Etukulwa 12
Kondjifa eemhepo dowii
1. Jesus okwe linyenga ngahelipi eshi a shakena neemhepo dowii?
DIVA konima yeninginifo laye, Jesus Kristus okwa ya mombuwa yaJudea opo a ka ilikane nokudilonga. Manga a li mombuwa, Satana Ondiaboli okwa ninga onghendabala opo e mu ningife a tauluke omhango yaKalunga. Ndelenee Jesus okwa ekelashi oshiheka shOndiaboli noina yulwa komwiyo wayo. Jesus okwa shakeneka eemhepo dowii dimwe pefimbo loukalele waye kombada yedu. Ndelenee oikando noikando okwe di hanyena nokwe di kondjifa.—Lukas 4:1-13; 8:26-34; 9:37-43.
2. Omapulo elipi hatu ka konakona?
2 Omahokololo Ombibeli oo taa hokolola okushakena oko oku na oku tu itavelifa kutya eemhepo dowii oko di li. Ohadi kendabala okupukifa ovanhu. Nande ongaho, fye ohatu dulu oku di kondjifa. Ndele eemhepo dowii oda dja peni? Omolwashike hadi kendabala okupukifa ovanhu? Neenghedi dilipi hadi longifa opo di hange omalalakano ado? Okumona omanyamukulo komapulo aa otashi ke ku kwafela u kondjife eemhepo dowii.
EEMHEPO DOWII —EHOVELO NOSHO YO ELALAKANO LADO
3. Satana Ondiaboli okwa holoka po ngahelipi?
3 Nale manga Jehova Kalunga ina shita omunhu, okwa shita eengudu doishitwa yopamhepo. (Job 38:4, 7) Ngaashi sha yelifwa metukulwa 6, umwe womovaengeli ovo okwa kwatwa kokahalu a hala ovanhu ve mu ilikane ponhele yokwiilikana Jehova. Omolwelalakano eli, omwengeli ou mwii okwa ekelashi nokwa lundila Omushiti, nokwa yandja nokuli ediladilo komukainhu wotete kutya Kalunga omunaipupulu. Hano osha yeleka eshi oshishitwa eshi shopamhepo oshinashibofa sha shiivika nedina Satana (omupataneki) Ondiaboli (omulundili).—Genesis 3:1-5; Job 1:6.
4. Ongahelipi ovaengeli vonhumba va nyona pefimbo laNoa?
4 Konima yefimbo, ovaengeli vamwe ove limanga kumwe naSatana Ondiaboli. Pomafiku omulumenhu omuyuki Noa, vamwe vomovaengeli ovo ova efa po oilonga yavo yomeulu ndele tava kufa omalutu opanhu opo va mbilipaleke omahalo avo okuya momilele novakainhu vokombada yedu. Kape na omalimbililo kutya Satana oye a nwefa mo ovaengeli ovo opo va kufe ondjila oyo yokuhadulika. Oshe va twala mokukala ooxe yoludalo leehonde mbali hali ifanwa Ovanefilim, ovo va ninga ovalongifi veenghono ovakwanyanya. Eshi Jehova a etifa Eyelu linene, ola hanauna po ovanhu va nyonauka nosho yo oludalo olo li he fi lopaushitwe lovaengeli ve he fi ovaduliki. Ovaengeli ovanashibofa ova ya onhapo mokulikufa omalutu opanhu nokushuna mouhamba weemhepo. Ndele Kalunga eendemoni edi okwe di ngabeka, moku di kaleka di li ngaashi oonakweekelwashi momilaulu dopamhepo. (Genesis 6:1-7, 17; Judas 6) Nande ongaho, Satana “omukulunhu weendemoni” novaengeli vaye ovanawii ova kala nokutwikila nounashibofa wavo. (Lukas 11:15) Elalakano lavo olashike?
5. Satana neendemoni daye ove na elalakano lashike, nohava longifa shike okuyula ovanhu?
5 Elalakano lii laSatana neendemoni olo okupilamenifa ovanhu Jehova Kalunga. Hano, eemhepo dowii edi oda kala tadi pukifa, tadi tilifa nokuponokela ovanhu momukokomoko wondjokonona aishe yovanhu. (Ehololo 12:9) Oihopaenenwa yopefimbo lopaife otai ulike kutya eponokelo leendemoni ola hanya inashi monika nande onale. Opo di yule ovanhu, eendemoni luhapu ohadi longifa momaludi aeshe oumhulile. Ongahelipi eendemoni hadi longifa oshiheka eshi, nongahelipi to dulu okuliamena?
NGHEE EEMHEPO DOWII TADI KENDABALA OKU KU PUKIFA
6. Oumhulile oshike, nomaludi amwe ao elipi po?
6 Oumhulile oshike? Oo ekwatafano neendemoni ile eemhepo dowii, kutya nee odikilila ile okupitila momupopi neemhepo wopanhu. Oumhulile ohau ningile naanaa eendemoni osho onuno ya telwa hai ningile ovakongo: Ohai nane oshihakanwa. Nongaashi ashike omukongo ha longifa eenuno dokutelifa di lili noku lili opo a hekele oifitukuti momwiyo waye, neemhepo dowii osho naanaa hadi ladipike omaludi e lili noku lili oumhulile opo di tule ovanhu mepangelo lado. (Yelekanifa Epsalme 119:110.) Amwe omomaludi aa oo okunyanekela, oundudu, outei woipo, oulodi, okutikila, okukonga ekwafo kovapopi neemhulile nokupopya noonakufya.
7. Oumhulile owa tandavela shi fike peni, nomolwashike tau xumu komesho nokuli nomoilongo oyo haku tiwa oyopaKriste?
7 Onuno oyo ya telifwa otai longo, molwaashi oumhulile ohau nane ovanhu mounyuni aushe. Ovo ve li moitukulwa yokomikunda ohava ka konga ekwafo keendudu, novalongi meembelewa domoilando ohava ka konga ekwafo kovakoneki veenyofi. Oumhulile otau xumu komesho nokuli nomoilongo oyo haku tiwa oyopaKriste. Omakonakono otaa ulike kutya mOilongo yaHangana omo amuke omu na konyala oifo yomaludi 30 nouhapu wayo aushe kumwe mokunyanyangidwa kwayo ou fike poifo i dulife po 10 000 000 ohai popi kombinga yomaludi e lili noku lili oumhulile. Ovabrasilia ohava longifa oimaliwa i dulife peedola daNamibia omamiliyona 1 800 mokulanda oinima i na sha noumhulile omudo keshe. Ndele nonande ongaho, eepersenda 80 daavo hava kala pomandiki elongelokalunga loumhulile moshilongo osho ove li Ovakatolika va shashwa nohava kala yo pOmisha. Molwaashi ovawiliki vamwe vopamhepo ohava longifa oumhulile, ovanhu vahapu vomalongelokalunga otava diladila kutya okulongifa oumhulile okwa pandika kuKalunga. Ndele mbela osho?
OMOLWASHIKE OMBIBELI TAI TOKOLA OKULONGIFA OUMHULILE
8. Etaleko lopamishangwa loumhulile olilipi po?
8 Ngeenge owa hongwa kutya omaludi amwe oumhulile oo onghedi yokukwatafana neemhepo diwa, otashi dulika u kale wa kumwa mokulihonga eshi Ombibeli tai ti shi na sha noumhulile. Oshiwana shaJehova osha londwelwa: ‘Inamu ama keemhepo doonakufya nodeemhule. Inamu di konga mu ha nyatekwe kudo.’ (Leviticus 19:31; 20:6, 27) Embo lOmbibeli lEhololo otali yandje elondwelo kutya “eemhulile” otadi ka ya “mombwili ya xwama omundilo nosulfuri, olo efyo etivali [laalushe].” (Ehololo 21:8; 22:15, yelekanifa OB-1986.) Omaludi aeshe oumhulile inaa pandika kuJehova Kalunga. (Deuteronomion 18:10-12) Omolwashike shi li ngaho?
9. Omolwashike hatu dulu okuya pexulifodiladilo kutya omatumwalaka opefimbo lopaife okudja monhele yeemhepo ihaa di kuJehova?
9 Manga Ombibeli inai pwa okushangwa, Jehova okwa kala ha tumu eemhepo diwa ile ovaengeli ovayuki va ka popye novanhu vonhumba. Eshi ya pwa okushangwa, Eendjovo daKalunga otadi yandje epukululo olo ovanhu va pumbwa opo va longele Jehova panghedi oyo a hokwa. (2 Timoteus 3:16, 17; Ovaheberi 1:1, 2) Iha ende Eendjovo daye diyapuki pomunghulo mokuyandja omatumwalaka kovapopi neemhepo. Omatumwalaka aeshe kunena oo haa di monhele yeemhepo otaa di keemhepo dowii. Okulongifa oumhulile otashi dulu okutwala mokuhepekwa keendemoni ile nokuli mokukwatwa keemhepo dowii. Onghee hano, Kalunga ote tu londwele pahole tu ha kufe ombinga moilonga keshe youmhulile. (Deuteronomion 18:14; Ovagalati 5:19-21) Natango, ngeenge ohatu twikile nokulongifa oumhulile konima eshi twa shiiva nghee Jehova he u tale ko, ohatu liameke kombinga imwe neemhepo dowii dinashibofa nohatu ka ninga ovatondi vaKalunga.—1 Samuel 15:23; 1 Omafimbo 10:13, 14; Epsalme 5:5.
10. Okunyanekela oshike, nomolwashike tu na oku ku henuka?
10 Oludi loumhulile oo u li apeshe oo okunyanekela—onghendabala yokushiiva onakwiiwa ile osho shi he shiivike, okupitila mekwafo leemhepo. Omaludi amwe okunyanekela ongaashi okunyanekela neenyofi, okutongolola metanga lokristali, okufatulula eendjodi, okutongolola omifinda odo di li peke nosho yo okunyanekela shi na sha nelao mokulongifa oukalata votarot. Vahapu ohava tale ko okunyanekela kutya oshinima shihafifa noshi he na oshiponga shasha, ndele Ombibeli otai ulike kutya ovanyanekeli shi na sha nelao nosho yo eemhepo dowii oinima oyo hai endele pamwe. Pashihopaenenwa, Oilonga 16:16-19 otai tumbula ‘omhepo youpule’ oyo kwa li hai ningifa okakadona konhumba ka dule ‘okuxunganeka.’ Ndelenee eenghono dako dokuxunganeka onakwiiwa oda kana eshi ondemoni ya tewa mo. Osha yela kutya okunyanekela oko onuno hai longifwa keendemoni okukokela ovanhu momwiyo wado.
11. Ongahelipi eenghendabala dokupopya noonakufya tadi twala momwiyo?
11 Ngeenge ove ou udite oluhodi molwefyo lomukwaneumbo omuholike ile lakaume kopofingo, oto dulu okunanwa noupu konuno imwe i lili. Omukwatafani neendemoni otashi dulika e ku pe ouyelele we likalekelwa ile tashi dulika a popye nokuli nondaka ya fa naanaa yanakufya. Kala wa kotoka! Eenghendabala dokupopya novafi otadi twala momwiyo. Omolwashike? Omolwaashi ovafi ihava dulu okupopya. Otashi dulika to dimbuluka nawa, Eendjovo daKalunga ode shi popya sha yela kutya omufi ‘ota shuna medu nefiku tuu olo, omadiladilo aye kae po vali.’ Oonakufya “inava shiiva nande sha.” (Epsalme 146:4; Omuudifi 9:5, 10) Kakele kaasho, eendemoni odo shili hadi hopaenene ondaka yanakufya nokuyandja ouyelele komupopi nado shi na sha nanakufya. (1 Samuel 28:3-19) Hano keshe ou “ta pula keemhepo dovafi” ota yulwa keemhepo dowii nota longo e li omhinge nehalo laJehova Kalunga.—Deuteronomion 18:11, 12; Jesaja 8:19.
OKUDJA KOKUNANA FIYO OKOKUPONOKELA
12, 13. Euliko lashike li li po kutya eendemoni ohadi kala tadi twikile nokuyeleka ovanhu nosho yo oku va hepeka?
12 Ngeenge to dulika komayele Eendjovo daKalunga shi na sha noumhulile, oto henuka onuno yeendemoni. (Yelekanifa Epsalme 141:9, 10; Ovaroma 12:9.) Mbela eshi osha hala okutya eemhepo dowii otadi ka efa onghendabala oku ku kwata ko? Hasho nande! Konima eshi a yeleka Jesus oikando itatu, Satana “okwa dja po puye manga.” (Lukas 4:13) Sha faafana, eemhepo eenghwandudi ihadi nane ashike ovanhu ndele ohadi va ponokele yo.
13 Diladila eenghundafana detu donale di na sha nomaponokelo aSatana okuponokela omupiya waKalunga Job. Ondiaboli oya etifa efyo loimuna yaye nosho yo efyo lavahapu vomovapiya vaye. Satana okwa dipaa nokuli ovana vaJob. Nopo nee ta hepeke Job nomukifi udjuu. Ndele Job okwa kala a kanyatela oudiinini waye muKalunga nokwa li a nangekwa noupuna munene. (Job 1:7-19; 2:7, 8; 42:12) Okudja opo, eendemoni oda ninga ovanhu vamwe eembolo ile ovapofi noda kala tadi hafele okumona oixuna kwovanhu. (Mateus 9:32, 33; 12:22; Markus 5:2-5) Kunena eelopota otadi ulike kutya eendemoni ohadi hepeke ovanhu vamwe pamilele nohadi pwidula vamwe. Natango ohadi hongaifa vamwe va dipae nosho yo okulidipaa mwene osho shi li enyono okunyona kuKalunga. (Deuteronomion 5:17; 1 Johannes 3:15) Ndele nande ongaho, ovanhu omayovi ovo kwa li va yulwa nale keemhepo dowii ova dula okulimangulula ko kudo. Ongahelipi va dula oku shi ninga? Ova dula oku shi ninga mokukatuka eenghatu da pumbiwa.
NGHEE EEMHEPO DOWII TADI DULU OKUKONDJIFWA
14. Metwokumwe noshihopaenenwa shOvakriste Ovaefeso vomefelemido lotete, ongahelipi to dulu okukondjifa eemhepo dowii?
14 Okonghedi imwe ilipi oyo to dulu okukondjifa eemhepo dowii nokuliamena ove mwene osho yo ovaneumbo loye keemwiyo dado? Ovakriste vomefelemido lotete muEfeso ovo kwa li va longifa oumhulile fimbo inava ninga ovaitaveli ova katuka eenghatu diwa. Ohatu lesha kutya “vahapu vomuava va li va longifa oupule wavo, ova eta omishangwa davo doupule da ndubilwa onduba, ndele ve di xwika po moipafi yovanhu.” (Oilonga 19:19) Ndele nande kakwa li ho longifa oumhulile, ekelashi keshe shimwe osho hashi longifwa paumhulile ile shi na ekwatafano nao. Eshi osha kwatela mo omambo, oifo, eevidio, omafano, oungalo veemusika nosho yo oinima oyo hai longifwa nomalalakano e na sha noumhulile. Mwa kwatelwa yo oikalunga, oiketi nosho yo oinima imwe oyo hai djalwa omolwokuliamena nosho yo omaano oo a dja komulongifi woumhulile. (Deuteronomion 7:25, 26; 1 Ovakorinto 10:21) Oku shi faneka: Ovalihomboli vavali muThailand ova kala efimbo tava hepekwa keendemoni. Opo nee ova ekelashi oinima aishe ya li i na ekwatafano noumhulile. Oshidjemo osha li shike? Ova mangululwa komaponokelo eendemoni nokonima ova ninga exumokomesho lashili lopamhepo.
15. Onghatu imwe ya fimana ilipi po mokukondjifa eemhepo dowii?
15 Opo tu kondjife eemhepo dowii, onghatu imwe ya fimana oyo okulongifa omayele omuyapostoli Paulus okulihomateka oilwifo aishe yopamhepo yaKalunga. (Ovaefeso 6:11-17) Ovakriste ove na okupameka eameno lavo okukondjifa eemhepo dowii. Onghatu ei oya kwatela mo shike? Paulus okwa ti: “Muaishe kwateni oshikelelifo sheitavelo, mu dule okudima po nasho oikuti yomunawii ya xwama omundilo.” Doshili, apa ngoo pe fike okupama kweitavelo loye, opo ngoo pe fike eenghono doye dokukondjifa eemhepo dowii.—Mateus 17:14-20.
16. Ongahelipi to dulu okupameka eitavelo loye?
16 Ongahelipi to dulu okupameka eitavelo loye? Omokutwikila okukonakona Ombibeli nokulongifa omayele ayo monghalamwenyo yoye. Eenghono deitavelo lomunhu ode likolelela unene kutya ekanghameno lalo ola kola shi fike peni—eshiivo lokushiiva Kalunga. Mbela ito dimine nokutya eshiivo lashili olo wa mona nowe litula komutima eshi wa konakona Ombibeli ola tunga eitavelo loye? (Ovaroma 10:10, 17) Onghee hano kape na omalimbililo, eshi to twikile komesho nekonakono eli noku shi ninga onghedindjikilile okukala pokwoongala kwEendombwedi daJehova, eitavelo loye otali ka pamekwa nokuli neenghono. (Ovaroma 1:11, 12; Ovakolossi 2:6, 7) Otali ka kala oshikelelifo sha kola shokuliamena komaponokelo eendemoni.—1 Johannes 5:5.
17. Eenghatu dimwe dilipi odo tashi dulika da pumbiwa mokukondjifa eemhepo dowii?
17 Eenghatu dimwe dilipi omunhu oo a tokolatoko okukondjifa eemhepo dowii ta dulu okukatuka? Ovakriste Ovaefeso okwa li va pumbwa eameno molwaashi ova li moshilando shi yadi enwefemo leendemoni. Onghee hano, Paulus okwe va lombwela ta ti: ‘Ilikaneni alushe momhepo.’ (Ovaefeso 6:18) Molwaashi fye otu li mounyuni u yadi enwefemo leendemoni, okwiilikana twa mana mo molweameno laKalunga osha fimana unene mokukondjifa eemhepo dowii. (Mateus 6:13, NW) Eshi tashi kwafa moshinima omu osho ekwafo lopamhepo nosho yo omailikano ovakulunhuongalo va nangekwa meongalo lopaKriste.—Jakob 5:13-15.
TWIKILA NOLWOODI LOYE OKUKONDJIFA EEMHEPO DOWII
18, 19. Oshike shi na okuningwa po ngeenge eendemoni otadi hepeke natango omunhu?
18 Ndele nokuli nokonima yokukatuka eenghatu edi da fimana, vamwe ova kala tava hepekwa keemhepo dowii. Pashihopaenenwa, omulumenhu umwe muCôte d’Ivoire okwa konakona Ombibeli nEendombwedi daJehova ndele ta hanauna po oiketi yaye aishe. Konima yaasho okwa ninga exumokomesho liwa, ta yandjele omwenyo waye Jehova, ndele ta ninginifwa. Ndele oshivike shimwe konima yeninginifo laye eendemoni oda hovela natango oku mu hepeka, nokwa uda yo omawi tae mu lombwele a efe po eitavelo laye lipe. Ngeenge eshi oshe ku ningilwa, mbela osha hala kutya owa kanifa eameno laJehova? Hasho naanaa.
19 Nande omulumenhu a wanenena Jesus Kristus okwa li e na eameno laKalunga, okwa udile ewi loshishitwa showii shopamhepo Satana Ondiaboli tali popi. Jesus okwa ulika osho omunhu e na okuninga moshinima sha tya ngaha. Okwa lombwela Ondiaboli ta ti: “Dja po, Satana.” (Mateus 4:3-10) Sha faafana, ou na okwaanya okupwilikina komawi oo taa di mounyuni weemhepo. Kondjifa eemhepo dowii mokupula ekwafo kuJehova. Heeno, ilikana mokule to longifa edina laKalunga. Omayeletumbulo 18:10 otaa ti: “Edina [laJehova, NW] olo oshungongulu ya pama. Omuyuki ta hondama mo ndee ta amenwa.” Omulumenhu Omukriste muCôte d’Ivoire osho a ninga, neemhepo dowii oda efa oku mu hepeka.—Epsalme 124:8; 145:18.
20. Moku shi kwatela kumwe, oshike to dulu okuninga mokukondjifa eemhepo dowii?
20 Jehova okwa efa eemhepo dowii di kale po, ndele ota ulike eenghono daye, unene tuu mokupitila moshiwana shaye, nedina laye otali udifwa kombada yedu alishe. (Exodus 9:16) Ngeenge oto kala popepi naKalunga, ku na okukala wa tila eemhepo dowii. (Numeri 23:21, 23; Jakob 4:7, 8; 2 Petrus 2:9) Eenghono dado oda ngabekwa. Pefimbo laNoa oda handukilwa, efimbo opo la di ko oda li da umbwa mo meulu, nopaife oda teelela etokolo laxuuninwa. (Judas 6; Ehololo 12:9; 20:1-3, 7-10, 14) Doshili, oda tila ehanauno lado li li komesho. (Jakob 2:19) Hano, kutya nee eemhepo dowii otadi kendabala oku ku nana neenuno domaludi e lili noku lili ile tadi ku ponokele monghedi keshe, oto dulu oku di kondjifa. (2 Ovakorinto 2:11) Ekelashi oludi keshe loumhulile, longifa omayele Eendjovo daKalunga ndele to lalakanene okuhokiwa kuJehova. Shi ninga nope he na okwoongaonga, osheshi omwenyo woye owe likolelela mokukondjifa eemhepo dowii!
KONAKONA ESHIIVO LOYE
Eemhepo dowii ohadi kendabala okupukifa ovanhu ngahelipi?
Omolwashike Ombibeli tai tokola oumhulile?
Ongahelipi omunhu ta dulu okumanguluka ko keemhepo dowii?
Omolwashike u na okutwikila okukondjifa eemhepo dowii?
[Efano pepandja 110]
Oho tale ko ngahelipi omaludi aeshe oumhulile?