Etukulwa etimulongo nalimwe
‘Kaleni nokukonga tete ouhamba’
1. (a) Omolwashike Jesus a ladipika ovapwilikini vaye va konge tete Ouhamba? (b) Epulo lilipi tu na okulipula?
OMIDO di dule 1 900 da pita, Jesus okwa li a ladipika ovapwilikini vaye moshipopiwa shaye muGalilea a ti: “[Kaleni hano nokukonga, NW] tete ouhamba waKalunga nouyuki waye.” Ndele omolwashike osho sha li sha endelela? Mbela efimbo laKristus lokupewa eenghono dOuhamba kala li natango monakwiiwa konima yomafelemido mahapu? Heeno, ndele Ouhamba wopaMessias okwa li tau ka kala oshilongifo osho Jehova kwa li ta ka longifa okuyukipalifa ounamapangelo waye nokuwanifa po elalakano laye linenenene li na sha nedu. Keshe oo e udite ko shili efimano loinima oyo ota ka pitifa komesho Ouhamba monghalamwenyo yaye. Ngeenge osho osha li ngaho mefelemudo lotete, inashi fimanenena tuu kunena, eshi Kristus paife a nangekwa po e li Ohamba! Hano epulo olo tu na okulipula olo kutya: Mbela onghedi yange yokukalamwenyo otai ulike ngoo kutya ohandi kongo tete Ouhamba waKalunga?—Mateus 6:33.
2. Oinima ilipi ovanhu vahapu tava lalakanene neenghono?
2 Doshili, kunena omamiliyona ovanhu mounyuni aushe otaa kongo tete Ouhamba. Otaa ulike kutya otava yambidida epangelo lOuhamba mokuninga okulonga ehalo laJehova oshinima sha fimana monghalamwenyo yavo, ve mu liyapulila. Mepingafano naasho, ovanhu vahapu ove na ohokwe yokulalakanena oinima yongaho. Ovanhu otava lalakanene oimaliwa nosho yo oiniwe nomalihafifo oo taa pula oshimaliwa. Ile tava kondjo neenghono va xumife komesho omaifano avo. Onghedi yavo yokukalamwenyo otai ulike kutya otave lipula unene navo vene, noinima yopamaliko nosho yo nomalihafifo. Ohava tula Kalunga pondodo onhivali, ngeenge ove mu itavela nokuli.—Mateus 6:31, 32.
3. (a) Jesus okwa ladipikila ovahongwa vaye va konge omamona elipi, nomolwashike? (b) Omolwashike pe he na omhumbwe yokukala tu na unene oshisho shoinima yopalutu?
3 Ndele Jesus okwa pa ovahongwa vaye omayele aa taa ti: “Inamu liongelela omamona kombada yedu,” molwaashi kape na limwe lomomamona oo hali kala fiyo alushe. Okwa ti: “Ndelenee liongeleleni omamona meulu” mokulongela Jehova. Jesus okwa ladipika ovashikuli vaye va kaleke eisho lavo “li li nawa” mokuyandja elitulemo nokulongifa eenghono davo mokulonga ehalo laKalunga. Okwe va lombwela a ti: “Kamu dulu okukalela Kalunga nemona.” Ndele ongahelipi shi na sha neemhumbwe dopalutu—oikulya, oikutu nosho yo onhele yokukala? Jesus okwa yandja omayele taa ti: ‘Inamu kala noshisho.’ Okwa yukifa elitulemo lavo koudila, kutya Kalunga oye he va palula. Jesus okwa ladipika ovashikuli vaye ve lihonge keengala, kutya Kalunga oye he di djaleke. Mbela ovapiya vaJehova vopanhu ovanaendunge kave na ongushu ve dule aishe oyo? Jesus okwa ti: “[Kaleni hano nokukonga, NW] tete ouhamba waKalunga nouyuki waye, opo tamu wedelwa ko ei [ya pumbiwa] aishe.” (Mateus 6:19-34) Mbela oilonga yoye ohai ulike kutya osho owe shi itavela?
