Okukonakona Eendjovo daKalunga ohaku tu etele ouwa
MBELA owa mona ngoo nande onale ovanhu tava hoolola oiimati pomalandifilo? Ovanhu vahapu ohava tale koluvala nosho yo kounene wayo opo va tale ngeenge oya pya. Vamwe ohave i nyika, navamwe ohave i maamaa nokuli. Natango, vamwe ohava yeleke ondjudo yoiimati va tale kutya ilipi i na omeva mahapu. Mbela ohava kala tava diladila kushike eshi tava ningi ngaho? Ohava kala tava nongonona nokuyelekanifa oiimati va tale ngeenge oi li ngoo monghalo iwa, tave shi ningi she likolelela kowino oo ve na nale shi na sha noiimati yoludi olo tava hoolola. Ngeenge ova hoolola oiimati oyo noukeka, otave ke i hafela.
Ouwa oo hatu mono mokukonakona Eendjovo daKalunga ou dule kokule ouwa oo hatu mono mokulya oiimati. Ngeenge otwa pitifa komesho okukonakona Eendjovo daKalunga, otashi ka pameka eitavelo letu, ohole yetu yoku mu hola otai ka kala yomoule, ohatu ka pondola moukalele, nomatokolo oo hatu ka ninga otaa ka ulika kutya otu na eendunge dokuyoolola nosho yo ounongo wopakalunga. Omayeletumbulo 3:15 otaa popi kombinga yomauwa oo, taa ti: ‘Oinima yoye aishe i nondilo itai yelekwa nayo.’ Mbela oto hafele omauwa a tya ngaho paife? Onghedi omo ho konakona oyo tai ka ufa kutya oto ka hafela omauwa oo ile hasho. — Kol. 1:9, 10.
Konga eemhito dokudilonga
Okukonakona oshike naanaa? Okukonakona okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okulesha ngahenya. Okwa kwatela mo okulongifa omadiladilo oye okufa oinima to i i moule. Okwa kwatela mo yo okunongonona osho to lesha, okuyelekanifa osho to lesha naasho u shii nale nosho yo okudidilika omatomheno oo a longifwa okuyambidida oitwa. Ngeenge to konakona, diladila moule kombinga yoinima ipe oyo to lihongo. Diladila yo kunghee to dulu okutula moilonga pauyadi omayele oo e likolelela kOmbibeli. U li Ondombwedi yaJehova, diladila yo kunghee to dulu okulongifa osho we lihonga opo u kwafele vamwe. Osha yela kutya okukonakona okwa kwatela mo okudilonga.
Longekida omadiladilo oye
Longekida omutima woye opo u mone ouwa muhapu mekonakono loye lopaumwene
Ngeenge to liunganeke u konakone, oho longekida oinima ngaashi, Ombibeli yoye, oishangomwa aishe oyo to ka pumbwa okulongifa, opena nosho yo okambo kokushanga. Ndele mbela oho longekida ngoo omutima woye? Ombibeli otai ti kutya Esra okwa li a ‘longekida omutima waye opo a konakone omhango yOmwene noku i shikula nokulonga Ovaisrael eenghedimhango nomalombwelo ayo.’ (Esra 7:10, yelekanifa NW.) Mbela okulongekida omutima okwa kwatela mo shike?
Eilikano ohali tu kwafele tu konakone Eendjovo daKalunga tu na oikala ya yuka. Otwa hala omitima detu, omunhu wetu womeni, di kale hadi tambula ko ehongo olo Jehova te tu pe. Fimbo ino hovela okukonakona, kala ho ilikana kuJehova e ku pe omhepo yaye iyapuki. (Luk. 11:13) Mu pula e ku kwafele u ude ko osho to ka konakona, kutya osha pambafana ngahelipi nelalakano laye, nghee tashi dulu oku ku kwafela u tongole pokati kouwa nowii, nghee to dulu okutula moilonga omafinamhango aye nonghee osho to konakona tashi dulu okupameka ekwatafano loye naye. (Omayel. 9:10) Kala ho “indile kuKalunga” ounongo eshi to konakona. (Jak. 1:5) Likonakona paushili metwokumwe naasho to lihongo nokupula Jehova e ku kwafele u efe po omadiladilo a puka nomauko mai. Kala alushe ho ‘pandula’ Jehova omolwoinima oyo te ku hongo. (Eps. 147:7) Okukala hatu ilikana eshi hatu konakona ohashi pameke ekwatafano letu naJehova, molwaashi ohashi tu kwafele tu tambule ko osho Jehova te tu lombwele okupitila mEendjovo daye. — Eps. 145:18.
Ehalo la tya ngaho lokupwilikina kuJehova ngeenge ta popi nafye ohali tu yoolola ko kovanhu vamwe. Ovanhu ovo vehe na etilokalunga ove hole okupataneka Ombibeli. Ndele fye hasho tu li ngaho molwaashi otwe lineekela Jehova. (Omayel. 3:5-7) Ngeenge katu udite ko oshinima shonhumba, ihatu endelele okufika pexulifodiladilo kutya osha puka. Nonande ohatu kongo ouyelele wa wedwa po opo tu ude ko oshinima osho, ohatu teelele Jehova e tu yelifile oshinima osho pefimbo la wapala. (Mika 7:7) Ngaashi Esra, ohatu kala twa hala okutula moilonga osho hatu lihongo noku shi honga vamwe. Ngeenge otwa kala noikala ya tya ngaho, ohatu ka mona ouwa muhapu mokukonakona.
Nghee u na okukonakona
Ponhele yokuhovela okukonakona okatendo kotete fiyo okaxuuninwa, tala tete pauxupi oshikalimo shoshitukulwa ile shetukulwa loshishangomwa osho to ka konakona. Hovela tete nokunongonona oshipalanyole, molwaashi osho enenediladilo laasho to ka konakona. Opo nee tala kunghee oupalanyole va pambafana noshipalanyole. Tala yo omafano, oimhungu nokamhungu komapulo eendululo. Lipula kutya: ‘Mokutala kwaasho nda mona eshi nda konakona oshitukulwa eshi pauxupi, oshike handi ke lihonga mo? Ouwa ulipi handi ka mona mo?’ Okuninga ngaho otashi ke ku kwafela u kale to yandje elitulemo eshi to konakona.
Lesha omishangwa odo da etwa mo moshitukulwa eshi to konakona
Shimha wa mane okutala oshitukulwa pauxupi, oto dulu nee okuya moule washo. Oitukulwa yOshungonangelo yokukonakonwa nosho yo omambo amwe ohai kala i na omapulo outendo. Oshiwa okutenda enyamukulo mokatendo keshe eshi to ende to konakona outendo. Nonande oshitukulwa osho to konakona kashi na omapulo, tenda oitwa ya fimana oyo wa hala okudimbuluka. Ngeenge wa shakeneke oshitwa shipe, kala po okafimbo to shi konakona opo u shi ude ko. Didilika omafaneko ile omatomhafano oo wa hala u ka longife moukalele ile moipopiwa yoye. Diladila koohandimwe ovo to dulu okuhokololela oinima oyo we lihonga opo u pameke eitavelo lavo. Didilika oitwa oyo wa hala oku ka longifa, ndele to i endulula eshi wa mana ekonakono loye.
Lesha yo omishangwa odo da etwa mo moshitukulwa eshi to konakona. Nongonona nghee omushangwa keshe wa pambafana nenenediladilo lokatendo.
Shiiva nawa oinima oyo to dulu okulongifa opo u konge omauyelele melaka loye ile melaka limwe vali olo u shii
Otashi dulika u mone oitwa yonhumba oyo uhe udite ko nawa ile tashi dulika wa hala oku ke i konakona moule konima yefimbo. I didilika u ke i konge nale, opo ihe ku imbe okuyandja elitulemo kwaasho to konakona pefimbo opo. Oitwa imwe luhapu ohai ende tai yelifwa momukokomoko woshitukulwa. Ngeenge inai yelifwa, oto dulu oku ka konga ouyelele wa wedwa po lwanima. Oinima ilipi to dulu okudidilika opo u ka konge ouyelele wa wedwa po? Otashi dulika shi kale omushangwa wonhumba wa tofwa mo oo uhe udite ko nawa ile uhe wete nghee wa pambafana naasho tashi kundafanwa. Ile pamwe otashi dulika shi kale oshitwa shonhumba shi li moshitukulwa osho uhe shii nghee to dulu oku ke shi yelifila umwe. Ponhele yokulipwililikila oinima oyo, otashi ka kala shiwa oku ka konga ouyelele u na sha noinima oyo konima eshi wa mana okukonakona.
Eshi omuyapostoli Paulus a li a shangela Ovakriste Ovaheberi onhumwafo, omo a li e va yelifila oinima ihapu, lwopokati opo okwa shanga a ti: “Oshinima shinene shi dule ikwao eshi hatu shi popi paife osheshi.” (Heb. 8:1) Mbela naave oho lidimbulukifa enenediladilo loshitukulwa efimbo nefimbo eshi to konakona? Natu tale kutya omolwashike Paulus a li a popya eendjovo odo di li mOvaheberi 8:1. Momatukulwa okehovelo onhumwafo oyo, okwa yelifa kutya Kristus, oo nangekwa po kuKalunga e li Omupristeri Omukulunhu, okwa ya meulu. (Heb. 4:14–5:10; 6:20) Ndele eshi Paulus a li a divilika oshitwa osho sha fimanenena pehovelo letukulwa eti-Heb 8 ovelishe 1, okwa li ta kwafele ovaleshi va diladile moule nghee oshitwa osho shi na okukuma onghalamwenyo yavo. Okwa li yo a popya kutya Kristus okwa ka holoka koshipala shaKalunga molwavo nokwe va yeululila omhito yokuya “mouyapukielela” womeulu. (Heb. 9:24; 10:19-22) Molwaashi eteelelo lavo ola shilipalekwa, okwa li tashi ke ve linyengifa va dulike komayele oo Paulus a ka yandja vali monhumwafo oyo e na sha neitavelo, elididimiko nosho yo elihumbato lopaKriste. Sha faafana, ngeenge hatu yandje elitulemo koitwa oyo ya fimana eshi hatu konakona, ohatu ka mona enenediladilo nohatu ka findila momadiladilo etu omatomheno opandunge oo tae ke tu linyengifa tu katuke metwokumwe naasho hatu lihongo.
Mbela ekonakono loye lopaumwene otali ke ku linyengifa ngoo u katuke eenghatu? Osha fimanenena okulipula epulo olo. Ngeenge to lihongo sha, lipula kutya: ‘Mbela oshinima eshi handi lihongo oshi na okunwefa mo ngahelipi etaleko lange nosho yo omalalakano ange? Mbela ongahelipi handi dulu okulongifa ouyelele ou ndi kandule po oupyakadi wonhumba, ndi ninge omatokolo opandunge ile ndi hange omalalakano ange? Ongahelipi handi dulu okulongifa ouyelele ou moukwaneumbo, moukalele nomeongalo?’ Diladila komapulo oo pamwe neilikano, to diladila kombinga yeenghalo dokondadalunde omo to dulu okulongifa eshiivo olo wa likola.
Endulula pauxupi osho we lihonga konima eshi wa mana okukonakona etukulwa ile oshitukulwa shonhumba. Tala yo ngeenge oto dimbuluka oitwa oyo ya fimanenena nosho yo omatomhafano oo tae i yambidida. Osho otashi ke ku kwafela u ka dimbuluke ouyelele oo monakwiiwa.
Oinima ilipi to dulu okukonakona?
Oshiwana shaJehova oshi na oishangomwa ihapu yokukonakonwa. Ndele mbela oshike to dulu okukonakona? Oshiwa okuhovela efiku keshe nokukonakona omushangwa wefiku netyekosha lao mokambo Konakona Omishangwa keshe efiku. Ngeenge otwa kala hatu lilongekidile okwoongala kwetu kwokoshivike, ohatu ka mona ouwa muhapu. Kakele kaasho, vamwe ove shi ninga elalakano lavo okukonakona oishangomwa yetu yopaKriste oyo ya nyanyangidwa fimbo inave uya moshili. Natango, vamwe ohava hoolola okukonakona moule eevelishe donhumba odo di li momatukulwa elesho lOmbibeli lokoshivike.
Ongahelipi ngeenge eenghalo doye ihadi ku pitike u konakone noukeka ouyelele aushe oo tau ka kundafanwa pokwoongala kweongalo kwokoshivike? Henuka okutondoka mwaasho tashi ka kundafanwa, ile nokuli okukala ino lilongekida nande oshitukulwa shonhumba osho tashi ka kundafanwa pokwoongala molwaashi ito dulu oku i mana ko aishe. Ponhele yaasho, tala kutya oto dulu okukonakona po shike, ndele to shi lilongekida nawa. Kala to ningi ngaho oshivike keshe, opo nee mokweendela ko kwefimbo, ninga eenghendabala opo u kale ho lilongekidile oitukulwa ikwao yokwoongala.
“Tunga eumbo loye”
Jehova okwa hala omitwe domaukwaneumbo di longe noudiinini opo di dule okufila oshisho omaukwaneumbo ado. Ombibeli otai ti: “Longa nokuyukifa oilonga yoye pondje ndele longekida epya loye.” (Omayel. 24:27, yelekanifa OB-1986.) Ndele nande ongaho, omutwe woukwaneumbo ou na yo okufila oshisho eemhumbwe dopamhepo doukwaneumbo, molwaashi ovelishe oyo otai twikile ko tai ti: ‘Opo nee to tungu eumbo loye.’ Mbela ongahelipi omitwe domaukwaneumbo tadi dulu okufila oshisho omaukwaneumbo ado pamhepo? Ombibeli otai ti: “[Eumbo] tali pamekwa neendunge.” — Omayel. 24:3.
Ongahelipi oukwaneumbo woye tau dulu okumona ouwa omolwokukala neendunge dokuyoolola? Eendunge dokuyoolola odo oukwatya oo hau tu kwafele tu konakone notu nongele oinima. Opo ekonakono leni loukwaneumbo li kale tali ti sha, owa pumbwa okushiiva nawa oshilyo keshe shoukwaneumbo woye. Mbela oilyo youkwaneumbo woye otai shi endifa ngahelipi pamhepo? Kala ho pwilikine nawa kwaasho tai popi ngeenge to kundafana nayo. Mbela oi hole okungongota ile oya nyika olungwenye? Mbela oya kwatwa ko kohole yokuhola omaliko? Ngeenge mu li moukalele, ovana voye ohava kala ngoo va manguluka okulombwela oomakula vavo kutya vo Eendombwedi daJehova? Ohava hafele ngoo elesho lOmbibeli nosho yo ekonakono loukwaneumbo? Mbela otava lalakanene ngoo shili okukala metwokumwe neendjila daJehova? Ngeenge owa kala ho konakona nawa oilyo youkwaneumbo woye, oto ka mona kutya oshike osho wa pumbwa okuninga opo u i kwafele i kulike omaukwatya opaKriste.
Konga moifo yOshungonangelo no-Awake! oitukulwa yonhumba oyo tai kundafana eemhumbwe dokondadalunde doukwaneumbo woye. Opo nee lombwela oukwaneumbo komesho yefimbo kutya oshike tamu ka konakona opo keshe umwe a hangike a lesha ouyelele oo. Ekonakono leni nali ningwe monghedi yopahole. Divilika efimano laasho tamu konakona nokuyelifa nghee oukwaneumbo tau dulu okutula moilonga oitwa yonhumba, nopehe na okuvela ombedi ile okufifa ohoni oilyo youkwaneumbo. Ladipika oshilyo keshe shoukwaneumbo shi kufe ombinga meenghundafana da tya ngaho. Kwafela keshe umwe moukwaneumbo a mone kutya Eendjovo daJehova oda “wanenena” nomolwaasho otadi dulu oku va kwafela monghalamwenyo yavo. — Eps. 19:8.
Omauwa oo hatu mono mokukonakona
Ovanongononi ovo vehe shii Kalunga ohava dulu okukonakona eshito, oiningwanima yomounyuni nosho yo oshitwe yovanhu, ndele kave shii lela eityo loinima oyo. Mepingafano naasho, ovo hava konakona pandjikilile Eendjovo daKalunga ohava kwafelwa komhepo yaye opo va ude ko omaukwatya aKalunga makumwifi oo e liwetikile meshito nokumona nghee oiningwanima younyuni tai wanifa omaxunganeko Ombibeli nonghee elalakano laKalunga lokunangeka noupuna ovanhu ovaduliki tali ende tali wanifwa. — Mark. 13:4-29; Rom. 1:20; Eh. 12:12.
Nonande oinima oyo hatu lihongo oikumwifi, katu na okukala tu na ounhwa. Ponhele yaasho, okukonakona Eendjovo daKalunga efiku keshe oku na oku tu kwafela tu kale ovalininipiki. (Deut. 17:18-20) Ohaku tu amene yo “kekotokelo loulunde.” Ngeenge Eendjovo daKalunga otadi longo momitima detu, oulunde itau ke tu finda noupu. (Heb. 2:1; 3:13; Kol. 3:5-10) Kungaho, ‘okweenda kwetu otaku ka wapalela Omwene, nohatu ke mu hafifa muaishe shili nokwiimika oiimati moshilonga keshe shiwa.’ (Kol. 1:10) Osho osho shi na oku tu linyengifa tu konakone Eendjovo daKalunga, nohatu ka mona ouwa muhapu ngeenge otwa ningi ngaho.