahangano opapolitika noopaipindi, itaa ka dula oku va amena.

16 Oshiwana shaJehova otashi twikile okukala shi li meameno laJehova Kalunga oo e li “ehondameno” lasho. Ngaashi omuprofeti Habakuk, otashi ka “hafela Omwene” notashi “ka kuwilila Kalunga kexupifo” lasho. (Hab. 3:18) Omeenghedi dilipi Jehova ta ka kala “ehondameno” letu pefimbo olo lidjuu? Katu shii kutya ote ke shi ninga ngahelipi. Ndele otu shii kutya ngaashi ashike Ovaisrael va dja muEgipti, “ongudu inene” nayo otai ka kala ya unganekwa nawa notai ka dulika kewiliko laKalunga. (Eh. 7:9; lesha Exodus 13:18.) Jehova otashi dulika ta ka longifa eongalo olo li tu lombwele osho tu na okuninga. Jesaja 26:20 okwa popya shi na sha ‘nonduda’ omo tamu ka amenenwa oshiwana shaKalunga. Osho otashi dulika tashi ulike komaongalo aeshe mounyuni ngaashi sha xunganekwa muJesaja 26:20 (Lesha) Oho kala ngoo pokwoongala pandjikilile? Oho dulika ngoo alushe komilandu odo Jehova he tu pe okupitila meongalo? — Heb. 13:17.

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 28:1-13) Woo oshishani shelinenepeko sheengholwe daEfraim. Woo onhemo yefimano lewapalo laye, oi li po tai kate, ya kala koxulo yomhunda, pokati kefilu liwa laava va kolwa komaviinyu. 2 Tala! okOmwene taku di umwe, omunaenghono e nepangelo, ngaashi oshikungulu sheemhawe nomhepo yehanauno. Ngaashi oshikungulu shinene shi neenghono nomeva efundja taa kunguluka, osho ta tileshi poshi neenghono. 3 Oshikoroni shelinenepeko sheengholwe daEfraim tashi ka lyatelwa poshi neemhadi; 4 ndele onhemo yefimano lewapalo laye, oi li po tai kate, ya kala koxulo yomhunda, pokati kefilu liwa, otai ningwa ngaashi onghwiyu ya tilyana tete, keshe ou te i mono, shimha tuu ei kwata meke laye, ote i pona po filu. 5 Mefiku tuu olo Omwene womatanga ovakwaita ota ka ninga oshishani sha wapala noshidingo shewapalo koonakuxupa voshiwana shaye, 6 nomhepo youyuki yaau ta tokola, neenghono daava hava taataa olwoodi poshivelo 7 Naava yo tava i oshidungwe komaviinyu, noikolwifa tai va pungaukifa, omupristeli nomuxunganeki otava i oshidungwe koikolwifa, omaviinyu e va etela oshitelele, ova pungaukifwa koikolwifa. Otava puka momamoniko, ndele tava i pomunghulo mokutokola. 8 Osheshi oililo aishe oya yada onghungo neenyata, pehe na nande onhele ya yela. 9 “Oolyelye mbela ta diladila oku va pukulula? Oolyelye ngeno te va longo nomaudifo aye? Mbela vo opo va tova, va kufwa komavele oina? 10 Oshipango okoshipango, oshipango okoshipango onghedi okonghedi ikwao, onghedi okonghedi ikwao, oku kanini, kwinya kanini!” 11 Heeno, Ye ota ka popifa oshiwana eshi nomilungu tadi kokoma nokuduma nelaka loshikwailongo; 12 Oye ou e va lombwela ta ti: Etulumuko oleli, tulumukifeni ou a loloka, onhele yetulumuko oyo ei. Ndelenee vo ova li inava hala okuuda ko. 13 Opo nee ondjovo yOmwene otai ka kala kuvo: Oshipango okoshipango, oshipango okoshipango, onghedi okonghedi ikwao, onghedi okonghedi ikwao, oku kanini, kwinya kanini, opo mokweenda va punduke ongali ndele va teke, opo va yulwe kongodi, vo va kwatwe.

9-15 JANUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 29-33

“Ohamba otai ka pangela pauyuki”

(Jesaja 32:1) Tala, ohamba otai ka pangela pauyuki, nomalenga otaa ka tokola etokolo la yuka.

w14 2/15 6 okat. 13

Tangeni Kristus molwaashi oku li Ohamba ikumwifi!

13 Kristus ota ‘kondjele yo ouyuki.’ Ota kondjele “ouyuki waKalunga,” sha hala okutya omifikamhango daKalunga odo tadi ufa osho shi li mondjila naasho sha puka. (Rom. 3:21; Deut. 32:4) Jesaja okwa li a xunganeka shi na sha nOhamba Jesus Kristus a ti: “Ohamba otai ka pangela pauyuki.” (Jes. 32:1) Epangelo laJesus otali ka eta “eulu lipe nedu lipe omo tamu ka kala ouyuki.” (2 Pet. 3:13) Aveshe ovo tava ka kala mounyuni mupe oo ove na oku ke liufa komifikamhango daJehova. — Jes. 11:1-5.

(Jesaja 32:2) Ndele keshe umwe womuvo ta ka kala ngaashi oshikelelifo shokukelela omhepo nongaashi ehondameno lokuyaama oshikungulu ngaashi omakungulukilo omeva medu loluteni nomudidimbe wemanya lile medu lenotelo.

ip-1 332-334 okat. 7-8

Ohamba nomalenga ayo

7 Mexunganeko laye linene eshi a li ta popi kombinga yeenghalo dinyikifa oluhodi dina sha ‘nexulilo lefimbo lounyuni,’ Jesus okwa a ti: “taleni, mu ha tulwe oumbada.” (Mateus 24:3-8) Omolwashike ovashikuli vaJesus vehe na okutilifwa keenghalo da nyika oshiponga odo di li mounyuni kunena? Omolwaashi “omalenga” aeshe kutya nee ovavaekwa ile “eedi dimwe” ohaa amene oshiunda noudiinini. (Johannes 10:16) Ohaa file oshisho noukeka ovamwatate novamwameme nopehe na oumbada, nonande okwa talela eenghalo didjuu ngaashi oita nomadipao a nghinanghenda. Nonande ovanhu kunena ova lolokifwa pamhepo kounyuni, omalenga oo ohaa mono kutya eemwenyo odo da polimana ohadi pepelelwa koshili yEendjovo daKalunga, Ombiibeli.

8 Momukokomoko womido 50 da ka dilongela, “omalenga” oo okwa kala e liwetikile mo filufilu. “Omalenga” oo e li eedi dimwe ohaa deulwa a ninge ongudu ‘yeehamba’ opo konima youdjuu munene mokati kavo otamu ka hoololwa ovo tava ka kala ovapashukili ‘medu lipe.’ (Hesekiel 44:2, 3; 2 Petrus 3:13) Mokuyandja omalombwelo opamhepo nokuhekeleka ovanhu eshi tava kwatele komesho moilonga yOuhamba, otava ulike kutya ove li ‘omudidimbe wemanya lile medu lenotelo,’ naasho ohashi etele oshiunda epepelelo eshi tashi longele Kalunga.

(Jesaja 32:3, 4) Opo nee omesho ovanamesho ihaa kala vali a twika, nomatwi aava ve na omatwi otaa uduko; 4 omutima womalai otau lilongo okushiiva eendunge, nelaka lovakokomi otali popi nawa nokweendelela.

ip-1 334-335 okat. 10-11

Ohamba nomalenga ayo

Omesho, omatwi nomutima woye aushe nau yandje elitulemo

10 Ongudu inene ohai linyenge ngahelipi ngeenge tashi uya pomalongekido aJehova? Exunganeko ola twikila ko tali ti: “Opo nee omesho ovanamesho ihaa kala vali a twika, nomatwi aava ve na omatwi otaa udu ko.” (Jesaja 32:3) Oule womido, Jehova okwa kala nokuyandja omalombwelo kovapiya vaye opo va kule pamhepo. Ofikola yokudeula ovaudifi nosho yo okwoongala oko haku ningwa momaongalo aeshe Eendombwedi daJehova mounyuni aushe; oyoongalele yoshitukulwa, yoshikandjo, noyopaiwana nosho yo omadeulo e likalekelwa oo ha pewa “omalenga” ohaa e a kwafele a ungaunge noshiunda pahole, naasho oshe tu ningifa tu kale twa hangana mounyuni aushe nonande otu li omamiliyona. Kashi na nee mbudi kutya ovakulunhuongalo ove li peni, ohava kala va pakaleka omatwi avo nokuninga omalunduluko she likolelela keudeko loshili li na sha nomishangwa. Vena eliudo la deulwa kOmbiibeli, ove lilongekida okupwilikina nokudulika. — Epsalme 25:10.