Ino efa oshili yOuhamba i fininikwe
4. Ngeenge omunhu oha yandje unene elitulemo lihapu koinima yopamaliko, oshidjemo otashi dulu okukala shike?
4 Osha yuka okukala hatu lipula shi na sha nokukala tu na sha wana opo tu wanife po eemhumbwe dopalutu detu vene nosho yo doukwaneumbo wetu. Ndele ngeenge omunhu ote lipula unene noinima yopalutu, oidjemo otai dulu okukala ya nyika oshiponga. Nokuli nonande omunhu ota dulu okupopya kutya okwa itavela Ouhamba, ngeenge momutima waye oha pitifa komesho oinima imwe, oshili yOuhamba otai ka fininikwa. (Mateus 13:18-22) Pashihopaenenwa, pomhito imwe omupangeli omunyasha oshipuna okwa pula Jesus a ti: “Ondi nokulonga shike ndi mone omwenyo waalushe?” Okwa li nonghalamwenyo ya koshoka paenghedi nokwa ungaunga navamwe nawa, ndele okwa li unene e hole oiniwe yaye yopamaliko. Ka li a dula okweefa po oiniwe yaye yopamaliko opo a ninge omushikuli waKristus. Onghee hano, okwa pitililwa po komhito oyo kwa li tai mu dulifa a ka kale pamwe naKristus mOuhamba womeulu. Pomhito oyo Jesus okwa ti: “Oipuna oi noudjuu u fike peni okuya mouhamba waKalunga.”—Markus 10:17-23.
5. (a) Paulus okwa ladipika Timoteus a kale a wanenwa kushike, nomolwashike? (b) Ongahelipi Satana ha longifa “olwisho loimaliwa” li li omwiyo muhanauni?
5 Omido donhumba konima yaasho, omuyapostoli Paulus okwa shangela Timoteus, oo a li muEfeso, osho sha li ondingandinga yomalandifilo taa ende nawa. Paulus okwe mu dimbulukifa a ti: “Fye inatu eta mo sha mounyuni, ndele itatu dulu okudja mo nasha. Ndelenee ngenge tu na oipalwifa noikutu, osho tuu nashi tu wanenene.” Okulonga opo u mone “oipalwifa noikutu” yoye nosho yo youkwaneumbo osha yuka. Ndele Paulus okwa londwela a ti: “Ava va hala okupunapala, otava wile momahongaulo nomomwiyo nomouhalu uhapu woulai nowoiponga, tau ninginifa ovanhu menyonauko nomekano.” Satana oku na ekonda. Tete, ota dulu okukoka omunhu meenghedi dinini. Osho otashi dulu okulandulwa kefininiko linene, tashi dulika omhito yokuyelwa ile okupewa oilonga iwa oyo hai futu shihapu ndele otai pula efimbo olo kwa li hali longifwa nale omolwoinima yopamhepo. Okuninga shapo twa lungama, “olwisho loimaliwa” otali dulu okufininika oinima oyo ya fimana unene i na sha nOuhamba. Paulus okwe shi popya ngaha, a ti: “[Moku] li haluka vamwe va puka mo meitavelo, ve lityuulifa [nomaudjuu] mahapu.”—1 Timoteus 6:7-10.
6. (a) Opo tu henuke okuyulwa komwiyo wokuhola omaliko, otu na okuninga shike? (b) Elineekelo lilipi hatu dulu okukala tu na nokuli nongeenge hatu diladila shi na sha nonghalo yopamaxupilo younyuni kunena?
6 Omolwokuhola shili omumwaxe wopaKriste, Paulus okwa ladipika Timoteus a ti: “Inda onhapo oinima ya tya ngaha,” ndele “kondja ekondjo liwa leitavelo.” (1 Timoteus 6:11, 12) Eenghendabala da mana mo oda pumbiwa ngeenge otwa hala okuhenuka okutwaalelwa konghedi yokukalamwenyo yokuhola omaliko younyuni oo we tu dingilila. Ndele ngeenge ohatu kondjo neenghono metwokumwe neitavelo letu, Jehova ite ke tu efa nande. Nonande ope na elondo leendado nosho yo ehapupalo lokuhenoilonga, ota ka fya oshisho kutya otu na osho twa pumbwa shili. Paulus okwa shanga a ti: “Mokukala kweni kaleni mu he nolwisho. Eshi mu shi kwete nashi mu wanene, osheshi [Kalunga] okwa tya: Ame ihandi ku efa noitandi ku fii po nande. Onghee hano hatu dulu okutya nelineekelo: Omwene Oye omukwafi wange, ame ihandi tila; omunhu ota dulu okuninga nge shike?” (Ovaheberi 13:5, 6) Ohamba David oya shanga yo ya ti: “Nghee nda li omumati fiyo onda kulupa, omuyuki inandi mu mona nande a efuwa, ile oludalo laye tali ehela oshifima.”—Epsalme 37:25.
Ovahongwa vonale ova tula po oshihopaenenwa
7. Omalombwelo elipi e na sha nokuudifa Jesus a pa ovahongwa vaye, nomolwashike kwa li a wapala?
7 Eshi Jesus a deula nawa ovayapostoli vaye, okwe va tuma kuIsrael va ka udife onghundana iwa nonokutya: “Ouhamba weulu wa ehena popepi.” Kala li tuu etumwalaka tali hafifa! Jesus Kristus, Ohamba yopaMessias oya li mokati kavo. Molwaashi ovayapostoli ova li tava longele Kalunga, Jesus okwe va ladipika va kale ve na elineekelo kutya Kalunga ote ke va fila oshisho. Omolwaasho okwa ti: “Mondjila inamu ya ko nande nasha, nande nonhaili ile nekutu, hamungome ile noimaliwa ile noikutu ivali. Ndele ngenge tamu i meumbo, kaleni omo fiyo tamu ehene komesho.” (Mateus 10:5-10; Lukas 9:1-6) Jehova okwa li ta ka fya oshisho opo eemhumbwe davo di wanifwe po kOvaisrael vakwao, ovo va li ve na onghedindjikilile yokuyakula ovaendanandjila.
8. (a) Okafimbo kaxupi fimbo Jesus ina fya, omolwashike a yandja omalombwelo mape e na sha nokuudifa? (b) Oshike sha li shi na okukala shotete monghalamwenyo yovashikuli vaJesus?
8 Okafimbo kaxupi fimbo Jesus ina fya, okwa londwela ovayapostoli vaye shi na sha noushili oo kutya monakwiiwa otava ka longa koshi yeenghalo da lunduluka. Shi li oshidjemo shomafininiko opambelewa omolwoilonga yavo, otashi dulika va li itava ka yakulwa noupu muIsrael. Natango, konima yokafimbo ova li tava ka udifa etumwalaka lOuhamba moilongo yaavo ve he fi Ovajuda. Paife ova li ve na okuya “nokakutu keembongo nekutu.” Ndele nande ongaho, ova li ve na okutwikila okukonga tete Ouhamba waJehova nouyuki waye, ve na elineekelo kutya ota ka nangeka noupuna eenghendabala davo dokumona oipalwifa noikutu oyo va pumbwa.—Lukas 22:35-37, yelekanifa NW.
9. Ongahelipi Paulus a pitifa Ouhamba komesho monghalamwenyo yaye nonande kwa li ta file oshisho eemhumbwe daye dopalutu, nomayele elipi a yandja shi na sha noshinima osho?
9 Omuyapostoli Paulus okwa li oshihopaenenwa shiwa shokutula moilonga omayele aJesus. Paulus okwa li a ninga oukalele oshinima shotete monghalamwenyo yaye. (Oilonga 20:24, 25) Eshi a ya moshitukulwa a ka udife, okwa fila oshisho eemhumbwe daye dopalutu, a li nokuli ha tungu eefaila. Ka li a teelela vamwe ve mu file oshisho. (Oilonga 18:1-4; 1 Ovatessaloniki 2:9) Ndele okwa li ha tambula ko nolupandu omayakulo nomaano ngeenge vamwe tave mu ulikile ohole monghedi oyo. (Oilonga 16:15, 34; Ovafilippi 4:15-17) Paulus okwa ladipika Ovakriste va ha efe oinakuwanifwa yavo youkwaneumbo opo va udife, ndele ponhele yaasho ova ungaunge noinakuwanifwa yavo i lili noku lili pandjele. Okwe va kumaida va longe, va kale ve hole omaukwaneumbo avo nosho yo va yandje kuvamwe. (Ovaefeso 4:28; 2 Ovatessaloniki 3:7-12) Okwe va ladipika ve lineekele Kalunga, ndele hamoiniwe yopamaliko, nova longife onghalamwenyo yavo monghedi oyo tai ulike kutya ove udite ko shili kutya oinima ilipi ya fimanenena lela. Metwokumwe nomahongo aJesus, osho otashi ti okukonga tete Ouhamba waKalunga nouyuki waye.—Ovafilippi 1:9-11.
Konga tete Ouhamba monghalamwenyo yoye
10. Otashi ti shike okukonga tete Ouhamba?
10 Mbela ohatu ningi shi fike peni mokulombwela vamwe onghundana iwa yOuhamba? Osho oshe likolelela unene keenghalo detu nosho yo kutya olupandu letu oli fike peni. Dimbuluka kutya Jesus ina tya: ‘Kongeni Ouhamba ngeenge mu he na vali osho tamu ningi.’ Molwaashi oku shii efimano lOuhamba, okwa popya shi na sha nehalo laXe a ti: “Kongeni [alushe, NW] ouhamba waKalunga.” (Lukas 12:31) Nonande vahapu vomufye otwa pumbwa okulonga opo tu file oshisho eemhumbwe detu nosho yo domaukwaneumbo etu, ngeenge otu na eitavelo, ohatu ka yandja elitulemo linene koilonga yOuhamba oyo twa pewa kuKalunga. Ndele nande ongaho, ohatu ka fila oshisho oinakuwanifwa yetu yomaukwaneumbo.—1 Timoteus 5:8.
11. (a) Jesus okwa faneka ngahelipi kutya haaveshe tava ka dula okulonga sha faafana mokutandavelifa etumwalaka lOuhamba? (b) Omatomheno elipi taa ufa kutya ohatu dulu okulonga shi fike peni?
11 Vamwe vomufye ohatu dulu okulongifa efimbo lihapu tu dule vamwe mokuudifa onghundana iwa yOuhamba. Ndele meyele laJesus li na sha nomadu e lili noku lili, okwa ulika kutya aveshe ovo ve na omitima da fa edu liwa otava ka ima oiimati. Otave shi ningi shi fike peni? Eenghalo doohandimwe oda yoolokafana. Omido domunhu, oukolele waye nosho yo oinakuwanifwa yaye youkwaneumbo oi li oinima imwe oyo i na okukalekwa momadiladilo. Ndele ngeenge omunhu oku na olupandu lashili, otapa dulu okulongwa shihapu.—Mateus 13:23.
12. Elalakano liwa lopamhepo lilipi ovanyasha tava ladipikwa unene va diladile?
12 Oshiwa okukala tu na omalalakano oo tae tu kwafele tu tamunune mo okukufa ombinga kwetu moukalele wOuhamba. Ovanyasha ove na okudiladila sha kwata moiti shi na sha noshihopaenenwa sha denga mbada shOmukriste omunyasha omuladi Timoteus. (Ovafilippi 2:19-22) Oshike tashi dulu okukala shiwa shi dule okuya moukalele wefimbo liyadi ngeenge va mane ofikola? Ovakulunhu navo otava ka mona ouwa mokulitulila po omalalakano mawa opamhepo.
13. (a) Olyelye ta ufa osho hatu dulu okuninga pauhandimwe moilonga yOuhamba? (b) Ngeenge ohatu kongo shili tete Ouhamba, ohatu ulike shike?
13 Ponhele yokukembaula ovo tashi dulika ve udite tava dulu okuninga shihapu, otu na okulinyengifwa keitavelo tu xwepopaleke omaukwatya etu opo tu dule okulongela Kalunga pauyadi ngaashi eenghalo detu tadi shi pitike. (Ovaroma 14:10-12; Ovagalati 6:4, 5) Ngaashi sha ulikwa shi na sha naJob, Satana okwa patana kutya ohokwe yetu inene oyo okuhokwa oiniwe yetu yopamaliko, ouwa wetu, onghalonawa yetu pauhandimwe nonokutya elinyengotomheno letu lokulongela Kalunga olo ohole yokulihola mwene. Ndele ngeenge ohatu kongo shili tete Ouhamba, otu na ombinga mokuulika kutya Ondiaboli oi li omunaipupulu munyanyalifa. Ohatu yandje oumbangi kutya osho sha fimanenena monghalamwenyo yetu oilonga yokulongela Kalunga. Meendjovo nomoilonga, ohatu ulike ohole yetu yomoule yokuhola Jehova, okuyambidida kwetu noudiinini ounamapangelo waye nosho yo ohole yetu yokuhola ovanhu vakwetu.—Job 1:9-11; 2:4, 5; Omayeletumbulo 27:11.
14. (a) Omolwashike elandulafano li na sha noukalele womomapya li na ouwa? (b) Eendombwedi dihapu otadi kufa ombinga moukalele womomapya shi fike peni?
14 Elandulafano otali dulu oku tu kwafela tu pondole shihapu shi dule pwaasho hatu ningi. Jehova oku na ‘efimbo olo a tula po’ okuwanifa po elalakano laye. (Exodus 9:5; Daniel 8:19) Ngeenge otashi shiiva, oshiwa okukufa ombinga moukalele womomapya pefimbo olo la ufwa ile shi dule po oshivike keshe. Omayovi omafele Eendombwedi daJehova mounyuni aushe ohaa kufa ombinga moukwafelikokolindjila, taa longifa konyala eevili mbali efiku keshe okuudifa onghundana iwa. Omayovi omafele omudo otaa longo e li ovakokolindjila vondjikilile, taa longifa eevili mbali netata lwaapo efiku keshe va udife etumwalaka lOuhamba. Ovakokolindjila ve likalekelwa nosho yo ovatumwa ohava longifa nokuli efimbo lihapu moilonga yOuhamba. Ohatu dulu yo okukonga eemhito tu lombwele keshe oo ta pwilikine eteelelo lOuhamba ohangelela. (Johannes 4:7-15) Otu na okukala twa hala okukala nombinga iyadi moilonga oyo ngaashi eenghalo detu tadi shi pitike, molwaashi Jesus okwa xunganeka a ti: “Ndele evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.”—Mateus 24:14; Ovaefeso 5:15-17.
15. Metwokumwe noukalele wetu, omolwashike u udite kutya omayele oo e li mOvakorinto votete 15:58 oku li pefimbo?
15 Eendombwedi daJehova otadi kufa ombinga moufembanghenda oo woilonga da hangana moitukulwa aishe yedu, kashi na nee mbudi kutya oda dja moshiwana shilipi. Ohadi tula moilonga omayele Ombibeli a nwefwa mo taa ti: “Kaleni mwa pama, mu ha tengauke, alushe kaleni ovaladi moilonga yOmwene, mu kale mu shi shii nokutya, oshilonga sheni kashi fi oshimha omOmwene.”—1 Ovakorinto 15:58.
Eenghundafana dokweendulula
• Eshi Jesus a ti natu twikile ‘okukonga tete ouhamba,’ okwa li ta ulike kushike osho shi na okutulwa pondodo onhivali?
• Oshike shi na okukala etaleko letu shi na sha nokufiloshisho eemhumbwe detu dopalutu nosho yo domaukwaneumbo etu? Ekwafo lilipi Kalunga te ke tu pa?
• Omeembinga dilipi doilonga yOuhamba hatu dulu okukufa ombinga?
[Efano pepandja 107]
Moshilongo keshe, Eendombwedi daJehova kunena otadi udifa onghundana iwa, fimbo exulilo inali uya