Etukulwa 7
Ovadali ove na okuninga po shike ngeenge moukwaneumbo omu na okaana okanashibofa?
1, 2. (a) Efaneko lilipi Jesus a longifa opo a divilike oushili oo kutya ovawiliki velongelokalunga lOshijuda kava li ovadiinini? (b) Oshike hatu lihongo mefaneko laJesus kombinga yovanyasha?
OFIMBO kwa li ku na omafiku manini Jesus a ka dipawe, okwa li a pula ongudu yovawiliki velongelokalunga lOshijuda epulo olo la li tali va diladilifa moule a ti: “Otamu ti ngahelipi? Okwa li ku nomunhu e novana ovamati vavali; okwa ya komutete ndee ta ti: Omumwange, inda u ka longe nena mepya lange lomiviinyu. Ndele ye okwa nyamukula: Inandi hala. Ndele komesho okwe lidilulula ndele ta i ko. Okwa ya komukwao ndele okwe mu lombwela yo eendjovo tuu odo. Oye kwa nyamukula: Heeno, omwene. Ndele ina ya ko. Elipi po puava vavali a wanifa ehalo laxe?” Ove mu nyamukula tava ti: “Oye winya wotete.” — Mateus 21:28-31.
2 Pomhito opo, Jesus okwa li a hala okudivilika oushili oo kutya ovawiliki velongelokalunga lOshijuda kava li ovadiinini kuKalunga. Ova li ve na oikala ya fa yomonamati oo a itavela okulonga ehalo laxe, ndele ine li wanifa po, sha hala okutya ovawiliki ovo ova li va udaneka okulonga ehalo laKalunga, ndele ova dopa oku shi ninga. Ovadali vahapu otava ka dimina kutya efaneko olo laJesus otali ulike kutya okwa li e shii nawa eenghalo odo hadi dulu okuholoka momaukwaneumbo. Ngaashi Jesus e shi ulika mefaneko laye, kashipu okumona kutya okaana otaka diladila shike ile oka hala oku ka ninga shike. Ovanyasha vamwe otashi dulika va kale tava etifa omaupyakadi pefimbo lokamukondapweyu, ndelenee ohava ka kala ovakulunhu ve shii okufimanekwa novanaendunge. Onghee hano, natu kaleke oshitwa osho momadiladilo eshi hatu kundafana kombinga youpyakadi oo hau etifwa komhepo younashibofa oyo hai kala movanyasha vomido omulongo nasha.
OMUNASHIBOFA OMUNHU A TYA NGAHELIPI?
3. Omolwashike ovadali vehe na okweendelela okufika pexulifodiladilo kutya okaana kavo okanashibofa?
3 Omafimbo nomafimbo, ohatu udu kombinga yovanyasha ovo va tukulila filufilu ovadali vavo oshibofa. Otashi dulika nokuli u shii oukwaneumbo wonhumba omo mu na omunyasha oo ta monika a fa iha petwa momutwe. Ashike kashipu okushiiva ngeenge okaana okanashibofa lelalela ile hasho. Kakele kaasho, oshidjuu yo okuuda ko kutya omolwashike ounona vamwe hava ningi ovanashibofa, ofimbo vamwe hava kala ve li nawa nokuli nonande ohava di meumbo limwe. Ovadali ove na okuninga po shike ngeenge ova didilike kutya okaana kavo kamwe ohaka tukula ounashibofa omafimbo nomafimbo? Opo tu nyamukule epulo olo, natu ka kundafaneni tete kutya omunashibofa omunhu a tya ngahelipi.
4-6. (a) Omunashibofa omunhu a tya ngahelipi? (b) Ovadali ove na okukaleka shike momadiladilo ngeenge ovana vavo ihava dulika omafimbo amwe?
4 Oku shi popya paunafangwa, omunashibofa omunhu oo e na ondudi noiha dulika nandenande kwaavo ve na eenghonopangelo. Ndelenee efimbo limwe ‘oulai ashike hau kala wa kanyatela momutima wokaana.’ (Omayeletumbulo 22:15) Nomolwaasho, ounona aveshe ohava tangalala efimbo nefimbo, tava ulike odino yokudina ovadali ile ovanhu vamwe vali ovo ve na eenghonopangelo. Naasho osho hashi kala ngaho unene tuu pefimbo lokamukondapweyu, opo omunhu ha ningi omalunduluko mahapu palutu nosho yo pamaliudo. Ngeenge omunhu ta ningi omalunduluko onhumba monghalamwenyo, oha kala a wililwa po pamaliudo, nefimbo lokamukondapweyu olo naanaa efimbo olo omunhu ha ningi omalunduluko mahapu monghalamwenyo. Pefimbo lokamukondapweyu, omunyasha oha kulu okudja kounona a yuka koukulunhu. Omolwonghalo ya tya ngaho, ovanyasha vamwe ihava petwa noupu momutwe, naasho ohashi etifa okuhaudafana pokati kavo novadali. Pefimbo opo, ovanyasha ohava kala va hala ngeno efimbo lokamukondapweyu li pite po neendelelo, ofimbo ovadali luhapu hava kala va hala efimbo olo li ende kanini.
5 Omunyasha oo e li omunashibofa oha kala a dina omifikamhango dovadali vaye. Ndele ovadali dimbulukweni kutya okuhadulika kwomunyasha moinima imwe itashi ti kutya omunashibofa. Ngeenge tashi uya poinima yopamhepo, ounona vamwe ihava kala ve na ohokwe yokulihonga oshili yOmbibeli ile va kale ashike ve na ohokwe inini, ndele osho haalushe tashi ti kutya ovanashibofa. Onghee hano, ovadali inamu endelela okufika pexulifodiladilo kutya ovana veni ovanashibofa.
6 Mbela ovanyasha aveshe ohava kala ve na omhepo younashibofa pefimbo lokamukondapweyu? Hasho nandenande. Oumbangi otau ulike kutya ope na ashike omuvalu munini wovanyasha ovo hava tukula ounashibofa wa kwata moiti pefimbo lokamukondapweyu. Ndele ongahelipi nee ngeenge okaana oke na ondudi nokanashibofa filufilu? Oshike mbela hashi etifa ounashibofa wa tya ngaho?
OINIMA OYO HAI DULU OKWEETIFA OUNASHIBOFA
7. Ongahelipi ounyuni waSatana tau dulu okuxwaxwameka omhepo younashibofa movanyasha?
7 Oshinima shimwe osho hashi xwaxwameke unene omhepo younashibofa osho enwefemo lounyuni waSatana. Ombibeli otai ti: ‘Ounyuni aushe ou li mepangelo lomunawii.’ (1 Johannes 5:19) Ounyuni ou tau pangelwa kuSatana ou na oikala ya nyika oshiponga oyo Ovakriste ve na okuhenuka. (Johannes 17:15) Enwefemo lovanhu ovo ve na oikala ya tya ngaho ola nyika oshiponga neenghono kunena shi dulife nale. (2 Timoteus 3:1-5, 13) Ovadali, ngeenge itamu hongo ovana veni noku va londwela shi na sha noikala ya tya ngaho, otava dulu okunwefwa mo noupu “[komhepo] yomupangeli ou ta longo paife movana vokuhadulika.” (Ovaefeso 2:2) Oshinima shimwe vali osho tashi dulu okuxwaxwameka ounashibofa osho omafininiko oomakula. Ombibeli otai ti: “Ou ha endafana novashima, ota ka laipala.” (Omayeletumbulo 13:20) Sha faafana, ou ha endafana naavo va ve na omhepo younyuni naye yo oshi na oupu a nwefwe mo kuyo. Ovanyasha ova pumbwa okukwafelwa alushe opo va mone kutya osha fimana okudulika komafinamhango opakalunga nonokutya osho ashike tashi ke va kwafela va kale nonghedi yokukalamwenyo ya denga mbada. — Jesaja 48:17, 18.