11 Exunganeko ota li londwele tali ti: “Omutima womalai otau lilongo okushiiva eendunge, nelaka lovakokomi otali popi nawa nokweendelela.” (Jesaja 32:4) Inamu kala nande omalai mo ku fika pexulifodiladilo laasho shili mondjila naasho sha puka. Ombiibeli oya ti: “Wa mona ko tuu omulumenhu ta endelele okupopya? Okuteelela eendunge delai ku dule winya.” (Omayeletumbulo 29:20; Omuudifi 5:2) Ofimbo omudo 1919 inau hovela, oshiwana shaJehova osha li sha nwefwa mo komadiladilo aBabilon. Ashike okuhovela momudo oo, Jehova okwe shi pa eudeko la yela li nasha nelalakano laye. Osha mona oshili oyo Jehova a holola yopandunge opo va kale ovanaendunge, ashike paife otava popile eitavelo novehe na oumbada.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 30:21) Ndele fiku mwa hala okwaama kolulyo ile kolumosho, omatwi eni otaa ka uda ondjovo ei tai di konima yeni, tai ti: “Apa ondjila, ei mu nokweenda nayo!”

w14 8/15 21 okat. 2

Kala ho pwilikine kondaka yaJehova keshe apa u li

2 Kunena, Jehova ota wilike oshiwana shaye okupitila mOmbibeli, momhepo iyapuki nosho yo meongalo. (Oil. 9:31; 15:28; 2 Tim. 3:16, 17) Ewiliko olo he tu pe ola yela nawa nomolwaasho otaku dulu okutiwa kutya ‘omatwi etu oku udite ondjovo ei tai di konima yetu, tai ti: Apa ondjila ei mu nokweenda nayo!’ (Jes. 30:21) Jesus ohe tu pe yo eendjovo daJehova eshi ta wilike eongalo okupitila ‘momupiya omudiinini nomunaendunge.’ (Mat. 24:45) Ewiliko olo otwa pumbwa oku li tala ko li li oshinima sha kwata moiti, molwaashi ohatu ka mona ashike omwenyo waalushe ngeenge ohatu dulika. — Heb. 5:9.

(Jesaja 33:22) Osheshi Omwene Oye omutokoli wetu, Omwene Oye omukwateli komesho wetu, Omwene Oye ohamba yetu, Oye te ke tu xupifa.

w14 10/15 14 okat. 4

Otamu ka ninga “ouhamba wovapristeri”

4 Ehangano lOmhango ola li la hovela okutulwa moilonga pOmhunda yaSinai mo 1513 K.O.P. Okupitila mehangano olo, oshiwana shaIsrael shonale osha li sha ninga oshiwana shaKalunga oshihoololwa. Jehova okwa li a ninga ‘Omutokoli washo, Omuyandjimhango nOhamba yasho.’ (Jes. 33:22, yelekanifa no-NW.) Ondjokonona yOvaisrael otai ulike kutya oshike hashi ningwa po ngeenge oshiwana tashi dulika komifikamhango daKalunga douyuki nongeenge itashi dulika. Omhango oya li ya dilika Ovaisrael vaha hombolafane novapaani novaha kufe ombinga melongelokalunga loipupulu opo oludalo laAbraham liha nyatekwe. — Ex. 20:4-6; 34:12-16.

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 30:22-33) Opo nee otamu ka mona nokutya, oihongwafano yeni ya vaekwa noshisiliveli noshingoldo, oya natekwa, ndele ove to ke i nyonyodola noku i ekelashi, ove to ke i lombwela: “Djeni po, indeni!” 23 Opo nee eembuto doye we di kuna mepya loye ote ke di lokifila odula, ndele edu tali ku menifile oilya yomungome munyenye tau kutifa. Mefiku tuu olo oimuna yoye otai ka wandjela moulifilo wa mbwalangadja, 24 ndele eehove noimbulu hai longo mepya otai ka lya oilya ya fingala omongwa, ya fifwa noya yelwa noshiyelifo nolukoolo. 25 Ndele tapa kala omatondokelo omeva nomilonga okeemhunda adishe dile nokoikulundudu aishe ei ye litumba, nefiku olo lomadipao manene, neeshungohote eshi tadi wile po. 26 Ndele ouyelele wohani otau ka kala ngaashi ouyelele wetango, nouyelele wetango otau hapupala luheyali, ngaashi ouyelele womafiku aheyali, efiku tuu olo Omwene eshi ta mange omadidimika oshiwana shaye, ndele ta velula oipute yasho. 27 Tala, edina lOmwene otali di kokule, ehandu laye ola xwama noilemo ilaula yomwifi otai yeluka pombada; omilungu daye oda yada oupyuhandu nelaka laye ngaashi omundilo hau lungwinifa, 28 ndele omufudo waye ngaashi omulonga wa fuluka tau fiki pofingo, a fife oiwana noshififo shehanauno, ye a tule oshitomo shepukifo neehamama doiwana. 29 Nye otamu ka kala nokwiimba omaimbilo, ngaashi oufiku woshivilo shiyapuki eshi tashi danwa, ndele omitima deni tadi ka nyakukwa ngaashi ou ta ende meshiko leenyalilo ta i komhunda yomwene kEmanya laIsrael. 30 Ndele Omwene ota udikifa ondaka yaye i yadi oshingepangelo, ta monikifa okwooko kwaye taku kuluka noupyuhandu nomutemo womundilo tau xwike po pamwe nokafudaela noshikungulu sheemhawe. 31 Osheshi Asiria ota halukifwa kondaka yOmwene. Ye ota ka denga noshiti. 32 Ndele edengo keshe le mu sheyelwa, eshi Omwene te mu denge, eengoma doivela nouxumbafeta otava shikwa, ndele Ye ote mu lwifa, nokudungadunga okwooko. 33 Osheshi ediko ola pwa okulongekidwa nale, la longekidilwa yo ohamba Molek. Mokule ola fewa la mbwalangadja, mulo omwa tulwa omundilo noikuni ihapu. Nomufudo wOmwene ngaashi ekunguluko losulfuri otau li xwameke.

16-22 JANUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 34-37

“Hiskia okwa li a pewa ondjabi omolweitavelo laye”

(Jesaja 36:1) Ndele momudo omutimulongo nomutine wepangelo lohamba Hiskia, Sanherib, ohamba yaAsiria, okwa tondokela oilando yeehote aishe yomuJuda, ndele te i te.

(Jesaja 36:4-10) Ndele Rabsake okwe va lombwela, ndele ta ti: “Ka lombweleni Hiskia, nye mu tye: ‘Ohamba inene, ohamba yaAsiria otai ti: Elineekelo ove we lineekela ola shike? 5 Ame ohandi ti: eendjovo dongaho odo eendunge neenghono dokulwa? Olyelye ou we mu lineekela, eshi wa twa ondubo naame? 6 Tala, ove ho lineekele oshihati sholumbungu sha teka po, nokutya Egipiti, ndele sho ohashi tu meke notashi li tyuula laau te likolele kusho; hano Farao, ohamba yaEgipiti, osho ha kala nakeshe ou te mu lineekele. 7 Ndele ngeenge ove to ti kwaame: “Fye ohatu lineekele Omwene Kalunga ketu,” haye ou, Hiskia a ngumauna po oikulundu yaye neealtari daye, eshi a lombwela Juda naJerusalem, ta ti: “Omu nokulinyongamena poaltari ei”? 8 Heeno, tweni hano eemhata nomwene wange, ohamba yaAsiria, ame ohandi ku pe eenghambe omayovi avali ngeenge ove to dulu oku di kongela ovalondi. 9 Oto dulu ngahelipi okukandula po etotelo lelenga nande limwe, omalenga manini e dulike kumakwao aa omwene wange? Ndelenee ove ho lineekele kuEgipiti u mone ko, vati, omatemba oiya novalondi veenghambe. 10 Ame onde uya vati, inandi pula Omwene ndi lwife oshilongo eshi? Omwene okwa lombwela nge Ye mwene, ta ti: Inda u ka lwife oshilongo eshi, ove u shi hanaune po.”

(Jesaja 36:15) Inamu lineekelifwa Omwene kuHiskia eshi ta ti: “Omwene ote mu xupifa shili, oshilando eshi itashi yandjwa momake ohamba yaAsiria.”

(Jesaja 36:18-20) Taleni, Hiskia ehe mu lungamene noku mu lombwela ta ti: “Omwene ote tu xupifa.” Oku na tuu oikalunga yoiwana oya xupifa edu lavo meke lohamba yaAsiria? 19 Oikalunga yaHamat noya Arpad oi li peni? Oikalunga yaSefarvaim oi li peni? Ya xupifa mbela Samaria momake ange? 20 Mokati koikalunga aishe yomoilongo ei olyelye ou a xupifa oshilongo shavo meke lange? Omwene ta dulu ngahelipi okuxupifa Jerusalem momake ange?”

ip-1 386-388 okat. 7-14

Ohamba oya pewa ondjabi omolweitavelo layo

Rabsake ta popi etaleko laye?

7 Sanherib ta tumu Rabsake (edina lomoita) pamwe novakwatelikomesho vavali kuJerusalem va ka shololife oshilando. (2 Eehamba 18:17) Ova shakenekwa kovakalelipo vatatu vaHiskia kondje yekuma loshilando; Eliakim elenga leumbo laHiskia, Sebna omushangi nosho yo Joah yaAsaf elenga ekulunhu. — Jesaja 36:2, 3

8 Elalakano laRabsake ola li lanafangwa, okushololifa Jerusalem shi liyandje nopehe na okulwa. Tete okwa hovela ta popi mOshiheberi ta ti: “Elineekelo ove we lineekela olashike? . . . Olyelye ou we mu lineekela, eshi wa twa ondubo naame?” (Jeseja 36:4, 5) Rabsake okwa li ta sheke Ovajuda ovo va li va tila neenghono noku va dimbulukifa kutya ova tongolwa ko filufilu. Mbela openi va li tava ka konga ekwafo? Mbela ‘okoshihati sholumbungu sha teka po,’ ile tu tye kuEgipti? (Jesaja 36:6) Pefimbo opo Egipti kasha li tashi ulike shi li oshihati sholumbungu sha teka po; ashike oshilongo osho sha li nale oshinaenghono mounyuni aushe, lwanima osha ka findwa kuEtiopia oule wefimbo linini, na Farao oo a li e lile po Egipti, ohamba Tirhaka, kaya li Omuegipti ndele oya li Omuetiopia. Ohamba Tirhaka oya li pokufindwa kuAsiria. (2 Eehamba 19:8, 9) Molwaashi Egipti kasha li tashi dulu okulikwafa kusho vene, osha li lela ekwafo linini kuJuda.

9 Rabsake okwa li ta popi kutya Jehova ita ka kondjela oshiwana shaye molwaashi ka li vali eshi hokwa. Rabsake okwa ti: “Ndele ngeenge ove to ti kwaame: “Fye ohatu lineekele Omwene Kalunga ketu,” haye ou, Hiskia a ngumauna po oikulundu yaye neealtari daye, eshi a lombwela Juda naJerusalem, ta ti: “Omu nokulinyongamena poaltari ei?” (Jesaja 36:7) Mepingafano nomupopyo oo kutya Ovajuda ove liteeka po Jehova eshi va ngumauna po oikulundu neealtari, oushili oyoo kutya eshi va ninga ngaho, ova li va alukila kuJehova.

10 Rabsake okwa twikila nokudimbulukifa Ovajuda kutya etangakwaita lavo kali na eenghono. Okwa li te va li pofingo ta ti: “Ame ohandi ku pe eenghambe omayovi avali ngeenge ove to dulu oku di kongela ovalondi.” (Jesaja 36:8) Mbela osha li ngoo shi na oshilonga kutya ovakwaita Ovajuda ovo va li va deulilwa oita ovahapu ile ovanini? Ahowe, Molwaashi exupifo laJuda kala li le likolelela ketangakwaita enaenghono. Omayeletumbulo 21:31 okwa yelifa a ti: “Onghambe ya longekidilwa efiku lolwoodi, ndelenee okufinda taku di kOmwene.” Rabsake okwa li te linomo kutya omanangeko noupuna aJehova oku li kombada yOvaasiria ndele hakOvajuda. Nomolwaasho a li ta lombwele Ovaasiria kutya ngeno kava li ve na omanangeko noupuna oo, ngeno inava dula okuya moilando yaJuda. — Jesaja 36:9, 10.

11 Ovakalelipo vaHiskia ova li te ve lipula nokutomhafana kwaRabsake kutya otaku ka kuma ngahelipi ovanhu ovo va londa koxulo yekuma loshilando ngeenge ova udu eendjovo daye. Opo nee Eliakim, Sebna naJoah ova lombwela Rabsake tava ti: “Popya novanhu voye Oshiaramea, osheshi otu shi udite, ove ino tu popifa mOshiheberi moipafi yovanhu aveshe [ovo] ve li kombada yohotekuma.” (Jesaja 36:11) Ashike Rabsake ka li a hala okupopya melaka lOshisiria. Okwa li a hala okukuna omalimbililo noumbada mOvajuda opo va sholole, na Jerusalem shi kwatwe ko nopehe na okulwa! (Jesaja 36:12) Ndele Ovassiria ova li va popya natango melaka lOshijuda. Okwa a londwela ovakalimo vomuJerusalem a ti: “Inamu ningwa omalai kuHiskia, osheshi ye ita dulu oku mu xupifa.” Okwa twikila va li okuyula ovapwilikini moku va lombwela kutya onghalo otai ka kala ngahelipi ngeenge Ovajuda ova kala koshi yepangelo lOvassiria eshi a ti: “Tu ningeni oukaume, ofye nanye, nye mu liyandje, nye mu kale keshe umwe ota li omuviinyu waye mwene nomukwiyu waye mwene nakeshe omunhu na nwe omeva momufima waye mwene.” — Jesaja 36:13-17.

12 Ovajuda ka va li tava ka teya omudo oo molwaashi eponokelo lOvaasiria ole va imba vaha kune omapya avo. Eudaneko lokulya komuviinyu nokunwa omeva matalala oli na okukala la li tali timaumbwilifa ovalumenhu ovo va li kombada yekuma tava pwilikine. Ashike Rabsake hapo a li a xulila opo noku shololifa Ovajuda.

13 Eshi Rabsake a mana okutomhafana, okwa li natango ta popi eendjovo di ehameka. Okwa londwela Ovajuda vaha itavele Hiskia eshi ta ti: “Omwene ote mu xupifa shili.” Rabsake okwa li a dimbulukifa Ovajuda kutya ookalunga vaSamaria kava li va dula okuxupifa omapata omulongo nokwa li a findwa kuAssiria. Ongahelipi shi nasha noikalunga koiwana oyo Assiria a hanauna po? “Oikalunga yaHamat noya Arpad oi li peni?” ta pula yo kutya. “Oikalunga yaSefarvaim oi li peni? Ya xupifa mbela Samaria momake ange?” — Jesaja 36:18-20.

14 Osha yela kutya Rabsake omulongeli woikalunga ka li e shii eyooloko olo li li pokati kaSamaria oshishunimonima naJerusalem osho sha li tashi pangelwa kuHisakia. Oikalunga yaSamaria ka ya li ina eenghono dokuxupifa ouhamba womapata omulongo. (2 Eeh 17:7, 17, 18) Shikwao vali, Jerusalem osho sha li tashi pangelwa kuHiskia osha li sha hanauna po oikalunga nokuhovela okulongela Jehova. Ashike nande ongaho, ovakalelipo vatatu Ovajuda kava li va yelifila Rabsake ouyelele oo. “Ndelenee vo ova mwena, inave mu nyamukula nande ondjovo imwe osheshi ohamba oye va lombewela: Inamu mu nyamukula nande.” (Jesaja 36:21) Opo nee Eliakim, Sebna naJoah va shuna kuHiskia va ka hepaulule eendjovo adishe daRabsake. — Jesaja 36:22.

(Jesaja 37:1, 2) Ndele ohamba Hiskia, eshi e shi uda, okwa pombaula oikutu yaye, ndele ta djala oshako, ta i motembeli yOmwene. 2 Opo nee ye okwa tuma Eliakim, elenga leumbo lohamba naSebna, omushangi novakulunhu vomovapristeli, va djala eeshako, ndele te va tumu kuJesaja yAmos, omuxunganeki.

(Jesaja 37:14-20) Ndele Hiskia eshi a tambula ombapila momake ovatumwa, okwa i lesha, ndele te i nyaneke koshipala shomwene. 15 Ndele Hiskia okwa ilikana Omwene ndee ta ti: 16 “Akutu Omwene womatanga ovakwaita, Kalunga kaIsirael! Ove wa kala omutumba kolukalwapangelo tali humbatwa kovakerubi, Oove auke Kalunga koilongo aishe yedu, ove wa shita eulu nedu. 17 Akutu Omwene, ameka okutwi kwoye, ove u ude ko; pashula omesho oye, Omwene, ove u tale. Pwilikina eendjovo daSanherib adishe e di tumina okusheka Kalunga omunamwenyo. 18 Heeno, oshili, Omwene, eehamba daAssiria oda hanauna po oilongo aishe dei ninga omaputu, 19 ndele va e kela oikalunga yavo momundilo, osheshi va li vehe fi oikalunga, ndelenee ovahongwa nomake ovanhu, ovo oiti nomamanya, onghee va dula oku va hanauna po. 20 Hano paife, Omwene Kaulunga ketu, tu xupifa momake aye, oilongo aishe yedu i ka shiive, Oove auke Omwene Kalunga.”

ip-1 389-391 okat. 15-17

Ohamba oya pewa ondjabi omolweitavelo layo

Hiskia ta ninga etokolo

15 Paife ohamba Hiskia oi na okuninga etokolo. Mbela Jerusalem otashi ke liyandja kOvaassiria? Ile otashi limange kumwe naEgipti? Ile ota ka dika eenyala medu nokulwa? Hiskia okwa li a wililwa po neenghono komaudjuu manene. Okwa li a tuma Eliakim naSebna pamwe novalumenhu ovakulunhu vovapristeli va ka pule kutya Jehova okwa ti ngahelipi okupitila momuprofeti Jesaja, ofimbo ye a ya kotembeli. (Jesaja 37:1, 2) Ovakalelipo vohamba ova li va djala eeshako nova li va ya komuprofeti Jesaja tava ti: “Efiku eli olo efiku loudjuu nolehandu nolesheko . . . Pamwe Omwene Kalunga koye ta udu eendjovo daRabsake, ou a tumwa komwene waye, ohamba yaAsiria, e mu tuma okusheka Kalunga omunamwenyo, ndele te mu handukilile eendjovo odo Kalunga koye e di uda.” (Jesaja 37:3-5) Heeno, Ovaasiria ova li tava sheke Kalunga omunamwenyo! Mbela Jehova okwa li ngoo a uda omasheko avo? Jehova okwa li a shilipaleka Ovajuda okupitila muJesaja neendjovo edi tadi ti: “Ino tila eendjovo odo wa uda, da shekifwa nge kovapiya vohamba yaAsiria. Tala, Ame ohandi ke mu pa omhepo, nokutya ta udu eenghundana, ota shuna koshilongo shavo, ndele handi ke mu dipaela moshilongo shavo neongamukonda.” — Jesaja 37:6, 7.

16 Pefimbo opo Rabsake okwa li a lombwelwa a ka kalele po Sanherib, ofimbo a li ta lu oita kuLibna. Sanherib opo ngoo a li ta ka hanga Jerusalem nefimbo. (Jesaja 37:8) Ashike nande ongaho, eshi Rabsake a shuna, inashi shololifa Hiskia. Sanherib okwa li a tuma eenhumwafo ditilifa di na oilanduliko oyo tai ka hanga Ovajerusalem ngeenge inave liyandja tadi ti: “Ove mwene wa uda, eshi eehamba daAsiria da ningila oilongo aishe, nghee di i teya po. Ove ngeno u xupifwe? Oikalunga yoiwana oya xupifa mbela ovo va teyaulwa kootatekulu? . . . Ohamba yaHamat, nohamba yaArpad, nohamba yoshilando shaSefarvaim, shaHena noshaIva, odi li peni?” (Jesaja 37: 9-13) Paushili, Ovaasiria ova li tava ti kutya ngeenge Ovajerusalem ove lipwililikile omalombwelo avo, otave ke lietela oupyakadi muhapu.

17 Molwaashi Hiskia okwa li te lipula unene shi na sha noilanduliko oyo ya li tai ke va hanga omolwomatokolo aye, okwa li a ya nombapila oyo kotembeli ndee te i nyaneke momesho aJehova. (Jesaja 37:14) Konima eshi a mbubulila Jehova omutima waye aushe meilikano shi na sha nomatilifo oo a ningwa kOvaasiria, okwa xulifa neendjovo tadi ti: “Hano paife, Omwene Kalunga ketu, tu xupifa momake aye, oilongo aishe yedu i ka shiive, Oove auke Omwene Kalunga.” (Jesaja 37:15-20) Hiskia ka li te lipula unene nokuxupifwa, ndele oshi na sha nokupopila edina laKalunga olo la li tali ka shekwa unene kOvaasiria ngeenge ova findi Jerusalem.

(Jesaja 37:33-38) Opo nee Omwene ta popi ohamba yaAssiria ta ti: ‘Ite uya mo moshilando eshi ongaashi ita umbile mo oshikuti, ye ite shi totele nande noshikelelifo, nosho ita fe omikangha domalwilo. 34 Nondjila ei e uya nayo, oyo ta shuna nayo, ndelenee moshilando eshi ye ite uya mo. Omwene osho ta ti. 35 Ndele onda hala ndi amene oshilando eshi nondi shi xupife, ndi shi xupife molwange mwene nomolwomupiya wange David.’” 36 Opo nee omweengeli wOmwene okwa ya ko ndele ta dipaele meenhanda daAsiria ovalumenhu omayovi efele nomafele omilongo hetatu naatano. Nongula eshi kwa sha, aveshe ova li oimhu ihe na omwenyo. 37 Ndele Sanherib, ohamba yaAsiria, okwa fikama, ndele ta i, ta shuna, ndele a kala muNinive. 38 Ndele mefiku limwe, eshi ye a li motembeli yakalunga kaye Nisrok, ndele te linyongamene, ovana vaye ovamati Adrammelek naShareser, ove mu twa neongamukonda, ndele vo ova faduka po, va ya koshilonga shaArarat. Nomona waye Esar-Haddon okwa ninga ohamba ponhele yaye.

ip-1 391-394 okat. 18-22

Ohamba ya pewa ondjabi omolweitavelo layo

18 Jehova okwa li a nyamukula eilikano laHiskia okupitila muJesaja. Jerusalem kashi na okuliyandja kuAsiria, ndele oshi na okudika eenyala medu. Jesaja okwa popya nouladi nOvaasiria a fa ta popi naSanherib etumwalaka laJehova a ti: ‘Okakadona, omona waSion te ku dini, te ku sheke, omona okakadona kaJerusalem ote ku lipukaapukile komutwe.’ (Jesaja 37:21, 22) Jehova okwa popya vali a ti: Oove lyelye eshi to sheke Ovayapuki vaIsrael? Oilonga yoye ondi i shii. Ove u na omahalo manene noho li tange unene. Ove we lineekela meenghono detangakwaita loye nowa finda oilando ihapu. Ashike ove i ho findika. Ohandi ka ya moshipala eemhangela doye. Ohandi ke ku finda. Ndele handi ke ku ningila osho wa ningila vakweni. Ohandi ka xwekela ondjolo meyulu loye noku ku shunifa kuAsiria!’ — Jesaja 37:23-29.

“Ndele oshinima eshi tashi kala edidiliko kwoove”

19 Oushili ulipi Hiskia kwa li e na u na sha nokuwanifwa kwexunganeko lomuprofeti Jesaja? Jehova okwa nyamukula a ti: “Ndele oshinima eshi tashi kala edidiliko kwoove, nokutya: neudo eli, lyeni, eshi tashi mene shoovene, nomomudo omutivali eshi tashi uya natango, ndelenee momudo omutitatu kuneni, nye mu teye, twikeni oikokola yomiviinyu, nye mu lye eeviinyu dado.” (Jesaja 37:30) Jehova okwa li ta ka palula Ovajuda ovo va li va dingililwa. Nonande ka va li tava dulu okukuna molwaashi ova li va dingililwa kOvaasiria, ova li ve na oikulya oyo va li va pupudulula momapya omudo wa pita. Omudo oo wa li tau landula ko, omudo wesabata, ova li ve na okufiya omapya avo inaa longwa, nonande ove li monghalo oyo itai nuwa omeva. (Exodus 23:11) Jehova okwa li a udanekela oshiwana shaye kutya ngeenge osha dulika kondaka yaye, momapya asho otamu ka mena oilya ya wana oku shi palula. Opo nee mumudo tau landula ko, ovanhu otava ka kuna eembuto ngaashi hava ningi shito nokushambukilwa oimati yoilonga yavo.

20 Jehova okwa yelekanifa oshiwana shaye nomiti odo ihadi funduka mo noupu eshi a ti: “Ovaxupifwa vomeumbo laJuda . . . otava ka twamifa omidi davo medu, ndele tava imine pombada.” (Jesaja 37:31, 32) Heeno, ovo ve lineekela muJehova kave na okukala va tila. Vo nosho yo oludalo lavo ova li tava ka kala alushe medu lavo.

21 Asiria okwa li a ningila Jerusalem omatilifo ashike? Jehova okwa nyamukula a ti: “Ite uya mo moshilando eshi ongaashi ita umbile mo oshikuti, ye ite shi totele nande noshikelelifo, nosho ita fe omikangha domalwilo. Nondjila ei e uya nayo, oyo ta shuna nayo, ndelenee moshilando eshi ye ite uya mo.” (Jesaja 37:33, 34) Itapa ka kala olwoodi pokati kaAsiria naJerusalem nandenande. Shihokwifa, Ovaasiria ovo va li tava ka findwa nopehe na okulwa, ndele havaJuda.

22 Opo Jehova a wanife po eendjovo daye, okwa tuma omweengeli a dipae ongudu yovakwaita vaSanherib ovalumenhu 185 000. Eshi osha ningilwa muLibna, eshi Sanherib a penduka okwa hanga omulumenhu omunaenghono, ovakwatelikomesho nomalenga okombinga yaye va fya. Eshi a findwa, okwa shuna kuNinive a fya ohoni, ndele molwaashi okwa li e na omanganga okwa twikila okulongela oshikalunga shaye, Nisrok. Eshi pa pita omido donhumba, fimbo Sanherib ta ilikana motembeli omo mu na oshikalunga shaye, Nisrok, okwa dipawa kovanamati vaye vavali. Natango pomhito opo, oshikalunga shaye osha ulika kutya kashi na eenghono molwaashi inashi mu xupifa. — Jesaja 37:35-38.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 35:8) Ndele otapa ka kala oshitauwa shakula sha palwa, tai ka ifanwa Ondjila iyapuki; itai endwa nande kwaava va nyatekwa, ndelenee otai ka kala yaavenya. Ou ta ende mo ita puka, nomalai oovene itaa puka.

w08 5/15 26 okat. 4

Lalakanena ouyapuki “mokutila Kalunga”

‘Otapa ka kala ondjila iyapuki’

Jehova okwa xunganeka kutya oshiwana shaye osho sha li muBabilon otashi ka mangululwa shi shune koshilando shasho. Exunganeko lokushuna oli na oushili ou tau ti: “Ndele otapa ka kala oshitauwa shakula sha palwa, tai ka ifanwa Ondjila iyapuki.” (Jes 35:8a) Eendjovo edi otadi ulike kutya Jehova ina yeululila ashike Ovajuda ondjila yokushuna koshilando shavo, ndele okwe va shilipaleka yo kutya ote ke va amena eshi ve li medimo londjila.

w08 5/15 27 okat. 1

Lalakanena ouyapuki “mokutila Kalunga”

“Itai endwa nande kwaava va nyatekwa”

Ovajuda ovo va li tava ka shuna mo 537 K.O.P., ova li ve na okuwanifa po oshiteelelwa sha fimana. Shi na sha naavo va wana okweenda ‘mOndjila iyapuki,’ Jesaja 35:8b okwa ti: “Itai endwa nande kwaava va nyatekwa, ndelenee otai ka kala yaavenya.” Molwaashi elalakano lOvajuda ovo va li tava ka shuna kuJerusalem oloku ka tungulula elongelokalunga la koshoka, kapa li omhito yaavo ve na omatomheno okulihola mwene, ovo ihava tila oinima iyapuki nosho yo ovo inava koshoka pamhepo. Ovo va li tava ka shuna ova li ve na okukala metwokumwe nomifikamhango daJehova. Nokunena ovo va hala okukala va hokwiwa kuKalunga ove na okuninga sha faafana. Ove na okulalakanena ouyapuki “mokutila Kalunga.” (2 Kor. 7:1) Oilonga yonyata ilipi twa pumbwa okuhenuka?

(Jesaja 36:2, 3) Ohamba yaAsiria oya tuma Rabsake e na omatanga manene, ta di ku Lakis, te uya kuJerusalem nokohamba Hiskia, ndele ye okwa kanghama metale lokombada, omondjila yokaalanga yomushiki woikafa. 3 Ndele kuye okwe uya Eliakim yaHilkia, elenga leumbo lohamba, naSebna, omushangi womouhamba naJoah yaAsaf elenga ekulunhu.

(Jesaja 36:22) Opo nee Eliakim yaHilkia, elenga lohamba naSebna, omushangi womouhamba noJoah yaAsaf, elenga ekulunhu ove uya kuHiskia, ve noikutu ya pombaulwa nove mu hepaululila eendjovo adishe daRabsake.

w07 4/1 4 okat. 5

Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja ontopolwa 36:1–66:24

Iiyilongomwa kutse:

36:2, 3, 22. Nonando Shebna okwa li a kuthwa miilonga yuuyakuli, okwa li a pitikwa opo a tsikile miilonga yomukwaniilwa e li amushanga ta kwathele ngoka e mu landula. (Jesaja 22:15, 19) Ngele otwa kuthwa pondondo yoshinakugwanithwa mehangano lyaJehova omolwetompelo lyontumba, mbela katu na okutsikila nokulongela Kalunga pondondo kehe ndjoka ta pitike?

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 36:1-12) Ndele momudo omutimulongo nomutine wepangelo lohamba Hiskia, Sanherib, ohamba yaAsiria, okwa tondokela oilando yeehote aishe yomuJuda, ndele te i te. 2 Ohamba yaAsiria oya tuma Rabsake e na omatanga manene, ta di kuLakis, te uya kuJerusalem nokohamba Hiskia, ndele ye okwa kanghama apa pa hovela omunino wemeva tau di matale lokombada, omondjila yokaalanga yomushiki woikafa. 3 Ndele kuye okwe uya Eliakim yaHilkia, elenga leumbo lohamba, naSebna, omushangi womouhamba naJoah yaAsaf elenga ekulunhu. 4 Ndele Rabsake okwe va lombwela, ndele ta ti: “Ka lombweleni Hiskia, nye mu tye: ‘Ohamba inene, ohamba yaAsiria otai ti: Elineekelo ove we lineekela ola shike? 5 Ame ohandi ti: Eendjovo dongaho odo eendunge neenghono dokulwa? Olyelye ou we mu lineekela, eshi wa twa ondubo naame? 6 Tala, ove ho lineekele oshihati sholumbungu sha teka po, nokutya Egipiti, ndele sho ohashi tu meke notashi li tyuula laau te likolele kusho; hano Farao, ohamba yaEgipiti, osho ha kala nakeshe ou te mu lineekele. 7 Ndele ngeenge ove to ti kwaame: “Fye ohatu lineekele Omwene Kalunga ketu,” haye ou, Hiskia a ngumauna po oikulundu yaye neealtari daye, eshi a lombwela Juda naJerusalem, ta ti: “Omu nokulinyongamena poaltari ei”? 8 Heeno, tweni hano eemhata nomwene wange, ohamba yaAsiria, ame ohandi ku pe eenghambe omayovi avali ngeenge ove to dulu oku di kongela ovalondi. 9 Oto dulu ngahelipi okukandula po etotelo lelenga nande limwe, omalenga manini e dulike kumakwao aa omwene wange? Ndelenee ove ho lineekele kuEgipiti u mone ko, vati, omatemba oiya novalondi veenghambe. 10 Ame onde uya vati, inandi pula Omwene ndi lwife oshilongo eshi? Omwene okwa lombwela nge Ye mwene, ta ti: Inda u ka lwife oshilongo eshi, ove u shi hanaune po.’” 11 Opo nee Eliakim, Sebna naJoah ova lombwela Rabsake, ndele tava ti: “Popya novanhu voye Oshiaramea, osheshi otu shi udite,ove ino tu popifa mOshiheberi moipafi yovanhu aveshe ve ku kombada yohotekuma.” 12 Ndelenee Rabsake okwa tya: “Omwene wange okwa tuma nge komwene woye nokwoove, ndi mu lombwele eendjovo edi, vati? Ina tuma nge kovalumenhu ava ve li omutumba kohotekuma, ava ve nokulya omatudi avo vene nokunwa omaxu avo vene pamwe nanye?”

23-29 JANUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESEJA 38-42

“Jehova oha yandje eenghono kwaavo va loloka”

(Jesaja 40:25, 26) “Omwa hala mu faafanife nge nalyelye, ndi mu fe ngeno? Omuyapuki osho ta ti. 26 “Yeluleni omesho eni pombada, nye mu tale: Olyelye a shita oinima ei? Oye tuu ou ta pitifa mo eengudu dayo da wana komuvalu wado. Oye te i ifana aishe komadina ayo; eenghono daye odinene, nokudula kwaye okuhapu, kape na nade shimwe, tashi mu koyelele po.

ip-1 409-410 okat. 23-25

“Hekelekeni oshiwana shange”

“Oyelye a shita oinima ei?”

23 Ope na etomheno likwao kutya omolwashike okumangululwa moukwatwa kwOvajuda ku udifa olukeno. Omushiti woinima aishe oye a li a udaneka okumangululwa kwavo noku li Odjo yeenghono dinenenene. Opo Jehova a holole eenghono daye, okwa yandja elitulemo keshito laye eshi a ti: “Omwa hala mu faafanife nge nalyelye, ndi mu fe ngeno? Omuyapuki osho ta ti. “Yeluleni omesho eni pombada, nye mu tale: Olyelye a shita oinima ei? Oye tuu ou ta pitifa mo eengudu dayo da wana komuvalu wado. Oye te i ifana aishe komadina ayo; eenghono daye odinene, nokudula kwaye okuhapu, kape na nande shimwe, tashi mu koyelele po.” — Jesaja 40:25, 26.

24 Omuyapuki waIsrael ote lipopile ye mwene. Opo a ulike kutya kape na osho tashi dulu okufaafanifwa naye, Jehova okwa li a yandja elitulemo keenyofi odo di yadi keulu. Ngaashi ondjai yoita hai kwatele komesho eengudu dayo, Jehova naye oku li ondjai yeenyofi. Ngeno okwa li e na oku di pashukila, ngeno ‘kape na nande oimwe, tai mu koyelele po.’ Nonande eenyofi odihapu, Jehova ohe di ifana keshe imwe kedina layo ile okomadina eengudu dado. Ngaashi ashike ovakwaita hava dulika, eenyofi ohadi kala peenhele dado molwaashi Omukwateli komesho wado oku na ‘eenghono dinene nokudula kwaye okuhapu.’ Onghee hano, Ovajuda ovo va li va dja moukwatwa ova li ve na okukala ve na elineekelo mOmushiti oo ha wilike eenyofi molwaashi oku na eenghono dokuyambidida ovapiya vaye.

25 Olyelye mokati ketu ta dulu okuhenuka eshivo olo tali hangwa muJesaja 40:26 olo tali ti: “Yeluleni omesho eni pombada, nye mu tale”? Ovanongononi veenyofi kunena ova ulika kutya eenyofi meulu ohadi monika nawa shi dulife pefimbo laJesaja. Ovanongononi veenyofi ovo hava konenene eulu neetelescope odo hadi mono kokule ova tengeneka kutya mewangandjo omu na omihalavili omabillion 125 lwaapo. Omolwashike shihokwifa eshi omuhalavili umwe u na eenyofi di dulife pomabilion 100 She likolelela komatengeneko amwe? Eeshiivo la tya ngaho nali linyengife omitima detu tu kale nolupandu mOmushiti wetu notu kale nelineekelo momaudaneko aye.

(Jesaja 40:27, 28) Akutu Jakob, oshike hano to popi, naIsrael, eshi to ti: Ondjila yange oya holekwa Omwene, neyukifo lange kali po puKalunga? 28 Ove ku shi shii ile ino shi uda? Omwene Oye Kalunga kaalushe Omushiti wominghulo dedu? Ye iha loloka, ndele iha kenyanana, ounongo waye ohau nyenge okukonakonwa.

ip-1 413 okat. 27

“Hekelekeni oshiwana shange”

27 Jesaja okwa shanga eendjovo daJehova odo da popya shi na sha nomaliudo aavo va li moukwatwa waBabilon, osho sha li eekilometa dihapu okudja koshilando shavo. Vamwe ohava diladila kutya “ondjila” yavo oyo ya li ilolola kaya li ya didilikwa ile ya shiivika kuKalunga. Ohava diladila kutya Jehova naye ke na ko nasha nouhenouyuki nosho yo nokumona oixuna kwavo. Ova dimbulukifwa kombinga yoinima oyo ve shii, ngaashi koimoniwa yavo pauhandimwe ile kouyelele oo va li ve na. Jehova ota dulu nokwa halelela okuxupifa ovapiya vaye. Oku li Kalunga kaalushe nOmushiti wedu alishe. Natango oku na eenghono, ngaashi diliwetikile meshito, nokuli naBabilon shinaenghono itashi yelekwa naye. Jehova Kalunga iha loloka noiha efa oshiwana shaye. Ovanhu ihava dulu okuuda ko filufilu oilonga yaJehova, eudeko ile ounongo, nghee ha ungaunga noinima nosho yo nghee he i tale ko molwaashi oi dule eudeko lavo.

(Jesaja 40:29-31) Oye ota pe ava va loloka ouladi, ndele ta hapupalifa eenghono daau e he na eenghono. 30 Ovanyasha ohava loloka, ovalumenhu ovanyasha ohava loloka ndele hava punduka nokuwila po; 31 ndelenee ovo hava teetele Omwene, otava pewa eenghono dipe, otava yelula omavava pombada ngaashi eenhwa. Otava tondoka, ndele itava loloka, tava ende, ndele itava wile po.”

ip-1 413-415 okat. 29-31

“Hekelekeni oshiwana shange”

29 Ngeenge taku popiwa ovo va pumbwa eenghono, Jehova otashi dulika ha kala e na momadiladilo eloloko laavo va dja moukwatwa eshi va li ta va shuna koshilando shavo. Jehova oha dimbulukifa ovapiya vaye kutya oshi li oshinakuwanifwa shaye okukwafela ovo tava kongo ekwafo laye. Novanhu vahapu ovo ve na eenghono ngaashi ‘oumati’ ‘ovalumenhu ovanyasha’ otashi dulika va loloke ndele tava tengauka keloloko. Heeno, Jehova okwa udaneka okuyandja eenghono dokweenda nodokutondoka kwaavo ve mu lineekala. Osho osha fa okutuka konhwa oko haku monika kwa fa itaku pondola, odila oyo inaenghono ohai telaana eevili dihapu, notai ulike nghee Jehova ha nghonopaleke ovapiya vaye. Ovajuda ovo va li moukwatwa kava li ve na okukala va teka omukumo molwaashi ova li ve na eudeko nekwafo laKalunga.

30 Eendjovo odo da xulifa etukulwa laxuuninwa laJesaja 40 otadi hekeleke Ovakriste vashili ovo ve li momafiku axuuninwa ounyuni ou woukolokoshi. Molwaashi vahapu ove na omaupyakadi notava fininikilwa kongudi, eendjovo odo otadi hekeleke kutya eenghalo odo hatu lididimikile kunena Kalunga oku di wete. Ohatu dulu okukala noushili kutya Omushiti waaishe oo “omayele aye kae na oshiyelekifo,” ota ka kufa po okuhenouyuki peufwafimbo laye. (Epsalme 147:5, 6) Mafiku itatu ka pumbwa vali okulididimikila eenghalo odo. Jehova oo eenghono daye inadi ngabekwa, ota dulu okupa ovapiya vaye eenghono eshi tava hepekwa, di dule nokuli pwaado “dopaushitwe.” — 2 Ovakorinto 4:7.

31 Diladila shi na sha nOvajuda ovo va twalwa moukwatwa kuBabilon mefelemudo etihamano K.O.P. Ova li ve na okweenda eekilometa dihapu opo va ye koshilando shavo, Jerusalem nosho yo kutya otembeli yavo oya li ya hanaunwa po. Exunganeko laJesaja ole va twa omukumumo noku va pa eteelelo kutya Jehova ote ke va shunifa koshilando shavo. Mo 537 K.O.P., Jehova okwa li a shunifa oshiwana shaye koshilando shasho, nokungaho okwa ulika kutya oku li Omuwanifi womaxunganeko aye. Nafye ohatu dulu okukala twe lineekela muJehova filufilu. Omaudaneko e na sha nOuhamba waye oo a xunganekwa kuJesaja, ota ka wanifwa shili. Oyo kai fi tuu onghundana itunhula notai tu omukumo ovanhu aveshe!

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 38:17) Tala, oluhodi eli lidjuu ola ningila nge elao, Ove wa kala u hole omwenyo wange, Ove we u shila mo melambo lekano, osheshi Ove owa ekelashi omatimba ange aeshe konima yoye.

w03 7/1 27 okat. 17

“Kalunga Oye ohole”

17 Meimbilo lolupandu tali linyengifa omutima olo Hiskia a tota po konima eshi kwa li a xupifwa momukifi tau twala mefyo, okwa ti kuJehova: ‘Owa ekelashi omatimba ange aeshe konima yoye.’ (Jesaja 38:17) Opo Jehova ota fanekwa ta kufa po omanyono omunyoni e livela ombedi noku a kupula konima yaYe oko ita dulu oku a mona vali. Pambo limwe lomauyelele, ediladilo olo otali dulu okupopiwa ngaha: “Owa ninga [omanyono ange] a kale a fa inaa ningwa.” Mbela osho itashi hekeleke?

(Jesaja 42:3) Oshihati sha tenda omufya, iteshi teyaula po, nonyika tai twimaana omwifi, ite i dimi, ndele nokudiinina ye ota pangele nouyuki.

w15 2/15 6 okat. 13

Hopaenena oukwatya waJesus welininipiko nowolune

13 Eendjovo daye dolune. Olukeno laJesus ola li le mu linyengifa a popye nolune navamwe, unene tuu ovafininikwa. Omuyapostoli Mateus okwa popya shi na sha naJesus a tofa meendjovo daJesaja. Jesaja okwa ti: “Oshihati sha tanduka ite shi nyanyaula, nokangodi koshela yomaadi ka twimana, ite ka dimi po.” (Jes. 42:3; Mat. 12:20) Osho osha hala okutya shike? Jesus ka li ha ungaunga nai novanhu. Ponhele yaasho, okwa li ha popi navo monghedi oyo tai va talaleke. Okwa li a udifila ovo ‘ve na omitima da nyanyaulwa’ etumwalaka leteelelo. (Jesaja 61:1) Okwa li a shiva ovo hava ‘longo nova lolokifwa’ ve uye kuye opo va dule okumona “etulumuko.” (Mat. 11:28-30) Okwa li a udanekela ovahongwa vaye kutya Kalunga oku na ko nasha nomulongeli waye keshe pauhandimwe, mwa kwatelwa ovo “vanini,” ile ovo va talika ko kounyuni inava fimana. — Mat 18:12-14; Luk. 12:6, 7.

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 40:6-17) Ondaka otai ti: “Lalekida!” Ndele ame nda pula: “Ondi nokulalekida shike?” Lalekida kutya ombelela aishe shaashi omwiidi, newapalo layo alishe ngaashi omhepo yomoixwa; 7 Omwiidi otau kukuta, nonhemo yawo otai kate, ngeenge omufudo womwene tau pepe po. Heeno shili oshiwana osho omwiidi. 8 Omwiidi otau kukuta, nonhemo yawo otai kate; ndelenee ondjovo yaKalunga ketu otai kala po fiyo alushe. 9 Akutu Sion, omuudifi weenghundana diwa! Londa komhunda ile! Akutu Jerusalem, yelula pombada ondaka yoye, oove omuudifi weenghundana diwa, heeno, i yelula pombada, ino tila, lombwela ava ve li moilando yaJuda u tye: Kalunga keni oye ou! 10 Tala, Omwene Kalunga ote uya ngaashi omunaenghono, nokwooko kwaye otaku pangele. Tala, ondjabi yaye okukwete meke laye, nofuto yaye otai mu tetekelele. 11 Ngaashi omufita ta lifa oimuna yaye, ta ongele oudjona momaoko aye ndele te va papatele ponhulo yaye, neenyali otedi findaeke nawa. 12 Olyelye a yeleka omeva neshambekela? Olyelye a yeleka evalelwa neke laye? Olyelye ta dulu okuwanifa eheke ledu alishe mekopi? Olyelye a yeleka eemhunda noikundu noshivixa? 13 Olyelye a pukulula Omhepo yOmwene, nokwe lininga omupukululi waye woku mu longa? 14 Kalunga okwa kundafana nalyelye, a pewe eendunge noku mu pukulula mondjila ya yuka, noku mu longa a shiive, noku mu ulikila ondjila yomayele a wana? 15 Tala, oiwana aishe i li ngaashi eta limwe melila lehemele nongaashi okandwi moshiyelekifo. Tala, ota yelula eenhunu aishe ngaashi okandwi. 16 Ndele Libanon inai wana oikuni, noifitukuti yayo inai wanena omaxwikiloyambo. 17 Oiwana aishe kai na oshilonga kuye. Ye ote i tale oyo yongaho noi he na oshilonga.

