Nghee to dulu okulilongekidila oshipopiwa shomofikola
OSHIPOPIWA keshe osho to pewa mofikola otashi ku kwafele u ninge exumokomesho. Ngeenge owa ningi eenghendabala da mana mo, mokweendela ko kwefimbo oto ka mona kutya owa ninga exumokomesho, notashi ka kala yo shi liwetikile kuvamwe. (1 Tim. 4:15) Ofikola otai ke ku kwafela u xwepopaleke ounghulungu woye.
Mbela oho kala u na oumbada wokupopya moipafi yeongalo? Oshi li paushitwe okukala omunhu wa tila, nokuli nonande owa kala to kufa ombinga mofikola oule wefimbo. Ndele nande ongaho, ope na oinima yonhumba oyo tai dulu oku ku kwafela uha kale unene wa tila. Kala u na onghedindjikilile yokulesha mokule keumbo. Kala yo ho kufa ombinga luhapu mokuyandja omilombo pokwoongala. Ngeenge ou li omuudifi, kala ho kufa ombinga moilonga yomomapya pandjikilile. Osho otashi ke ku kwafela u kale u na owino wokupopya moipafi yavamwe. Kakele kaasho, kala yo ho lilongekida oshipopiwa shoye nawa komesho yefimbo, nokulideula to popi mokule. Ngeenge to ka yandja oshipopiwa shoye, dimbuluka kutya oto ka popya novanhu ovanambili. Kala alushe ho ilikana kuJehova fimbo ino yandja oshipopiwa shoye. Jehova oha yandje nehalo liwa omhepo yaye iyapuki kovapiya vaye ovo tave i pula. — Luk. 11:13; Fil. 4:6, 7.
Ino teelela u kale omupopi nomuhongi omunekeka meni lefimbo lixupi, molwaashi ohashi pula efimbo opo u kale u na owino. (Mika 6:8) Ngeenge ou li omunafikola mupe, ino teelela oshipopiwa shoye shotete shi kale sha denga mbada. Ponhele yaasho, pomhito keshe kala to longele konghedi yokupopya oyo wa pewa. Konakona onghedi yokupopya oyo wa pewa u longele kuyo, oyo tai hangwa membo eli. Ngeenge efimbo loye otali shi pitike, kala ho ningi omadeulo oo a pambafana noshitwa oko to ka longela. Osho otashi ke ku kwafela u mone owino u na sha nonghedi yokupopya oyo to ka longela kuyo. Okuninga ngaho otaku ke ku kwafela u ninge exumokomesho.
Nghee to dulu okulilongekidila oipopiwa yokulesha yomofikola
Okulilongekidila oipopiwa yokulesha moipafi osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okutumbula oitya oyo to lesha. Diva konima eshi wa pewa oshipopiwa shoye, kala ho lesha mo lwoikando opo u ude ko nawa osho to lesha. Kendabala okuuda ko oshitwa keshe osho shi li metumbulo keshe nosho yo ediladilo olo li li mokatendo keshe opo u ka dule okulesha monghedi ya yela nokuholola omaliudo oo a kwatelwa mo. Ngeenge otashi dulika, longifa emboitya u tale nghee oitya oyo uhe shi hai tumbulwa. Konakona nawa ouyelele oo to ka lesha. Ovadali otashi dulika va pumbwa okukwafela ounona vavo vanini moshinima osho.
Mbela owa pelwe nale oshipopiwa osho sha kwatela mo okulesha eevelishe donhumba dOmbibeli ile outendo vonhumba voshitukulwa shOshungonangelo? Oto dulu okupula umwe oo e shii okulesha nawa e ku leshele oshipopiwa shoye mokule, ove to didilike nee omutono wewi laye nosho yo nghee ta tumbula oitya, nghee ta tula opo pe na okutulwa nonghee ta divilike oitwa. Opo nee kendabala okuninga sha faafana eshi to lesha.
Ngeenge owa hovele okulilongekida oshipopiwa shoye, shilipaleka kutya owa konakona nawa onghedi yokupopya oko to longele. Ngeenge otashi dulika, endulula mo vali konima eshi wa lesha mokule lwoikando oshipopiwa shoye. Kendabala okutula moilonga pauyadi omayele e na sha nonghedi yokupopya oko to longele.
Ngeenge owa kala to lideula ngaho, otashi ke ku kwafela moukalele, molwaashi ngeenge u li moukalele oho mono eemhito dihapu dokuleshela ovanhu. Osha fimana okukala ho lesha nawa molwaashi Eendjovo daKalunga odi na eenghono okulundulula okukalamwenyo kwovanhu. (Heb. 4:12) Ino diladila kutya oto ka kala omuleshi omunekeka konima eshi wa yandja oshipopiwa shimwe ile ivali. Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela omukulunhuongalo Omukriste oo a li e na owino a ti: “Diinina oku va leshela.” — 1 Tim. 4:13.
Oshikundafanwa nonghalo omo to ka yandja oshipopiwa shoye
Ngeenge owa ulikwa u ka yandje oshipopiwa mofikola nowa pewa onghalo omo to ke shi yandja, oto ke shi lilongekidila ngahelipi?
Owa pumbwa okudiladila koinima itatu ya fimana: (1) oshikudafanwa, (2) onghalo omo to ka yandja oshipopiwa nosho yo omunhu oo to ka popya naye nosho yo (3) onghedi yokupopya oko to ka longela.
Owa pumbwa okwoongela ouyelele u na sha noshikundafanwa shoye. Ndele fimbo ino ya moule waasho, diladila moule shi na sha nonghalo omo to ka yandja oshipopiwa shoye nosho yo omunhu oo to ka popya naye, molwaashi oinima oyo oyo tai ke ku kwafela u mone kutya owa pumbwa oku ka kundafana shike nokuyandja oshipopiwa shoye monghedi ya tya ngahelipi. Oto ka yandja oshipopiwa shoye monghalo ilipi? Mbela oshipopiwauliko shoye osha kwatela mo okuudifila omunhu oo u shii? Ile oto ke shi yandja wa fa opo wa shakeneke omunhu oshikando shotete? Mbela omunhu oo to ka popya naye omukulunhu kwoove ile okaana? Mbela oku na etaleko la tya ngahelipi shi na sha naasho to ka kundafana naye? Oku shii shike kombinga yoshikundafanwa osho? Owa hala okuhanga elalakano lilipi? Omanyamukulo komapulo oo otae ke ku kwafela u mone osho wa pumbwa okuninga po.
Openi to hange ouyelele u na sha noshikundafanwa osho wa pewa? Ngeenge owa tale pepandja 33 fiyo 38 lembo eli, oto ka hanga po oshileshwa osho shi na oshipalanyole: “Nghee to dulu okukonga omauyelele.” Lesha oshileshwa osho, opo nee to longifa oikwa noipangifo yokukonga omauyelele oyo u na. Pemhito dihapu, otashi dulika u mone diva ouyelele muhapu u dulife pwaao wa hala. Konakona nawa ouyelele oo opo u tale kutya ulipi to dulu oku ka longifa. Ndele eshi to konakona ouyelele oo, kaleka momadiladilo onghalo omo to ka yandja oshipopiwa shoye nosho yo omunhu oo to ka popya naye. Didilika yo oitwa oyo tai wapalele oku ka longifa.
Fimbo ino unganeka oshipopiwa shoye noino fika pexulifodiladilo kutya ouyelele ulipi to ka longifa, lesha manga onghedi yokupopya oko to ka longela. Osha fimanenena okuninga ngaho, molwaashi ou na okukala u na onghedi yokupopya oko to longele.
Ngeenge owe lilongekida oku ka yandja oshipopiwa shoye meni lefimbo olo wa ufilwa, oto ka dula okuxulifa nawa oshipopiwa shoye. Ngeenge owa pitililifa efimbo, oto ka kanghekwa. Ndele ngeenge tu li moukalele, efimbo letu ihali kala la ngabekwa lela. Onghee hano, ngeenge to lilongekida oshipopiwa shoye, kaleka momadiladilo efimbo olo wa ufilwa, ashike yandja unene elitulemo kokuhonga noukeka.
Onghalo omo to dulu okuyandja oshipopiwa shoye. Konakona eenghalo omo to dulu okuyandja oshipopiwa odo di li pepandja 82 ndele to hoolola po imwe oyo u wete ya yukila keenghalo odo hatu lihange mudo moukalele, oyo tai ke ku kwafela u yandje nawa oshipopiwa shoye. Ngeenge owa kala to kufa ombinga mofikola oule wefimbo, kala wa tala ko oipopiwa oyo to pewa i li omhito yokuninga exumokomesho nokukulika ounghulungu oo tau ke ku kwafela moukalele.
Ngeenge omupashukili wOfikola yOukalele woPauteokratika okwe ku pa onghalo omo to ka yandja oshipopiwa shoye, longela konghalo oyo. Eenghalo dihapu omo hatu yandje oipopiwa odi na sha nokuudifa. Ngeenge ino udifa nale meenghalo da tya ngaho, pula ovaudifi ovo va udifa meenghalo odo. Ngeenge otashi shiiva, kendabala okukundafana oshikundafanwa shoye monghalo ya yukila kwaayo wa hoolola membo ile wa pewa u longele kuyo. Osho otashi ke ku kwafela u kale wa deuka nawa.
Nghee to dulu okuyandja oshipopiwa osho shi li molupe loshipopiwa shomoipafi
Ovamwatate navo ohava pewa oipopiwa yominute dinini mofikola. Ngeenge omumwatate te lilongekidile oipopiwa oyo naye oku na okushikula omayele oo a kundafanwa metetekelo. Eyooloko olo li li pokati koipopiwa yovamwatate naayo yovamwameme ololo kutya oipopiwa yovamwatate ohai yandjwa monghedi yoshipopiwa shomoipafi, ofimbo yovamwameme hai kala molupe leenghundafana dovanhu vavali.
Owa pumbwa okulilongekida oshipopiwa shoye nawa opo ovapwilikini aveshe va ka mone ouwa musho. Dimbuluka kutya ovapwilikini vahapu ovo tava ka kala po ove shii nale eeshili dOmbibeli dopehovelo. Otashi dulika va kale ve shii nawa oshikundafanwa oko kwe likolelela oshipopiwa shoye. Kaleka momadiladilo osho ve shii nale shi na sha noshikundafanwa osho. Kendabala oku va kwafela va mone ouwa moshipopiwa shoye. Lipula kutya: ‘Ongahelipi handi dulu okuyandja oshipopiwa shange monghedi oyo tai kwafele nge ile ovapwilikini va shiive nawa omaukwatya aJehova? Ouyelele oo handi ka kundafana otau dulu ngahelipi oku tu kwafela tu shiive kutya ehalo laKalunga olilipi? Ongahelipi oshikundafanwa eshi tashi tu kwafele tu ninge omatokolo e li pandunge nonande otu li mounyuni omo ovanhu tava lalakanene okuwanifa po omahalo avo opambelela?’ (Ef. 2:3) Opo u mone omanyamukulo komapulo oo, owa pumbwa okukonga omauyelele. Ngeenge to longifa Omishangwa, inashi wana ashike oku di lesha. Tomhafana novapwilikini to longifa omishangwa, to yelifa nghee omishangwa odo tadi dulu oku va kwafela va fike pexulifodiladilo lonhumba ile longadi. (Oil. 17:2, 3) Ino kendabala okupopya oinima ihapu unene. Yandja oshipopiwa shoye monghedi omo ovanhu tava ka dula oku shi dimbuluka noupu.
Eshi to lilongekida, owa pumbwa yo okuyandja elitulemo konghedi omo to ka yandja oshipopiwa shoye. Ino lipwililikila oshinima osho. Lideula okuyandja oshipopiwa shoye to popi mokule. Eshi to ningi eenghendabala u konakone nokutula moilonga omayele oo taa hangwa meenghedi dokupopya di lili noku lili, otashi ke ku kwafela u ninge exumokomesho. Kutya nee ou li omunafikola mupe ile ou na nale owino mokuyandja oipopiwa, lilongekida nawa opo u ka yandje oshipopiwa shoye to ulike kutya owa tomwa u itavele osho to popi nokuholola omaliudo oo a kwatelwa moshikundafanwa shoye. Eshi to yandje oshipopiwa keshe mofikola, kaleka momadiladilo kutya elalakano loye olo okulongifa oshali yokudula okupopya oyo wa pewa kuKalunga opo u mu fimanekife. — Eps. 150:6.