8. Oinima imwe ilipi hai ningifa ounona va ninge ovanashibofa?
8 Oshinima shimwe vali osho hashi xwaxwameke omhepo younashibofa onghalo yomeumbo. Pashihopaenenwa, ngeenge omudali umwe oha nu sha pitilila, ha longifa oingangamwifi ile oha denge kaume kaye kopahombo, otashi dulu okuningifa ovanyasha meumbo va kale va lyalyakana. Nokuli nomomaukwaneumbo omo mu na ombili, ounona otava dulu okuninga ovanashibofa ngeenge ove wete kutya ovadali vavo kave na ko nasha navo. Ndelenee haalushe ounona hava ningi ovanashibofa omolwomatomheno oo a popiwa metetekelo. Ounona vamwe ohava tukulile ovadali vavo oshibofa nonande ovadali ohava tula moilonga omafinamhango opakalunga nohava kendabala ngaashi tava dulu opo ve va amene kenwefemo lounyuni. Omolwashike mbela? Osho otashi dulika hashi etifwa kokuhawanenena. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Oulunde wa etwa mounyuni komunhu umwe, [Adam,] nefyo okoulunde, osho nee efyo ole uya movanhu aveshe, shaashi aveshe va nyona.” (Ovaroma 5:12) Adam okwa li a tukula ounashibofa omolwohole yokulihola mwene, noludalo laye alishe ola fyuulula okuhawanenena. Onghee hano, ovanyasha vamwe ohava tukula ounashibofa omolwokulihola mwene, ngaashi ashike tatekulululwa wetu, Adam.
OVADALI OVE NA OKUYANDJA OUTEKUDULIKO U LI PANDJELE
9. Outekuduliko ulipi tau dulu okuningifa okaana ka ninge okanashibofa?
9 Oshinima shimwe osho hashi etifa yo ounashibofa osho outekuduliko uhe li pandjele. (Ovakolossi 3:21) Ovadali vamwe ovo ve na oshisho ohava diladila kutya ove na okuyandja outekuduliko wa kwata moiti neenghono, tava tulile po ounona eendjidikila dihapu. Mepingafano naasho, ovadali vamwe ohava tekula ounona vavo ondebula. Ovadali va tya ngaho ihava pe ovana vavo ewiliko olo la pumbiwa opo vaha ninge oihakanwa. Oshoshili kutya haalushe shipu okuyandja outekuduliko u li pandjele. Navali okaana keshe oka pumbwa okupewa outekuduliko she likolelela koikala yako. Ounona vamwe ova pumbwa epashukilo lihapu shi dulife vakwao. Ohatu ka konakoneni oihopaenenwa ivali yopaMbibeli oyo tai ulike kutya osha nyika oshiponga okukala omukwanyanya ile okweefela ounona. Shimwe oshaEli oo a li a efela ovana vaye, shikwao oshaRehabeam oo a li omukwanyanya.
10. Nonande Eli otashi dulika a kala omupristeri omukulunhu omudiinini, omolwashike taku dulu okutiwa kutya ina tula po oshihopaenenwa shiwa e li omudali?
10 Eli okwa li omupristeri omukulunhu muIsrael shonale nokwa li xe omudali. Okwa longa e li omupristeri oule womido 40, onghee osha yela kutya okwa li e shii nawa Omhango yaKalunga. Nopehe na omalimbililo okwa kala ha wanifa po oinakuwanifwa yaye youpristeri, notashi dulika a li a honga nawanawa ovanamati vaye, Hofni naPinehas, Omhango yaKalunga. Mupya munene, Eli okwa li a efela ovanamati vaye. Hofni naPinehas ova li hava longo motembeli ve li ovapristeri, ndele ova li “ovapwidi,” molwaashi ova li ovafukenhu nova li hava haele. Nonande ova li hava longele oilonga i fifa ohoni ya tya ngaho monhele iyapuki, Eli ka li e na ouladi woku va taataa mo moilonga youpristeri. Okwa kala ashike te va mbebeleke. Oikala ya tya ngaho otai ulike kutya Eli okwa li a lenga ovanamati vaye komesho yaKalunga. Oshidjemo, ovanamati vaye ova ka tukulila elongelokalunga liyapuki laJehova oshibofa, nohauxuuninwa oukwaneumbo aushe waEli owa ka hangwa komupya. — 1 Samuel 2:12-17, 22-25, 29; 3:13, 14; 4:11-22.
11. Ovadali otava dulu okulihonga shike moshimoniwa shaEli e li omudali?
11 Ovana vaEli ova li ovakulunhu pefimbo opo eshi va tukula oshibofa, ndele ondjokonona yavo otai ulike kutya osha nyika oshiponga ngeenge omudali okwa kala ita pe ovana vaye outekuduliko u li pandjele. (Yelekanifa Omayeletumbulo 29:21.) Ovadali vamwe ohava tekula ovana vavo ondebula tava diladila kutya otave va ulikile ohole, nomolwaasho ohava dopa okutulila po ovana vavo eemhango di li pandjele nokushilipaleka kutya ounona otava dulika keemhango da tya ngaho. Ovadali va tya ngaho ohava dopa okupa ovana vavo outekuduliko wopahole nokuli nonande ova nyone omafinamhango opakalunga. Omolwokutekula ovana vavo ondebula, otashi dulika shi ka ningife ovana vavo vaha dulike keenghonopangelo davo ile davamwe. — Yelekanifa Omuudifi 8:11.
12. Epuko lilipi Rehabeam a li a ninga li na sha nokulongifa eenghonopangelo?
12 Rehabeam oku li oshihopaenenwa tashi londwele shi na sha nokulongifa nai eenghonopangelo. Oye a li ohamba yaxuuninwa yomapata omulongo naavali aIsrael, fimbo inaa topoka, ndele ka li ohamba iwa. Eshi a ninga ohamba okwa hanga oshiwana sha kenyanana omolwomutengi oo sha li sha twikwa kuxe, Salomo. Mbela Rehabeam okwa li ngoo a udila oshiwana oukwao wananghali? Hasho nandenande. Eshi ovanhu va li ve ke mu pula a pupike omutengi wovakwashiwana, ka li a pwilikina kekumaido lovayandjimayele ovakulunhu. Ponhele yaasho okwa li a wedela ko koudjuu wovanhu. Omolwoikala yaye yelinenepeko, omapata omulongo okwa li a tukula oshibofa ndele tae litongola ko. — 1 Eehamba 12:1-21; 2 Omafimbo 10:19.
13. Ongahelipi ovadali tava dulu okuhenuka epuko olo la li la ningwa kuRehabeam?
13 Ovadali otava dulu okulihonga mo oilihongomwa yonhumba ya fimana mehokololo lOmbibeli li na sha na Rehabeam. Ovadali ova pumbwa ‘okukonga ekwafo kOmwene,’ Jehova, meilikano nokukonakona eenghedi davo dokutekula ovana vavo tave shi ningi metwokumwe nomafinamhango Ombibeli. (Epsalme 105:4, OB-1986) Omuudifi 7:7 (NW) ota ti: “Efininiko longaho otali dulu okuningifa omunaendunge aha katuke pandunge.” Ngeenge ovadali ova tulile po ovana vavo eemhango da diladilwa nawa, otashi ke va kwafela va kule ve li meameno. Ounona kave na okukala tava ningwa onyanya ile va tulilwe po omangabeko a kwata moiti oo tae va ningifa va kale ve liyemba. Ngeenge outekuduliko wovadali ou li pandjele, sha hala kutya, itava efele ovana vavo vo itave va tulile po omangabeko a kwata moiti neenghono, ounona itava ka kala lela ve na eamo lokutukula oshibofa.
OKUWANIFILA PO OUNONA EEMHUMBWE DAVO DA FIMANA OTASHI VA KWAFELE VAHA NINGE OVANASHIBOFA
14, 15. Ovadali ove na okutala ko ngahelipi ounona eshi tava kulu?
14 Nonande ovadali ohava kala va tunhukwa eshi ovana vavo tava kulu palutu okudja kouhanana va yuka koukulunhu, otashi dulika va kale va limbililwa eshi ovana vavo ovanyasha tava holola ehalo lokuninga omatokolo kuvo vene. Onghee hano, ovadali inamu kumwa ngeenge ovana veni vomido omulongo nasha omafimbo amwe tava monika va fa ovanashibofa ile inava hala okulongela kumwe nanye. Ovadali Ovakriste ove na okudimbuluka kutya elalakano lavo olo okutekula ounona opo va kale Ovakriste va pyokoka, va pama nove shii okupewa oinakuwanifwa. — Yelekanifa 1 Ovakorinto 13:11; Ovaefeso 4:13, 14.
15 Ovadali ove na okulungama vaha kale tava kembaula ovana vavo vomido omulongo nasha ngeenge va hala okupewa emanguluko la wedwa po, nonande kashipu okuungaunga nonghalo ya tya ngaho. Ounona ova pumbwa okweefiwa kanini nakanini va kale tava ningi omatokolo. Ovanyasha vamwe nokuli nofimbo ashike ve li pomido omulongo nasha ohava kala va nyika onghulunhu. Pashihopaenenwa, Ombibeli oya popya shi na sha nohamba inyasha yedina Josia, ya ti: “Fimbo ye omunyasha natango [womido 15 lwaapo], okwa hovela okukonga Kalunga kaxe David.” Osha yela kutya omunyasha oo okwa li ha ningi omatokolo e li pandunge. — 2 Omafimbo 34:1-3.
16. Eshi ounona tava ende tava pewa emanguluko la wedwa po, oshike osho ve na okukaleka momadiladilo?
16 Ndelenee emanguluko ohali kala li na oilanduliko. Onghee hano, ovadali ove na okukala hava efa ovana vavo ovanyasha ovo va yuka moukulunhu va mone oilanduliko yomatokolo avo. Efinamhango olo tali hangwa mOvagalati 6:7 otali dulu yo okuwanifilwa ovanyasha novakulunhu, olo tali ti: “Eshi omunhu te shi kunu, osho tuu te shi teya yo.” Ounona itava dulu okukala va amenwa alushe vaha mone oilanduliko yeenghatu davo. Ongahelipi ngeenge omona woye okwa hala okuninga oshinima osho u li omhinge nasho filufilu? Omudali oo e na ko nasha shili ota ka tya “Ahowe.” Oto dulu okuyelifa etomheno kutya omolwashike to tile “Ahowe,” ndele oahowe yoye nai kale ahowe. (Yelekanifa Mateus 5:37.) Ndelenee oahowe yoye inai popiwa to hanyauka ndele nai popiwe newi la ngungila, molwaashi “enyamukulo litalala tali kandula po oupyuhandu.” — Omayeletumbulo 15:1.
17. Eemhumbwe dimwe dilipi ovadali ve na okuwanifila po ovana vavo?
17 Ovanyasha ova pumbwa okupewa outekuduliko nopehe na okutengauka nonande haalushe tava ka twa kumwe nomangabeko nosho yo eemhango odo tava tulilwa po. Otashi ka kenyananeka ounona ngeenge ovadali ohava lundulula eemhango she likolelele kunghee ve udite efiku olo. Kakele kokupewa outekuduliko, ngeenge ovanyasha ova kala hava tuwa yo omukumo nokupewa ekwafo olo va pumbwa opo va dule okufinda outile nohoni, oshi na oupu va ka kale ovakulunhu ve na oupenda. Ounona ohava kala yo va hafa ngeenge ovadali vavo ove ve lineekela moinima oyo tave shi endifa nawa. — Yelekanifa Jesaja 35:3, 4; Lukas 16:10; 19:17.
18. Oushili u na sha novanyasha ulipi tau dulu okutwa omukumo ovadali?
18 Ovadali otava dulu okukala ve na oushili kutya ngeenge moukwaneumbo omu na ombili nelandulafano nohole ounona otava ka kula ve udite ehafo. (Ovaefeso 4:31, 32; Jakob 3:17, 18) Nokuli novanyasha vahapu ovo hava kulile momaukwaneumbo ehe na elandulafano, momaukwaneumbo omo hamu longifwa nai oikolwifa, omo mu na elongifo leenghono nosho yo enwefemo lii, ohave shi pondola nokuninga ovakulunhu ovanaendunge. Onghee hano, ngeenge ovana veni ovanyasha ova kala ve udite ve li meameno nohamu va ulikile ohole noku va pa elitulemo, nonande ohamu va tulile po omangabeko onhumba e li pandjele noku va pa outekuduliko oo u li metwokumwe nomafinamhango opamishangwa, oshi na oupu lela va ka ninge ovakulunhu ovanaendunge ovo tava ka hafifa omitima deni. — Yelekanifa Omayeletumbulo 27:11.
ONGAHELIPI NGEENGE OKAANA OKA NYONA ENYONO LA KWATA MOITI?
19. Ofimbo ovadali ve na oshinakuwanifwa shokwiikifa ovana vavo ondjila ya yuka, ounona ove na oshinakuwanifwa shilipi?
19 Outekuduliko oshinima sha fimanenena. Omayeletumbulo 22:6 otaa ti: “Omona woye omumati, mu ikifa ondjila yaye ya yuka, opo nee ita ka yapuka muyo, eshi a kula.” Ongahelipi shi na sha nounona ovo va nyona sha kwata moiti nonande ovadali ova kendabala ngaashi tava dulu oku va pa outekuduliko? Otashi shiiva ngoo shili ounona ovo va tekulwa nawa va nyone sha kwata moiti? Osho naanaa. Otu na yo okukaleka momadiladilo eevelishe dimwe vali mOmayeletumbulo odo tadi ulike kutya ounona navo ove na oshinakuwanifwa ‘shokupwilikina’ koutekuduliko wovadali vavo nokudulika kuvo. (Omayeletumbulo 1:8) Ovadali nounona ove na okulongela kumwe mokutula moilonga omafinamhango opamishangwa opo moukwaneumbo mu kale mu na ombili nelandulafano. Ngeenge ovadali nounona ihava tu va fife, otava ka kala ve na oupyakadi moukwaneumbo.
20. Ngeenge okaana ka nyona omolwokuhanongela oinima ovadali ovanaendunge ove na okuungaunga ngahelipi nako?
20 Ovadali ove na okulinyenga ngahelipi ngeenge omona wavo omunyasha okwa ninga epuko ndele tai moupyakadi? Meenghalo da tya ngaho, ovanyasha ohava kala va pumbwa filufilu ekwafo. Ngeenge ovadali ova kaleke momadiladilo kutya ovanyasha inava pyokoka natango, itava ka kala va fula onya nove va handukila neenghono. Omuyapostoli Paulus okwa kumaida Ovakriste ovo va pyokoka meongalo a ti: “Omunhu ngenge ta hangika a nyona, opo nee onye ava vopamhepo mu pukululeni nomhepo yonheni.” (Ovagalati 6:1) Ovadali otava dulu okutula efinamhango olo moilonga ngeenge tava ungaunga nomona wavo omunyasha oo a ninga epuko omolwokuhanongela oinima. Ovadali ove na okuyelifila omunyasha oo kutya omolwashike oshinima osho a ninga sha puka noshike ta dulu okuninga po opo ehe shi endulule vali. Ove na okuulika kutya oshinima osho omunyasha a ninga osho shii, ndele hakutya ngeno omunyasha oo omukolokoshi. — Yelekanifa Judas 22, 23.
21. Metwokumwe naasho hashi ningwa meongalo lopaKriste, ovadali ove na okukatuka eenghatu da tya ngahelipi ngeenge omona wavo okwa nyona enyono la kwata moiti?
21 Ongahelipi ngeenge okaana oka nyona enyono la kwata moiti? Monghalo ya tya ngaho, otaka ka pumbwa ekwafo le likalekelwa nokupukululwa noukeka. Ngeenge oshilyo sheongalo sha nyona enyono la kwata moiti ohashi ladipikwa shi livele ombedi noshi pule ekwafo kovakulunhuongalo. (Jakob 5:14-16) Ngeenge oshe livela ombedi, ovakulunhuongalo ohave shi kwafele opo shi xwepopale pamhepo. Momaukwaneumbo, ovadali ovo hava kala ve na oshinakuwanifwa shokukwafela omunyasha oo a nyona, ndele ovadali otashi dulika peemhito dimwe va kale va pumbwa okupopya novakulunhuongalo. Ngeenge okaana oka nyona enyono la kwata moiti, kave na okuholeka oshinima osho olutu lovakulunhuongalo.
22. Ngaashi Jehova, ovadali ove na okukendabala okukala noikala ilipi eshi tava ungaunga nomona wavo oo a nyona enyono la kwata moiti?
22 Ohashi nyemateke ovadali neenghono ngeenge omona wavo a nyona sha kwata moiti. Molwaashi ovadali ohava kala va wililwa po neenghono pamaliudo, otashi dulika va kale va hala okuninga onyanya omona wavo oo a nyona. Ndele osho itashi kandula po omukundu; otashi dulika shi pimbilife ashike omunyasha a tya ngaho. Ovadali, dimbulukweni kutya onghedi omo tamu ungaunga nomunyasha a tya ngaho pefimbo olo lidjuu otai dulu okunwefa mo onghalamwenyo yaye yomonakwiiwa. Dimbulukweni yo kutya Jehova okwa li ha kala e lilongekida okudimina po oshiwana shaye ngeenge she lialuluka koilonga yasho ii. Dilongeni keendjovo daJehova dopahole odo a popya eshi a li ta shivi oshiwana shaye ta ti: “Tu yeni tu ka hokololeni, Omwene ta ti: Omatimba eni nande naa tiliyane ngaashi ohonde, otaa ka toka ngaashi outokele weemhawe; nonande naa kale a tiliyana sheshe, otaa yela ngaashi omalududi a toka.” (Jesaja 1:18) Jehova ina tulila po tuu ovadali oshihopaenenwa shiwa!
23. Ovadali ove na okuungaunga ngahelipi nokaana oko ka nyona enyono la kwata moiti, noshike ve na okuhenuka okuninga?
23 Ladipikeni omona weni oo a nyona e lialuluke keendjila daye. Puleni yo omayele opandunge kovadali vakweni ovanawino nosho yo kovakulunhuongalo. (Omayeletumbulo 11:14) Lungameni muha endelele okupopya ile okuninga oinima oyo tai dulu oku shi ninga shidjuu komona weni e lialuluke. Kendabaleni muha kale mwa fula onya noinamu kala mu na olungwenye. (Ovakolossi 3:8) Lididimikeni; inamu sholola. (1 Ovakorinto 13:4, 7) Nonande omwa nyonyodola enyono olo okaana ka ninga, inamu tonda okaana noku ka ninga onyanya. Oshinima shimwe sha fimanenena oshosho kutya ovadali ove na okutula po oshihopaenenwa shiwa nokukala ve na eitavelo la pama muKalunga.
NGHEE TAMU DULU OKUUNGAUNGA NOKAANA OKO KA NINGA OKANASHIBOFA FILUFILU
24. Onghalo inyikifa oluhodi ilipi hai holoka po omafimbo amwe momaukwaneumbo opaKriste, novadali ove na okulinyenga ngahelipi ngeenge pa holoka onghalo ya tya ngaho?
24 Omafimbo amwe ohashi kala shi li wetikile mo lelalela kutya omunyasha wonhumba okwa tukula oshibofa noina hala okudulika nandenande komifikamhango dopaKriste. Ponhele yokuyukifa elitulemo lihapu komunashibofa, kendabaleni okupameka nokuladipika oilyo ikwao youkwaneumbo. Inamu fya ohoni okulombwela oilyo ikwao youkwaneumbo shi na sha noupyakadi oo tau etifwa kokaana oko ka ninga okanashibofa. Kundafaneni oshinima osho nelungi nokuhekeleka oilyo ikwao youkwaneumbo. — Yelekanifa Omayeletumbulo 20:18.
25. (a) Mokutala kwaasho hashi ningilwa ovanashibofa meongalo lopaKriste, onghatu ilipi ovadali tashi dulika va katuke ngeenge okaana konhumba oka ninga okanashibofa filufilu? (b) Oshike osho ovadali ve na okukaleka momadiladilo ngeenge kamwe komounona vavo oka ninga okanashibofa?
25 Omuyapostoli Johannes okwa popya shi na sha nomunashibofa oo ine livela ombedi meongalo a ti: “Inamu mu tambula meumbo, nye inamu mu kunda.” (2 Johannes 10) Ovadali navo otava dulu okukatuka onghatu ya faafana ngeenge okaana oko ka ninga okanashibofa filufilu oka fika pomido odo da tambulwa ko paveta kutya omunhu ota dulu okukala kuye mwene. Nonande ihashi kala shipu okukatuka onghatu ya tya ngaho, efimbo limwe osha pumbiwa opo mu amene oilyo ikwao youkwaneumbo. Omwa pumbwa okwaamena nokupashukila oukwaneumbo weni alushe. Onghee hano, napa kale alushe eemhango dokondadalunde noda yela di na sha nanghee oilyo youkwaneumbo i na okulihumbata. Yelifileni nawa ounona aveshe eemhango da tya ngaho. Ulikeni yo kutya omu na ohokwe moilonga yavo yokofikola nosho yo shi na sha nanghee tave shi endifa meongalo. Va shilipalekeni yo kutya kamu tonde okaana oko ka ninga okanashibofa, ndele omwa nyonyodola ashike oilonga yako ii. Ulikeni kutya inamu panda oilonga yako ii, ashike inamu tokola okaana ko vene. Eshi ovanamati vaJakob vavali va li va etela oukwaneumbo wavo omupya omolwomunyonena oo va li va longa, Jakob ka li a finga ovana, ndele okwa li a finga ehandu lavo. — Genesis 34:1-31; 49:5-7.
26. Oshike osho tashi dulu okuhekeleka ovadali ovo hava ningi eenghendabala ngeenge kamwe komounona vavo ka ninga okanashibofa?
26 Otashi dulika mu lipe ombedi omolwonghalo ya tya ngaho. Ndele ngeenge omwa kala hamu ilikana nokuninga eenghendabala ngaashi tamu dulu opo mu tule moilonga omayele aJehova, inamu pumbwa okulipa oushima inashi pumbiwa. Hekelekweni koushili oo kutya kape na omunhu ta dulu okukala omudali a wanenena, shapo okuninga ashike eenghendabala a kale omudali muwa. (Yelekanifa Oilonga 20:26.) Oshoshili kutya oshi nyemateka neenghono okukala nokaana okanashibofa, ndele kaleni mu na oushili oo kutya Jehova oku wete eenghalo deni noiha efa nandenande ovapiya vaye ve mu liyapulila. (Epsalme 27:10) Onghee hano, kwafeleni ounona vakwao va kale ve udite va amenwa pamhepo.
27. Mokutala keyele laJesus li na sha nomumati a kanene, eteelelo lilipi ovadali ovo ve na okaana okanashibofa tava dulu okukala ve na?
27 Natango, kaleni mu na omukumo kutya eenghendabala odo mwa ninga opo mu yukife ovana veni mondjila ya yuka otashi dulika di kume okaana oko okanashibofa ndele take lialuluka keendjila dako. (Omuudifi 11:6) Ope na oimoniwa yomaukwaneumbo mahapu opaKriste oyo tai ulike kutya ounona ounashibofa ohava dulu okulialuluka ndele tava alukile keumbo ngaashi ashike omumati a kanene womeyele laJesus a li e lialuluka ndele ta alukile kuxe. (Lukas 15:11-32) Oshinima sha faafana otashi dulu okuningilwa oukwaneumbo weni.
ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OVADALI OPO VA KWAFELE OVANA VAVO VAHA TUKULE OUNASHIBOFA WA KWATA MOITI?
Nopehe na ekwafo lovadali, ounona otava dulu okunwefwa mo noupu komhepo younyuni. — Omayeletumbulo 13:20; Ovaefeso 2:2.
Ovadali ove na okulungama vaha tekule ounona ondebula ile va kale ovakwanyanya. — Omuudifi 7:7, NW; 8:11.
Ovadali ove na okuungaunga nomhepo yonheni nounona ngeenge va ninga epuko lonhumba. — Ovagalati 6:1.
Ovo va nyona sha kwata moiti otava dulu ‘okuvelulwa’ ngeenge ove livele ombedi nokutambula ko epukululo olo tava pewa. — Jakob 5:14-16.
[Oshimhungu pepandja 82]
OVANYASHA KALENI MWA MANGULUKA OKUPOPYA NOVADALI VENI
Ovanyasha ovo ve li pefimbo lokamukondapweyu ohava kala ve na oumbada noutile eshi tava ende tava pewa emanguluko la wedwa po. Otashi dulika va kale va limbililwa shi na sha nangeenge otava dulu okuyukifa oinima kuvo vene mounyuni ou. Otashi dulika va kale ve udite va fa omunhu ta ende mondjila i na omufenhu. Onghee hano, ovanyasha kaleni mwa manguluka okupopya novadali veni kombinga youtile keshe nomalimbililo oo mu na. (Omayeletumbulo 23:22) Nokuli nonande omu udite mwa fa mwa fininikwa kovadali veni, popyeni navo noku va pula ngeenge itava dulu oku mu pa emanguluko la wedwa po. Kaleni hamu ningi oilaye navo opo mu kundafane navo moule peemhito odo inave lipyakidila unene. (Omayeletumbulo 15:23) Kaleni hamu pwilikinafana nawa eshi tamu kundafana.
[Efano pepandja 83]
Oshi na oupu ovanyasha va ka kale ovakulunhu ve na oupenda, ngeenge ova kwafelwa va ungaunge nomupondo nomashongo oo hava shakeneke pefimbo lokamukondapweyu