30 JANUALI–5 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 43-46

“Omaxunganeko aJehova ohaa wanifwa shili”

(Jesaja 44:26-28) Aame ou, handi wanifa ondjovo yomupiya wange ndele handi wanifa eenghundafana dovatumwa vange. Aame ou, handi lombwele Jerusalem: Ou na okunangekwa! Noilando yaJuda: Omu na okutungululwa! Ndele Ame handi ka tungulula omakulukuma asho. 27 Aame ou, handi lombwele oule womeni: ‘Pwinina, nomilonga doye ohandi ke di pwininika. 28 Aame ou, handi lombwele Kores: ‘Omufita wange! Ndele ye ota fikifa ehalo lange la wana,’ eshi ta ti kuJerusalem: ‘Ove tungwa!’ Nokotembeli: ‘Omakanghameno oye naa dikwe!

ip-2 71-72 okat. 22-23

Kalunga kashili okwa xunganeka emangululo

22 Omahongo oo inaa nwefwa mo oku li eshongo lomonanguwi oo ha ningifa ovanhu va kale va tila nova fike pexulifodiladilo la puka fiyo osheshi tave ke shi mona mo kutya ova puka. Mepingafano naasho, Jehova okwa holola edina lomulumenhu oo ta ka longifa a mangulule oshiwana shaye moukwatwa opo shi shune koshilando shasho noku ka tungulula Jerusalem notembeli okupitila muJesaja. Edina laye oKores, nokwa shivika eli Kores Munene waPersia. Jehova natango okwa li a yandja ouyelele oo Kores a li ta ka longifa opo a ye muBabilon, oshilando osho sha li sha tumbala, nokuhanaune po etangakwaita lasho. Babilon osha li sha amenwa komakuma male nokomulonga womeva oo wa li we shi dingilila. Ashike nande ongaho, omulonga waEufrat ka wa li tau ka kala oupyakadi kuKores. Ovanandjokonona vopefimbo opo Herodotus naXenophon ova popya kutya Kores okwa li a panuna mo omeva momulonga waEufrat oo wa li wa dingilila Bibolon fiyo osheshi a ninga manini opo ovakwaita va dule okutaulula mo. Omulonga oo okwa li tau monika u li eameno kuBabilono ashike owa ka pwinina.

23 Ongahelipi shi na sha nexunganeko olo kutya Kores ota ka mangulula oshiwana shaKalunga opo shi ka tungulule Jerusalem nosho yo otembeli? Ombiibeli oya popya shi na sha naasho Kores e na oku ka ninga eshi ya ti: “Kores, ohamba yaPersia, tai ti ngaha: Omwene, Kalunga komeulu, okwa yandja mepangelo lange oilongo aishe yokombada yedu, nokwa lombwela nge ndi mu tungile ongulu muJerusalem osho shi li muJuda. Keshe umwe womoshiwana shaye, Omwene Kalunga kaye na kale naye ndele na ye kuJerusalem shomuJuda, ndele na tunge ongulu yOmwene, Kalunga kaIsrael. Oye Kalunga, ou e li muJerusalem.” (Esra 1:2, 3) Eendjovo daJehova odo a xunganeka okupitila muJesaja oda li da wanifwa filufilu.

(Jesaja 45:1, 2) Omwene ota lombwele omuvaekwa waye Kores, ou nde mu kwata kolulyo laye, ndi haunaune po oiwana moipafi yaye, nondi kufe eehamba omakwamo moiya yado; oivelo opo i yeuluke moipafi yaye, ndele yo itai ka idilwa po: 2 “Ame mwene ohandi ku tetekele, ndele handi yelakanifa eemhunda omivelo doshikushu ohandi di teyaula po, noiidilifo yoivela ohandi i tetaula po.

ip-2 77-78 okat. 4-6

Jehova ‘oKalunga omuyuki nomukwafi’

4 Jehova okwa popya okupitila muJesaja a fa ta popi naKores, nonande pefimbo opo ina hangwa a dalwa. (Ovaroma 4:17) Onghee hano, Jehova okwa hoolola Kores komesho yefimbo opo a wanife po oshinakuwanifwa osho, na Kores ota ku dulu ku tiwa kutya “omuvaekwa” waKalunga. Kekwafo laKalunga, ota ka haunauna po oiwana noku kufa eehamba omakwamo ado omoiya. Eshi Kores a ponekela Babilon, Jehova okwa mona kutya omivelo doshilando oda fiwa da yeuluka, nokwa ninga ovanhu va kale vehe na ko nasha. Jehova ota pitile Kores komesho, ndele ta kufa po omandangalati aeshe oo taa dulu oku mu imba. Hauxuuninwa, etangakwaita laKores ola li tali ka finda oshilando noku kufa po omaliko asho oo a li a pungulwa mo ngaashi “omamona a holekwa.” Osho osho Jesaja a li a xunganeka. Mbela eendjovo odo oda wanifwa ngoo shili?

5 Omido 200 konima yaasho, mo 539 K.O.P., etangakwaita laKores ola li la onga onhanda popepi naBabilon opo li ponokele oshilando ngaashi Jesaja a xunganeka. (Jeremia 51:11, 12) Ovanhu vomuBabilon kava li ve na ko nasha. Ova li ve udite kutya kape na oo ta dulu oku ya mo moshilando shavo. Ova li ve udite ve li meameno molwaashi ekuma loshilando shavo ola li lile, la pama nola twa momulonga waEufrat. Oule womido omafele, kape na nande omutondi umwe a dula oku ya moshilando shavo. Oshoshili, ohamba yaBabilon, Balsassar, oya li i udite i li meameno noya li ya dungila omalenga oitendele mouhamba wayo. (Daniel 5:1) Moufiku wo 5/6 Oktoba, Kores netangakwaita laye ova li va ya mo moshilando osho.

6 Eeindjiniya daKores oda li da pwiininika omulonga waEufrat, opo omeva oo haa kunguluka okudja kuBabilon a ha yuke kolukadi loshilando. Mokweendela ko kwefimbo, omeva omulonga oo wa dingilila Babilon okwa li a hovela okupwiinina, opo Kores netangakwaita laye va dule okutaulula omulonga va finda moshilando. (Jesaja 44:27; Jeremia 50:38) Shihokifwa, ngaashi ashike Jesaja a xunganeka, omivelo oda li da fiwa da yeuluka. Etangakwaita laKores ola li la ponokela muBabilon, ndele tali kwata ko ouhamba nokudipaa ohamba Balsassar. (Daniel 5:30) Ova li va finda nokuteya po oshilando Babilon moufiku umwe, nokungaho exunganeko olo ola wanifwa.

(Jesaja 45:3-6) Ndele handi ke ku pa omamona omomilaulu noupuna womendamo, opo u shiive kutya, Aame Omwene ou, nde ku ifana edina loye, Aame ou Kalunga kaIsrael. 4 Omolwomuhoololwa wange Jakob, nomolomuhoololwa wange Israel, onde ku ifana edina loye, ndele nde ku pa edina la fimana, nande ove ino shiiva nge. 5 Aame Omwene, kape na umwe, kape na kalunga pamwe naame; Ame nde ku dika ekwamo, nande ino shiiva nge, 6 opo vo va shiive pepito letango fiyo ekeningino lalo nokutya, kape na umwe, Aame andike: Aame Omwene, kape na umwe.

ip-2 79-80 okat. 8-10

Jehova ‘oKalunga omuyuki nomukwafi’

Omolwashike Jehova a hokwa Kores?

8 Konima eshi Jehova a holola kutya olyelye ta ka hanauna po Babilon nanghee tashi ka ningwa, okwa yandja etomheno kutya omolwashike a li ta ka yandja efindano kuKores. Jehova okwa li ta popi naKores okupitila mexunganeko a ti: “Opo u shiive nokutya, Aame omwene ou, nde ku ifana edina loye, Aame ou Kalunga kaIsrael.” (Jesaja 45:3b) Oshididilikwedi eshi omupangeli wepangelo enaenghono etine wopefimbo lOmbiibeli a ka didilika kutya okwa findana molwaashi Jehova, Omunamapangelo weshito alishe, oye e mu yambidida. Kores oku na okukala e shii kutya oo e mu ifana ile e mu wilika oJehova, Kalunga kaIsrael. Ombiibeli oya popya kutya Kores okwa li a dimina kutya efindano laye ola dja kuJehova. — Esra 1:2, 3.

9 Jehova okwa yandja etomheno etivali kutya omolwashike ta ka longifa Kores oye a hanaune po Babilon eshi a ti: “Omolwomuhoololwa wange Jakob, nomolomuhoololwa wange Israel, onde ku ifana edina loye, ndele nde ku pa edina la fimana, nande ove ino shiiva nge.” (Jesaja 45:4) Eshi Kores hanauna po Babilon, osha li sha halukifa ovanhu aveshe. Eshi epangelo olo la fimana la teka po, ola li la pingenwa po kepangelo limwe enaenghono, nondjokonona oya li i na okushiivika komapupi nomapupi. Oilando oyo ya li ye shi dingilila oya li ya halelela okumona oiningwanima oyo notashi dulika ya li ya haluka eshi ya uda kutya Babilon okwa hangwa koudjuu omolwOvajuda, oludalo laJakob, omayovi manini avo vali moukwatwa waBabilon nonande ova li va talika ko ‘vehe na oshilonga.’ Oshiwana shOvaisrael osho sha li sha xupa po, osha li shi na ondilo momesho aJehova. Oshi li “omupiya” waye. Jehova okwe shi ‘hoolola’ mokati koiwana aishe yokombada yedu. Nonande Kores ka li e shii Jehova pehovelo, Jehova okwe mu longifa e li omuvaekwa waYe a hanaune po oshilando osho sha li sha anya okumangulula oshiwana shaye shi dje mo moukwatwa. Kasha li elalakano laKalunga opo oshinawa shaye osho a hoolola shi kale medu lovanailongo.

10 Natango ope na etomheno etitatu olo nokuli la fimanenena kutya omolwashike Jehova a longifa Kores a hanaune po Babilon. Jehova okwa ti: “Aame Omwene, kape na umwe, kape na kalunga pamwe naame; Ame nde ku dika ekwamo, nande ino shiiva nge, opo vo va shiive pepito letango fiyo ekeningino lalo nokutya, kape na umwe, Aame andike: Aame Omwene, kape na umwe.” (Jesaja 45:5, 6) Heeno, okuteka po kwaBabilon oshinaenghono otaku ulike kutya Jehova oKalunga kashili, naasho oshi li oumbangi kutya oYe aeke a tumbala nokwa wana okulongelwa. Molwaashi Kalunga okwa mangulula oshiwana shaye, oohandimwe ovo va dja moiwana ihapu okudja koushilo fiyo okouninginino otava ka didilika kutya Jehova oYe aeke Kalunga kashili. — Malakia 1:11.

Konakona moule omamona opamhepo

(Jesaja 43:10-12) Omwene ta ti: “Onye eendombwedi dange, nomupiya wange, ou nde mu hoolola, opo mu shiive nge, nye mu itavele nge, nye mu shiive kutya, aame tuu ou. Kape na Kalunga a shitwa, nde mu shikula, ndele pehe na umwe ta shikula nge. 11 Aame, Aame Omwene, ndele kape na omuxupifi umwe, Aame andike. 12 Aame ou nda udifa nonda xupifa nonda holola, ndele mokati keni ina mu kala kalunga omunailongo. Onye eendombwedi dange.” Omwene osho ta ti: “Aame Kalunga.”

w14 11/15 21-22 okat. 14-16

‘Oshiwana osho Jehova oye Kalunga kasho’

OSHIWANA OSHO SHI LI EENDOMBWEDI

14 Ovaisrael ova li hava longele Kalunga kavo, Jehova, ofimbo oiwana imwe ya li hai longele oikalunga yayo. Pefimbo lomuprofeti Jesaja, Jehova okwa li a faafanifa onghalo younyuni neemhangu. Okwa li a pula oikalunga yoiwana i yandje oumbangi oo tau ulike oukalunga wayo, a ti: “Oiwana aishe oya ongala novanhu voilongo ve uya kumwe. Olyelye womokati kavo e shii okuholola oinima ya tya ngaha? Ile nave tu shiivifile ei yonale, nava ete oku eendombwedi, nadi holole, nokutya ove li moshili. Opo nee tapa udika ndee tapa tiwa: Heeno, oshili.” — Jes. 43:9.

15 Oikalunga yoiwana oya li ya dopa okuyandja oumbangi woukalunga wayo. Oya li ashike oihongwafano yongaho, ihai popi noihai ende, ohai humbatwa. (Jes. 46:5-7) Mepingafano naasho, Jehova okwa lombwela oshiwana shaye shaIsrael ta ti: “Onye eendombwedi dange, . . . nomupiya wange, ou nde mu hoolola, opo mu shiive nge, nye mu itavele nge, nye mu shiive kutya, Aame tuu ou. Kape na kalunga a shitwa, nde mu shikula, ndele pe he na umwe ta shikula nge. [Ame,] Aame Omwene, ndele kape na omuxupifi umwe. . . . Onye eendombwedi dange, . . . Aame Kalunga.” — Jes. 43:10-12.

16 Ngaashi eendombwedi momhangu, oshiwana shaJehova oshihoololwa osha li shi na okushiivifa mokule nomonghedi ya yela kutya Jehova oye Kalunga kashili. Jehova okwa popya kombinga yasho a ti “oshiwana eshi nde limela, tashi ka vilikila ehambelelo lange.” (Jes. 43:21) Ovaisrael ova li oshiwana osho sha humbata edina laye. Molwaashi Jehova okwe va mangulula muEgipti, okwa li a teelela va yambidide ounamapangelo waye mokati koiwana ikwao yokombada yedu. Onghee hano, ova li ve na okuninga ngaashi osho omuprofeti Mika lwanima a ka lombwela oshiwana shaKalunga shokunena shi ninge, eshi a ti: “Oiwana aishe tai kala nokweenda, keshe shimwe, medina laKalunga kasho, ndelenee fye ohatu ka kala nokweenda medina [laJehova, NW] Kalunga ketu alushe fiyo alushe.” — Mika 4:5.

(Jesaja 43:25) Aame, heeno, Aame ou, handi dimi po omanyonauno oye molwange mwene, ndele Ame itandi dimbulukwa vali omatimba oye.

ip-2 60 okat. 24

“Onye eendombwedi dange”!

24 Didilika kutya Kalunga ina fila Ovaisrael onghenda molwaashi va li ve livela ombedi, ndele omolwaye mwene ile osho a hala molwedina laye. Ngeno Jehova okwa li a efela oshiwana shaye moukwatwa fiyo alushe, ngeno edina laye ola ka shekwa koiwana oyo ye va dingilila. (Epsalme 79:9; Hesekiel 20:8-10) Sha faafana yo kunena, exupifo lovanhu oli na sha nokufimanekifa edina laJehova nosho yo ounamapangelo waye. Kakele kaasho, Jehova oku hole ovo hava tambula ko outekuduliko waye nopehe na okwoongaonga nohave mu longele momhepo nomoshili. Oha ulikile ovanhu ohole yaye kutya nee ovavaekwa ile eedi dimwe mokudima po omanyono avo okupitila meyambo laJesus Krisatus. — Johannes 3:16; 4:23, 24.

Elesho lOmbiibeli

(Jesaja 46:1-13) Bel oye lishuna mumwe, Nebo oya vandalala; oikalunga yavo otai ka londokwa koimuna nokeenghwatwa; omafano mwe a humbata nale molweendo, otaa ningi omitengi didjuu dokuhumbatifa oinamweyo yaloloka. 2 Tai livandalalaleke, tai lishuna mumwe aishe, kai na eenghono okuxupifa omutengi, ndelenee yoovene otai i moukwatwa. 3 Akutu eumbo laJakob! Pwilikinei nge, nanye oixupe aishe yomeumbo laIsrael, nye ava mwa li mu nokuhumbatwa kwaame nghee mwa dja medimo lanyoko, nonde mu kuminina kokudalwa kweni, 4 ndele fiyo omoukulupe weni, Aame tuu ou, ndi li ngaashi nda kala, fiyo tamu kulu, tamu mene eemwakutoka onda hala oku mu kuminina, Ame nde shi ninga nonatango ohandi ka humbata, handi ka kuminina ndele handi ka xupifa. 5 Omwa hala mu yeleke nge nalyelye, omwa hala okufaafanifa nge nalyelye, tu faafane ngeno? Nomwahala okuyeleka olupe lange nolalyelye, fye naye tu faafane ngeno? 6 Ovo tava pimhi mo oshingoldo mekutu, ndele tava yelekifa oshisiliveli noshiyelekifo, tava ifana omuhambwidi woshingoldo note shi hambula kalunga, tave shi twile eengolo ndele tave shi ilikana. 7 Ovo tave shi tula komapepe, tave shi humbata notave shi kaleke ofika ponhele yasho. Nongeenge umwe te shi ifana yo pombada ita shi nyamukula sha, noitashi mu xupifa moudjuu waye. 8 Akutu ovaliteeki nye! Shi dimbulukweni nye mu likanghameke. Lipuleni komitima deni. 9 Dimbulukweni inya ikulu yoshito, osheshi Aame Kalunga, kape na vali umwe, Aame Kalunga, kape na vali umwe ngaashi Aame; 10 Ame ou nda holola kehovelo inya tai ke uya, oikulu ei yonale fimbo inai ningwa; Ame ou handi ti: Omhangela yange otai kala po, nakeshe eshi nda hala ohandi shi wanifa. 11 Ame ou nda ifana onhwa yokoushilo, omulumenhu womomangela yange, koshilongo shokokule. Ngaashi nde shi tongele, osho handi ka ninga yo; Ame nde shi tota, Ame ohandi shi wanifa yo. 12 Pwilikenei nge, onye ovakulunhu vokomitima, onye ava mwa kala kokule nouyuki. 13 Ame onda ehenifa popepi ouyiki wange, kau li kokule vali, nexupifo lange itali kala ko. Ndele onda hala okuyandja exupifo muSion noshinge shange muIsrael.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma