ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • fy Etuk. 11 ep. 128-141
  • Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale u na ombili

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale u na ombili
  • Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • NGEENGE OMUSHAMANE WOYE KE FI WEITAVELO LOYE
  • NGEENGE OMUKULUKADI WOYE KE FI WEITAVELO LOYE
  • NGHEE TO DULU OKUYANDJA OUTEKUDULIKO KOVANA VOYE
  • NGEENGE OVADALI VOYE KAVE FI VEITAVELO LOYE
  • OMASHONGO OO HAA SHAKENEKWA MOMAUKWANEUMBO OMO OVALIHOMBOLI VA ETELELA OUNONA MOHOMBO
  • MBELA OUKWANEUMBO WENI OWA TUKAUKA OMOLWOKULALAKANENA OMALIKO?
  • Oukwaneumbo weni otau dulu okukala wa hafa
    Oshike hatu lihongo mOmbiibeli?
  • Omaukwatya avali a fimanenena oo taa dulu okukwafela ovalihomboli va kaleke po ohombo yavo
    Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
  • Oshileshwa 8
    Kalunga Ota Pula Shike kuFye?
  • Nghee to dulu okuxumifa komesho ehafo moukwaneumbo weni
    Ombibeli otai hongo lela shike?
Osho tashi dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hafa shili
fy Etuk. 11 ep. 128-141

Etukulwa 11

Osho tashi kwafele oukwaneumbo u kale u na ombili

1. Oinima imwe ilipi tai dulu okweetifa okuhenoukumwe momaukwaneumbo?

OUKWANEUMBO omo mu na oilyo i holafane, hai udafana noi na ombili ohau kala wa hafa. Otwe lineekela kutya noukwaneumbo weni osho u li ngaho. Mupya munene, omaukwaneumbo mahapu hasho e li ngaho. Ponhele yaasho, kae na oukumwe omolwomatomheno onhumba ile ongadi. Oshike mbela hashi nyono po oukumwe momaukwaneumbo? Metukulwa eli, ohatu ka kundafana kombinga yoinima itatu oyo hai etifa okuhenoukumwe. Okuhenoukumwe otaku dulu okuholoka po ngeenge oilyo youkwaneumbo kai fi yeitavelo limwe. Peemhito dimwe, ohaku holoka po ngeenge ounona vamwe inava dalwa komushamane ile komukulukadi. Shimwe vali osho hashi etifa okuhenoukumwe osho eenghalo dopamaxupilo ile ohole yokuhola omaliko. Omaukwaneumbo aeshe ihaa shakeneke omashongo a faafana. Ndele mbela oshike tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo a kale e na ombili?

2. Ovanhu vamwe ohava kongo omayele peni e na sha nanghee ve na okuungaunga nomashongo oo haa dulu okuholoka po momaukwaneumbo, ndele odjo ya denga mbada yomayele e na sha noukwaneumbo oilipi?

2 Onghedi omo ovanhu hava tale ko oinima otai dulu okudana onghandangala. Ngeenge oilyo youkwaneumbo oya kala hai kendabala okuuda ko omataleko oilyo ikwao, otashi dulu oku i kwafela i kaleke po oukumwe moukwaneumbo. Oshinima oshitivali oshi na sha nomayele oo oukwaneumbo hau shikula. Ovanhu vahapu ohava shikula omayele ovalongi pamwe navo, ovashiinda shavo, ile omayele oo haa yandjwa moifokundaneki ile meedjo dimwe di lili dopanhu. Ndele vamwe ove lihonga mEendjovo daKalunga kutya ongahelipi tava dulu okuungaunga nomashongo oo haa dulu okuholoka po momaukwaneumbo nohava tula moilonga osho ve lihonga. Mbela osho ohashi kwafele ngahelipi omaukwaneumbo a kale e na ombili? — 2 Timoteus 3:16, 17.

NGEENGE OMUSHAMANE WOYE KE FI WEITAVELO LOYE

3. (a) Ombibeli otai ti shike kombinga yokuhombolafana nomunhu oo ehe fi weitavelo loye? (b) Omafinamhango amwe elipi oo taa longo nonande ovalihomboli kave fi veitavelo limwe?

3 Ombibeli oya londwela Ovakriste sha kwata moiti vaha hombole novanhu vomalongelokalunga amwe e lili. (Deuteronomion 7:3, 4; 1 Ovakorinto 7:39) Ongahelipi ngeenge eshi we lihonga oshili yOmbibeli owa hangwa nale wa hombolwa, ye omushamane woye ina tambula ko oshili? Molwaashi omwa ninga eano lohombo, natango omu li ashike ovalihomboli. (1 Ovakorinto 7:10) Ombibeli otai ti kutya ohombo oshinima tashi kalelele, notai ladipike ovalihomboli va kale hava ningi eenghendabala opo va kandule po okuhaudafana pokati kavo, ponhele yokuhengafana omolwokuhaudafana. (Ovaefeso 5:28-31; Titus 2:4, 5) Ongahelipi ngeenge omushamane ohe ku pataneke sha kwata moiti omolweitavelo loye le likolelela kOmbibeli? Otashi dulika he ku kelele kokwoongala kweongalo ile ta ti kutya ina hala omukulukadi waye a kale ta i eumbo neumbo ta popi oinima yopalongelokalunga. Mbela oto ka ninga po shike?

4. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuulika kutya oha kala e uditile omushamane waye oukwao wananghali nonande kave fi veitavelo limwe?

4 Lipula kutya: ‘Omolwashike omushamane wange e udite ngaha?’ (Omayeletumbulo 16:20, 23) Ngeenge ke udite ko kutya omolwashike ho kufa ombinga momalipyakidilo onhumba opaKriste, otashi dulika a kale e ku limbililwa. Ile otashi dulika a kale ta fininikwa kovapambele ovo tashi dulika hava kala ve wete to pitililwa po koiningwanima yonhumba oyo va lenga. Omushamane umwe okwa ti: “Ngeenge nda fiwa aame andike meumbo, ohandi kala ndi udite nda ekelwashi.” Omushamane oo okwa li e udite a fa ta nyekwa omukulukadi waye kelongelokalunga. Ndele molwaashi okwa li e na ounhwa, ka li a hala okudimina kutya oha kala ta fi oudja. Onghee hano, omushamane woye otashi dulika a pumbwa okushilipalekwa kutya paife eshi to longele Jehova itashi ti kutya ku mu hole vali ngaashi nale. Kakele kaasho, kala ho kala naye efimbo la wana.

5. Ngeenge omukulukadi oku na omushamane ehe fi weitavelo laye oku na okukala e na ondjele ngeenge tashi uya pushike?

5 Ope na oshinima shimwe sha fimanenena osho u na okukaleka momadiladilo ngeenge owa hala okuungaunga nelungi nonghalo ya tya ngaho. Eendjovo daKalunga otadi kumaida ovakulukadi tadi ti: “Dulikeni kovalumenhu veni, ngaashi sha wapalela mOmwene.” (Ovakolossi 3:18) Onghee hano, owa pumbwa okuhenuka omhepo yemanguluko. Outumbulilo “ngaashi sha wapalela mOmwene” otau ulike kutya nonande omukulukadi oku na okudulika komushamane waye, oku na yo okudulika kOmwene. Onghee hano, oku na okukala ha dulika pandjele.

6. Omafinamhango elipi omukulukadi Omukriste e na okukaleka momadiladilo?

6 Okukala pokwoongala nosho yo okuudifila vamwe shi na sha neitavelo letu le likolelela kOmbibeli oi li eembinga da fimanenena delongelokalunga lashili odo Omukriste keshe e na okukala a lenga. (Ovaroma 10:9, 10, 14; Ovaheberi 10:24, 25, OB-1986) Mbela ou na okuninga po shike ngeenge omunhu wonhumba ote ku kelele uha ninge oshinima shonhumba osho Kalunga ta pula tu ninge? Ovayapostoli vaJesus Kristus ova li va popya va ti: “Okudulika kuKalunga ku dule okudulika kovanhu.” (Oilonga 5:29) Kungaho, ove tu tulila po oshihopaenenwa shi na sha nanghee hatu dulu okuungaunga neenghalo dihapu monghalamwenyo. Mbela ohole yoye yokuhola Jehova otai ke ku linyengifa u mu longele monghedi omo a hala? Pefimbo opo tuu opo, mbela ohole yoye yokuhola omushamane woye nefimaneko loku mu fimaneka otai ke ku linyengifa u kale to longo oilonga yoye yopalongelokalunga nelungi opo uha nyemateke omushamane woye? — Mateus 4:10; 1 Johannes 5:3.

7. Omukulukadi Omukriste oku na okukala a tokola toko okuninga shike?

7 Dimbuluka kutya Jesus okwa ti kutya itashi ka kala shipu okulongela Kalunga momaukwaneumbo oo a tukauka palongelokalunga. Okwa londwela kutya molwaashi ovaneumbo vamwe otava ka kala ve li omhinge nelongelokalunga lashili, Ovakriste vashili otava ka kala ve udite va ekelwashi, va fa omunhu a tetwa ko koukwaneumbo aushe neongamukonda. (Mateus 10:34-36) Omukulukadi umwe wokuJapan osho naanaa a li e udite ngaho. Okwa kala ta patanekwa komushamane waye oule womido 11, a kala he mu ningi onyanya noku mu patela pondje lwoikando. Ndele nande ongaho, omukulukadi oo okwa kala ashike ta longele Jehova noudiinini. Ookaume kaye meongalo lopaKriste ova kala tave mu yambidida. Okwa kala ha ilikana nopehe na edimbuko, nokwa li ha hekelekwa keendjovo odo tadi hangwa mu 1 Petrus 2:20. Okwa kala yo e na elineekelo kutya ngeenge okwa kala omudiinini kuJehova, otashi ke linyengifa omushamane waye a tambule ko oshili ndele tava kala tava longele Jehova pamwe. Osho osho naanaa sha ka ningwa kohainga.

8, 9. Ongahelipi omukulukadi ta dulu okuhenuka okunyemateka omushamane waye inashi pumbiwa?

8 Ope na oinima ihapu oyo to dulu okuninga opo u kwafele kaume koye kopahombo a lundulule oikala yaye. Pashihopaenenwa, ngeenge omushamane woye oku li omhinge nelongelokalunga loye, kendabala oku mu wapalela moinima ikwao, ngaashi okukala ho wapaleke eumbo nawa, ho liwapeke nawa kolutu, okukala ho mu ulikile ohole noku mu pandula. Kala ho mu yambidida, ponhele yoku mu pa oushima omolwomatokolo oo ta ningi. Ulika kutya owa lenga oukwamutwe waye. Ino mu shunifila owii nonande ou wete kutya okwe ku ninga nai. (1 Petrus 2:21, 23) Kala ho mu dimine po omolwomapuko opanhu, nongeenge opwa holoka okuhaudafana, kala ho yandje ombili diva, to shi ningi nelininipiko. — Ovaefeso 4:26.

9 Ino shelelelwa oku mu longekidila oikulya omolwokwoongala kwopaKriste. Oto dulu yo okuhoolola okukala ho i moukalele pefimbo olo omushamane woye iha kala meumbo. Oshi li pandunge okuhenuka okuudifila omushamane woye ngeenge ina hala okuudifilwa. Ponhele yaasho, oto dulu okutula moilonga omayele omuyapostoli Petrus oo taa ti: “Ovakainhu, dulikeni kovalumenhu veni, opo naavo yo inava dulika kondjovo, va findwe keenghedi dovakainhu nande eendjovo kadi po, eshi ve wete, nhumbi hamu ende moukoshoki nometilokalunga.” (1 Petrus 3:1, 2) Ovakulukadi Ovakriste ohava kendabala okuulika pauyadi omaukwatya oo e li oshitukulwa shoshiimati shomhepo yaKalunga. — Ovagalati 5:22.

NGEENGE OMUKULUKADI WOYE KE FI WEITAVELO LOYE

10. Omushamane Omukriste oku na okuungaunga ngahelipi nomukainhu waye oo ehe fi Omukriste?

10 Ongahelipi ngeenge omushamane Omukriste ndele omukulukadi kefi Omukriste? Ombibeli oya yandja omayele oo taa dulu okukwafela ovashamane ovo ve li monghalo ya tya ngaho. Oya ti: “Ngenge ku na omumwatate e nomukainhu e he fi omwiitaveli, ndele a hokwa okukala puye, ine mu henga po.” (1 Ovakorinto 7:12) Oya ladipika yo ovashamane ya ti: “Holeni ovakainhu veni.” — Ovakolossi 3:19.

11. Ongahelipi omushamane ta dulu okulongifa oukwamutwe waye nelungi nosho yo neendunge dokuyoolola ngeenge omukulukadi waye ke fi Omukriste?

11 Nonande ove nomukulukadi woye kamu fi veitavelo limwe, ulika kutya owe mu fimaneka nokukala ho yavelele omaliudo aye. Molwaashi omukulukadi woye omukulunhu, okwa manguluka okuhoolola elongelokalunga olo a hala, nonande ito tu kumwe nehoololo laye. Ngeenge to popi naye kombinga yeitavelo loye, ino diladila kutya ota ka efa po eitavelo laye ashike noupu. Ponhele yokudivilika nomufindo kutya elongelokalunga omo ye novadali vaye va kala ola puka, kala ho tomhafana naye nelungi okudja mOmishangwa. Otashi dulika a kale e udite kutya ku na ko nasha naye ngeenge oho kala we lipyakidila unene neenghono noinima yeongalo. Otashi dulika omukulukadi woye a kale te ku pataneke eshi to longele Jehova, ndele mboli paulelalela okwa hala ashike okutya: “Iho kala naame efimbo la wana.” Onghee hano, kala u na elidiiniko. Otashi dulika mokweendela ko kwefimbo, ngeenge owa kala to ungaunga naye pahole, ota ka tambula ko elongelokalunga lashili. — Ovakolossi 3:12-14; 1 Petrus 3:8, 9.

NGHEE TO DULU OKUYANDJA OUTEKUDULIKO KOVANA VOYE

12. Ngeenge omushamane nomukulukadi kave fi veitavelo limwe, ongahelipi omafinamhango Ombibeli e na sha nokutekula ounona taa dulu okutulwa moilonga?

12 Ngeenge oukwaneumbo owa tukauka palongelokalunga, ohashi kala shidjuu okuhonga ounona oinima yopalongelokalunga. Ongahelipi to dulu okutula moilonga omafimanamhango Ombibeli e na sha nokutekula ounona? Ombibeli otai ti kutya xe omudali oye unene e na oshinakuwanifwa shokuhonga ovana. Ndele nande ongaho, ina omudali oha dana yo onghandangala ya fimana mokutekula ounona. (Omayeletumbulo 1:8; yelekanifa Genesis 18:19; Deuteronomion 11:18, 19.) Nonande omushamane ina tambula ko oukwamutwe waKristus, oku li ashike natango omutwe woukwaneumbo.

13, 14. Ngeenge omushamane okwa kelele omukulukadi waye aha kale ta i nounona kokwoongala kwopaKriste ile aha konakone navo, oshike omukulukadi ta dulu okuninga po?

13 Ovashamane vamwe ovo vehe fi ovaitaveli ihava pataneke ovakulukadi vavo ngeenge tava hongo ovana vavo oinima yopalongelokalunga. Ndele vamwe ihave shi pitike nandenande. Ongahelipi ngeenge omushamane woye ina pitika u kale ho i nounona kokwoongala kwopaKriste ile u kale ho konakona navo Ombibeli? Monghalo ya tya ngaho, ou na okutala nghee to dulu okuwanifa po pandjele oiteelelwa yaJehova nosho yo oinakuwanifwa ikwao i na sha nomushamane woye nounona voye ovaholike. Mbela ou na nee oku shi enda ngahelipi?

14 Tetetete, ou na okwiilikana shi na sha noshinima osho. (Ovafilippi 4:6, 7; 1 Johannes 5:14) Ou na yo okuninga etokolo kutya oshike to ka ninga po. Ngeenge owa ungaunga nonghalo ya tya ngaho nelungi nokuyelifila omushamane woye kutya ito kondjifa oukwamutwe waye, oshi na oupu mokweendela ko kwefimbo aha kale vali te ku pataneke sha kwata moiti. Nonande ngeno omushamane woye okwe ku kelela uha kale to i nounona kokwoongala ile uha konakone navo Ombibeli, oto dulu okukala ho va hongo nelungi meenghedi dimwe di lili. Oto dulu oku va honga okupitila meenghundafana dakeshe efiku nomoshihopaenenwa shoye shiwa opo va kale ve hole Jehova, va kale va itavela Eendjovo daye, va kale hava fimaneke ovakulunhu, mwa kwatelwa yo xe, va kale ve na ko nasha novanhu vakwao nova kale ve hole oilonga. Mokweendela ko kwefimbo, xe otashi dulika a ka didilike mo oidjemo iwa yehongo olo notashi dulika e ke ku pandule omolweenghendabala doye. — Omayeletumbulo 23:24.

15. Xe omwiitaveli oku na oshinakuwanifwa shilipi ngeenge tashi uya pokuhonga ovana?

15 Ngeenge omushamane oove u li omwiitaveli ndele omukulukadi woye ke fi omwiitaveli, wanifa po oshinakuwanifwa shoye shokutekula ovana voye “meduliko nomekumaido lOmwene.” (Ovaefeso 6:4) Ndele nande ongaho, ou na okuungaunga nomukulukadi woye nonghenda, pahole nosho yo nondjele.

NGEENGE OVADALI VOYE KAVE FI VEITAVELO LOYE

16, 17. Omafinamhango elipi ounona ve na okudimbuluka ngeenge ove li melongelokalunga la yooloka ko kwaalo lovadali vavo?

16 Kunena, inashi pumba okuhanga ounona ve li melongelokalunga la yooloka ko kwaalo lovadali vavo. Mbela ou li melongelokalunga la yooloka ko kwaalo lovadali voye? Ngeenge osho, tala komayele Ombibeli taa landula, oo taa dulu oku ku kwafela.

17 Ombibeli otai ti: “Ounona nye, dulikeni kovakulunhu veni mOmwene, osheshi osho sha yuka. Fimaneka xo nanyoko.” (Ovaefeso 6:1, 2) Nonande osha fimana okudulika kovadali veni, omu na ashike okudulika moinima oyo tai tu kumwe nehalo laKalunga kashili. Ngeenge okaana oka fika pomido dokudula okuninga omatokolo, oke na okulihokolola koveta nosho yo koshipala shaKalunga omolweenghatu dako. Ombibeli otai ti: “Keshe umwe womufye e na okulihokolola ye mwene kuKalunga.” — Ovaroma 14:12.

18, 19. Ongahelipi ounona ovo hava endafana nEendombwedi daJehova tava dulu okukwafela ovadali vavo va ude ko eitavelo lEendombwedi daJehova?

18 Ngeenge eitavelo loye otali ku pula u ninge omalunduluko onhumba monghalamwenyo ndele ovadali voye kave shi udite ko, kendabala okuuda ko etaleko lavo. Otashi dulika va ka kale va hafa ngeenge ova mono kutya eshiivo lOmbibeli ole ku kwafela u kale u na efimaneko linene, ho dulika shi dulife nale noho wanifa po noudiinini oilonga oyo tave ku pula u longe. Ndele ngeenge eitavelo loye lipe otali ku linyengifa u ekeleshi eitavelo nosho yo eenghedindjikilile odo ovadali voye va tala ko kutya oda fimana, otashi dulika va kale ve udite kutya oto ekeleshi efyuululo olo va kala ve ku halela. Otashi dulika yo va kale ve ku tilila ko ngeenge elongelokalunga omo u li ka li holike kovanhu momudingonoko ile otali ku ningifa uha lalakanene oinima oyo va tala ko kutya oyo tai kwafele omunhu a kale a punapala. Efimbo limwe ounhwa ashike hau va ningifa ve ku pataneke, tashi dulika ve udite kutya owa fa to ti kutya vo ova puka, ofimbo ove u li mondjila.

19 Ngeenge otashi shiiva, ino ongaonga okuninga elongekido opo ovadali voye va monafane novakulunhuongaolo ile Ovakriste vonhumba va pyokoka vomeongalo lEendombwedi daJehova olo li li moshitukulwa sheni. Ladipika ovadali voye va ye pamwe naave kOlupale lOuhamba opo ve liudile ko vo vene osho hashi kundafanwa pokwoongala kwEendombwedi daJehova nova tale kutya Eendombwedi ovanhu va tya ngahelipi. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika ovadali voye va lundulule oikala yavo. Nonande ngeno ovadali ova kale tava pataneke nonyanya ounona, hava xwike po oileshomwa yavo nohave va kelele kokwoongala kwopaKriste, ounona otava dulu okukonga eemhito doku ka leshela pamwe pe lili, okupopya nOvakriste vakwao ile okuyandja oundombwedi wohangelela nokukwafela vamwe nande kave li moukalele. Oto dulu yo okwiilikana kuJehova. Ovanyasha vamwe ohava teelele fiyo va ninga ovakulunhu nokukala kuvo vene opo va dule okulonga shihapu moilonga yaJehova. Kashi na nee mbudi kutya eenghalo moukwaneumbo odi li ngahelipi, kala alushe ho ‘fimaneke xo nanyoko,’ nokungaho oto xumifa komesho ombili moukwaneumbo. (Ovaroma 12:17, 18) Komesho yaaishe, kala wa lenga ekwatafano loye naKalunga.

OMASHONGO OO HAA SHAKENEKWA MOMAUKWANEUMBO OMO OVALIHOMBOLI VA ETELELA OUNONA MOHOMBO

20. Oikala ilipi ounona tashi dulika va kale ve na ovo ve li moukwaneumbo omo omushamane ehe fi xe ile omukukulukadi ehe fi ina?

20 Omaukwaneumbo mahapu kunena okwa fikama po movalihomboli ovo va etelela ounona mohombo. Naasho ohashi etifa omashongo a kwata moiti neenghono. Momaukwaneumbo a tya ngaho, ounona otashi dulika va kale ve litwila ondubo nove na olwaamambinga. Omolwoikala ya tya ngaho, otashi dulika va kale itava tu kumwe nomudali oo ehe fi xe ile ina, nonande okukale ta ningi eenghendabala omolwokunakonasha navo. Oshike tashi dulu okukwafela omaukwaneumbo a tya ngaho e shi pondole?

21. Omolwashike ovadali ovo va etelela ounona mohombo va pumbwa okutula moilonga omafinamhango Ombibeli opo va ungaunge nomashongo e likalekelwa oo hava shakeneke?

21 Dimbulukweni kutya nonande omaukwaneumbo a tya ngaho ohaa shakeneke omashongo ao e likalekelwa, omafinamhango Ombibeli oo taa kwafele omaukweumbo amwe otaa longo moukwaneumbo keshe. Ngeenge omwe lipwililikile omafinamhango a tya ngaho, otashi dulika mu kale mu udite mwa pepelelwa pakafimbo, ndele konahiya otashi dulika tamu ka mona oilanduliko inyikifa oluhodi. (Epsalme 127:1; Omayeletumbulo 29:15) Hapupalifeni ounongo weni neendunge dokuyoolola. Ounongo otau ke mu kwafela mu kale hamu tula moilonga omafinamhango opamishangwa, mu na elineekelo kutya otashi ke mu etela ouwa monakwiiwa. Eendunge dokuyoolola otadi ke mu kwafela mu ude ko kutya omolwashike oilyo yonhumba youkwaneumbo weni hai popi ile hai ningi oinima monghedi yonhumba. Omwa pumbwa yo okukala mu na oukwao wananghali. — Omayeletumbulo 16:21; 24:3; 1 Petrus 3:8.

22. Omolwashike hashi kala shidjuu kounona okutambula ko omudali oo ehe fi lela xe ile ina?

22 Ngeenge ou li omudali a tya ngaho, otashi dulika wa didilika kutya eshi wa li ho talele po oukwaneumbo womushamane ile womukulukadi fimbo inamu hombola, ounona ova li ve ku hole. Ndele paife eshi mwa hombola, ova lundulula oikala yavo. Ounona otashi dulika ve na olwaamambinga molwaashi ove shii kutya haave we va dala notashi dulika ve wete wa fa wa hala va kale ve ku hole onga omudali wavo oo ehe po vali. Omafimbo amwe otashi dulika ve ku lombwele nokuli kutya “haave tate” ile “haave meme.” Omapopyo a tya ngaho otashi dulika e ku ehameke. Ndele nande ongaho, ‘ino endelela okuhanduka momwenyo woye.’ (Omuudifi 7:9) Owa pumbwa okukala neendunge dokuyoolola nosho yo oukwao wananghali opo u ungaunge nomaliudo ounona va tya ngaho.

23. Ongahelipi ovadali ovo va etelela ounona mohombo tava dulu oku va pa outekuduliko?

23 Omaukwatya oo a tumbulwa metetekelo okwa fimana neenghono ngeenge tashi uya pokuyandja outekuduliko. Osha fimanenena okukala tamu yandje outekuduliko pandjikilile. (Omayeletumbulo 6:20; 13:1) Ndele molwaashi ounona inava faafana, okaana keshe ohaka pumbwa outekuduliko wa yooloka ko kuwakakwao. Ovadali vamwe ovo va etelela ounona mohombo ohava mono shixwe po ngeenge xe ile ina yokaana okwa kala oye te ka pe outekuduliko oule wokafimbo. Ndele nande ongaho, osha fimana opo ovadali aveshe va twe kumwe shi na sha nanghee tava kala tava yandje outekuduliko kovana vavo aveshe nopehe na onhondo. (Omayeletumbulo 24:23) Nonande osha fimana ounona va kale hava dulika, omu na yo oku va yavelela omafimbo amwe ngeenge va ninga omapuko, molwaashi inava wanenena. Inamu kala hamu handuka sha pitilila. Va tekuleni pahole. — Ovakolossi 3:21.

24. Oshike tashi ka kwafela oilyo youkashike kookanhu wa yoolokafana yomoukwaneumbo omo ovadali va etelela ounona mohombo i henuke elihumbata la nyata?

24 Ngeenge omwa kala hamu kundafana oinima mu li oukwaneumbo, otashi ke mu kwafela mu henuke omaupyakadi. Eenghundafana da tya ngaho otadi ke mu kwafela mu kale mwa pitifa komesho oinima oyo ya fimanenena monghalamwenyo. (Yelekanifa Ovafilippi 1:9-11.) Otadi dulu yo okukwafela oshilyo keshe shoukwaneumbo shi mone kutya osha pumbwa okuninga po shike opo shi kwafele oukwaneumbo u hange omalalakano ao. Omwa pumbwa yo okukala hamu kundafana tamu popi oinima sha yukilila opo paha kale ou te lihumbata nai paenghedi. Oukadona ova pumbwa okukwafelwa va kale hava djala noshishohoni nova henuke omalihumbato mai opaenghedi ngeenge ve li puxe oo ehe fi omudali wavo lela ile povamwainamati ovo inava dalwa kuina ile kuxe imwe. Ovamati ova pumbwa okukwafelwa va lungame shi na sha nanghee tava ungaunga naina oo ehe fi omudali wavo lela ile novamwainakadona ovo inava dalwa kuina ile kuxe imwe. — 1 Ovatessaloniki 4:3-8.

25. Omaukwatya elipi taa dulu okukwafela omaukwaneumbo omo ovalihomboli va etelela ounona mohombo opo a kale e na ombili?

25 Otashi pula ovadali ovo ve li moukwaneumbo wa tya ngaho elidiiniko eshi tava ungaunga nomashongo avo e likalekelwa. Otashi pula efimbo opo oilyo youkwaneumbo i kale nekwatafano liwa. Oshi li lela eshongo linene okukulika ekwatafano lopahole nokukala wa fimanekwa kounona ngeenge haave we va dala. Ndelenee otashi shiiva. Opo mu kaleke po ombili moukwaneumbo wa tya ngaho, omu na okulongifa ounongo neendunge dokuyoolola nokukala mwa halelela okuhafifa Jehova. (Omayeletumbulo 16:20) Omaukwatya a tya ngaho otaa dulu yo oku mu kwafela mu ungaunge neenghalo vali dimwe odo tadi dulu okuholoka po.

MBELA OUKWANEUMBO WENI OWA TUKAUKA OMOLWOKULALAKANENA OMALIKO?

26. Ongahelipi omaupyakadi noikala i na sha nomaliko tai dulu okutukaula oukwaneumbo?

26 Omaupyakadi nosho yo oikala i na sha nomaliko ohai dulu okutukaula omaukwaneumbo. Shinyikifa oluhodi, omaukwaneumbo amwe ohaa kala taa tanguna shi na sha noimaliwa nohaa kala neenhamanana omolwokulalakanena omaliko. Oukwaneumbo otau dulu okukala wa tukauka ngeenge ovalihomboli aveshe ohava longo nove na oikala yokutya, “oimaliwa yange,” ile “oimaliwa yoye.” Nonande otashi dulika ovalihomboli ihava tanguna, otashi dulika vaha kale pamwe efimbo la wana molwaashi omalipyakidilo avo ihae va pitike va hafele pamwe. Oilonga ihapu kunena ohai pula ovashamane va ka longe oule wefimbo lile kokule noukwaneumbo, tashi dulika eemwedi donhumba ile omido donhumba nokuli. Ovashamane vahapu osho hava ningi ngaho opo va mone oimaliwa ihapu shi dulife oyo tava dulu okumona moilonga yopomudingonoko wavo. Ndelenee oshinima sha tya ngaho ohashi etifa omaupyakadi a kwata moiti.

27. Omafinamhango amwe elipi taa dulu okukwafela oukwaneumbo u ungaunge nomaupyakadi opamaxupilo?

27 Kape na lela eemhango dokondadalunde odo tadi dulu okuufa kutya oukwaneumbo keshe ou na okuungaunga ngahelipi neenghalo da tya ngaho, molwaashi omaukwaneumbo ohaa kala e na eemhumbwe da yoolokafana nohaa shakeneke omashango a yoolokafana. Ndele nande ongaho, omayele Ombibeli otaa dulu okukwafela omaukwaneumbo a ungaunge nomupondo neenghalo da tya ngaho. Pashihopaenenwa, Omayeletumbulo 13:10 (NW) otaa ulike kutya ovanhu otava dulu okuhenuka eenhamanana ngeenge ova kala hava “kundafana.” Osho inashi kwatela mo ashike okupopya omataleko etu, ndele osha kwatela mo yo okukonga omayele nokukala tu shii nghee vamwe hava tale ko oinima. Kakele kaasho, osha fimana yo koukwaneumbo okukala hau ningi omutengenekwafaneko welongifo loimaliwa tau ti sha. Oshoshili kutya omafimbo amwe ohashi kala sha pumbiwa opo ovalihomboli aveshe va longe va dule okukalela po eefuto da wedwa po, unene tuu ngeenge ove na ounona ile ovapambele vonhumba ovo ve na okufilwa oshisho. Ngeenge opa holoka onghalo ya tya ngaho, omushamane oku na okufya oshisho a kale ha kala nomukainhu waye efimbo la wana. Omushamane nounona otava dulu okukwafela pahole omukulukadi shi na sha noilonga yomeumbo oyo tashi dulika luhapu a li ha longo oye aeke. — Ovafilippi 2:1-4.

28. Omadimbulukifo elipi taa dulu okukwafela oukwaneumbo u kale wa hangana?

28 Otwa pumbwa yo okukaleka momadiladilo oushili oo kutya nonande otwa pumbwa oimaliwa monghalelo ei yoinima, oimaliwa ihai etele omunhu ehafo lashili. Navali, oimaliwa hayo odjo yomwenyo. (Omuudifi 7:12) Kakele kaasho, ohole yokuhola omaliko otai dulu okunyona po oupamhepo wetu nosho yo eenghedi detu diwa. (1 Timoteus 6:9-12) Kashi li tuu pandunge okukonga tete Ouhamba waKalunga nouyuki waye, tu na elineekelo kutya Kalunga ota ka nangeka noupuna eenghendabala detu dokukonga oipumbiwa yonghalamwenyo yakeshe efiku! (Mateus 6:25-33; Ovaheberi 13:5) Ngeenge omwa kala mwa pitifa komesho oinima yopamhepo nokukala nekwatafano liwa naKalunga nokulalakanena ombili, oukwaneumbo weni otau ka kala wa hangana ngeenge tashi uya poinima oyo ya fimanenena, nonande opa kale omashango onhumba ile ongadi.

ONGAHELIPI OMAFINAMHANGO AA OMBIBELI TAA DULU OKUKWAFELA OUKWANEUMBO U KALE U NA OMBILI?

Ovakriste ova pumbwa okukala ve na eendunge dokuyoolola. — Omayeletumbulo 16:21; 24:3.

Nonande ovalihomboli kave fi veitavelo limwe, ova pumbwa okukala hava ulikilafana ohole nokukala va fimanekafana. — Ovaefeso 5:23, 25.

Omukriste ke na okunyona owina oipango yaKalunga. — Oilonga 5:29.

Ovakriste ohava lalakanene ombili. — Ovaroma 12:18.

Ino kala ho handuka diva. — Omuudifi 7:9.

[Oshimhungu pepandja 139]

OHOMBO YOKOLELA OHAI FIMANEKIFA OUKWANEUMBO NOKU U KWAFELA U KALE U NA OMBILI

Kunena, ovalumenhu vahapu novakainhu ohava kala pamwe nonande inava hombola paveta. Vahapu ovo hava tambula ko oshili yOmbibeli ohava hangwa monghalo ya tya ngaho. Omafimbo amwe, ovanhu ovo ve li pamwe ohava kala va talwa ko onga ovalihomboli pomudingonoko nonande inava hombola paveta. Ndelenee omifikamhango dOmbibeli otadi ulike kutya ovanhu ove na okuhombola paveta nohombo yavo oi na okukala ya shangwa papangelo. (Titus 3:1; Ovaheberi 13:4) Natango, Ombibeli oye shi popya sha yela kutya Omukriste oku na ashike okukala nomushamane umwe ile nomukulukadi umwe. (1 Ovakorinto 7:2; 1 Timoteus 3:2, 12) Okudulika komufikamhango oo ohaku dana onghandangala ya fimanenena opo oukwaneumbo u kale u na ombili. (Epsalme 119:165) Oiteelelwa yaJehova oi li alushe pandjele, ndele kai fi nande omutengi. Ohe tu hongo alushe osho tashi tu etele ouwa. — Jesaja 48:17, 18.

[Efano pepandja 130]

Kendabala okuuda ko etaleko lamukweni

[Efano pepandja 138]

Kutya nee ou li omudali oo a dala ounona ile ova dalwa ashike kukaume koye kopahombo, omu na okukonga ewiliko mEendjovo daKalunga

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma