Etukulwa etimulongo netihamano
“Ohole yeni yokuholafana nai kale ya xwama”
1. Oshike luhapu hashi kumwifa ovanhu ovo opo tava ende kokwoongala kwEendombwedi daJehova oshikando shotete?
NGEENGE ovanhu tave uya oshikando shotete kokwoongala kwEendombwedi daJehova, luhapu ohava kala va kumwa kohole oyo hai ulikilwafana oko. Ohave i mono mokuhambelelwa oko hava hambelelwa nako nosho yo meendafano lopahole. Ovatalelipo poyoongalele yetu navo ohava didilike ohole oyo. Omukundaneki umwe okwa shanga shi na sha noshoongalele shimwe a ti: ‘Kapa li oo a li a nwa oingangamifi ile oikolwifa. Kapa li okuweelela. Kapa li okuundulafana. Kapa li okulifininika. Kapa li okutukana ile okuulafana nai. Kapa li omashendjo oulai ile omapopyo inaa koshoka. Kapa li oo ta shili omakaya. Kapa li okuvaka. Kapa li oo ta umbileshi oundooxa poungwena. Osha li oshinima inai shi mona nale.’ Aishe oyo oya li euliko lohole, oyo “ihai holoka nai, ihai kongo shayo vene.”—1 Ovakorinto 13:4-8.
2. (a) Mokweendela ko kwefimbo, oshike shi na okukala shi liwetikile shi na sha nokuulika ohole kwetu? (b) Mokuhopaenena Kristus, ohole yoludi lilipi twa pumbwa okukulika?
2 Ohole youmwainafana ohai konekifa Ovakriste vashili. (Johannes 13:35) Eshi hatu kulu pamhepo, ohatu lihongo okuulika ohole pauyadi. Omuyapostoli Paulus okwa ilikana opo ohole yOvakriste vakwao i “hapupale alushe.” (Ovafilippi 1:9) Omuyapostoli Johannes okwa ulika kutya ohole yetu oi na okukala yokuliyamba mwene. Okwa shanga a ti: “Ohole yovene otwa longwa oku i shiiva mueshi, eshi [Omona waKalunga] e tu yandjela omwenyo waye; [nafye] yo tu nokuyandjela ovamwatate eemwenyo detu.” (1 Johannes 3:16; Johannes 15:12, 13) Mbela ohatu ka yandjela lelalela ovamwatate eemwenyo detu? Ofimbo eenghalo dihapu itadi shi pula, ohatu ningi eenghendabala da wedwa po shi fike peni opo tu va kwafele paife, nokuli nonande kashipu kufye?
3. (a) Omonghedi ilipi hatu dulu okuulika ohole yetu pauyadi? (b) Omolwashike sha fimanenena tu kale nohole yokuholafana ya xwama paife?
3 Pamwe noilonga oyo tai ulike omhepo yokuliyamba mwene, otwa pumbwa okukala tu nine ovamwatate ohole yashili ya xwama. Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tadi ti: “Mokuhola ovamwaxo [kaleni mu na ohole ya xwama, NW].” (Ovaroma 12:10) Atusheni ohatu kala tu udite ngaho shi na sha novanhu vamwe. Ndele mbela itatu dulu okulihonga okukala tu hole vamwe natango nohole ya tya ngaho? Eshi exulilo longhalelo ei ya kulupa tali ehene popepi, osha fimanenena tu ehene popepi elela nOvakriste vakwetu. Ombibeli otai ti: “Exulilo loinima aishe oli li popepi . . . Komesho yaaishe ohole yeni yokuholafana nai kale ya xwama, osheshi ohole ohai fufile onduba yomatimba.”—1 Petrus 4:7, 8.
Ngeenge omaupyakadi taa holoka po
4. (a) Omolwashike omaupyakadi taa dulu okuholoka pokati kaavo ve li meongalo? (b) Ofimbo haalushe tashi dulika hatu kala twa hala okutula moilonga omayele Ombibeli, ouwa ulipi hatu dulu okumona ngeenge otwe shi ningi?
4 Doshili, fimbo ashike inatu wanenena, otapa ka kala omafimbo oo hatu ka ninga oinima oyo tai nyemateke vamwe. Ovamwatate navo otava dulu okunyona kufye meenghedi di lili noku lili. (1 Johannes 1:8) Ngeenge owe lihange monghalo ya tya ngaho, ou na okuninga shike? Omishangwa otadi yandje ewiliko la pumbiwa. Ndele osho tadi ti otashi dulika itashi tu kumwe naasho tu li ovanhu inava wanenena hatu kala twa hala okuninga. (Ovaroma 7:21-23) Ndele nande ongaho, okutula kwetu moilonga omayele oo e li mOmbibeli twa mana mo, otaku ka yandja oumbangi u na sha nehalo letu lashili lokuhafifa Jehova. Okuninga ngaho otaku ka kulika yo ohole yetu yokuhola vamwe.
5. Ngeenge umwe okwe tu nyemateka, omolwashike tu he na oku mu alulila owii?
5 Ngeenge ovanhu va nyematekwa, omafimbo amwe ohava kongo eemhito okwaalulila owii ovo ve va nyemateka. Ndele osho ohashi naipike ashike onghalo. Ngeenge opa pumbwa ehandukilo, otu na oku shi efela Kalunga. (Omayeletumbulo 24:29; Ovaroma 12:17-21) Vamwe otashi dulika va kendabale okuhenuka okupopya naao e va nyemateka. Ndele katu na nande okuninga ngaho ovalongeli Kalunga vakwetu, omolwaashi okulongela Kalunga kwetu itaku ka tambulwa ko ngeenge katu hole ovamwatate. (1 Johannes 4:20) Onghee hano, Paulus okwa shanga a ti: “Lididimikilafaneni, diminafaneni po omanyono, ngenge mwa ningafana nomukweni, ngaashi [Jehova, NW] e mu dimina po, osho nanye yo mu ninge.” (Ovakolossi 3:13) Mbela oto dulu okuninga ngaho?
6. (a) Olungapi tu na okudimina po ovamwatate? (b) Okuuda ko shike taku ke tu kwafela tu ungaunge nenyono twe li ningilwa?
6 Ongahelipi ngeenge umwe ota nyono kufye lwoikando ndele hamanyono a kwata moiti oo tae mu ningifa a kondwe mo meongalo? Shi na sha nomanyono manini a tya ngaho, omuyapostoli Petrus okwa yandja ediladilo lokudimina po ‘lu-7.’ Ndele Jesus okwa ti: “Ihandi ku lombwele lu-7, ndelenee lwo-77.” Okwa divilika ouhapu weengunga detu kuKalunga tadi kondjifafanifa naasho omunhu keshe tashi dulika e tu nine. (Mateus 18:21-35) Meenghedi dihapu, ohatu nyono kuKalunga efiku keshe—omafimbo amwe omolwoilonga yokulihola mwene, mwaasho hatu popi ile hatu diladila ile mwaasho hatu dopa okuninga—nope he na nokuli okudidilika kutya ohatu nyono. (Ovaroma 3:23) Ndele Kalunga ota twikile okukala omunanghenda kufye. (Epsalme 103:10-14; 130:3, 4) Okwa hala tu ungaunge navakwetu monghedi ya faafana. (Mateus 6:14, 15; Ovaefeso 4:1-3) Nokungaha ohatu ka kala hatu tula moilonga ohole oyo “ihai dimbuluka owii ye u ningilwa.”—1 Ovakorinto 13:4, 5; 1 Petrus 3:8, 9.
7. Otu na okuninga shike ngeenge omumwatate oku tu nine?
7 Otashi dulika tapa ka kala omafimbo amwe oo hatu ka didilika kutya nonande katu na omaliudo mai shi na sha nomumwatate, ye oku tu nine. Ohatu dulu okuhoolola oku shi ‘fufila nohole,’ ngaashi 1 Petrus 4:8 ta ti. Ile ohatu dulu okukatuka onghatu tu popye naye ndele hatu kendabala okutungulula ekwatafano lombili.—Mateus 5:23, 24.
8. Ngeenge omwiitaveli mukwetu oha ningi sha osho tashi tu nyemateke, oshike tashi dulu okuningwa shi na sha nasho?
8 Otashi dulika omwiitaveli mukwetu ta ningi sha osho itashi ku nyemateke ashike, ndele navamwe yo. Mbela itashi ka kala shiwa okupopya naye? Otashi dulika. Ngeenge owa popi oupyakadi kuye paumwene monghedi yombili, osho otashi dulu okweeta oidjemo iwa. Ndele tete owa pumbwa okulipula kutya: ‘Mbela ota ningi sha ngoo shili osho shi he li pamishangwa? Ile oupyakadi owa holoka po unene tuu molwaashi eputuko nokutekulwa kwange oyo ya yooloka ko kuyaye?’ Kala wa lungama u ha tule po omifikamhango doye mwene ndele to mu tokola she likolelela kudo. (Jakob 4:11, 12) Jehova oha tambula ko ovanhu aveshe nope he na onhondo okudja momaputuko aeshe, nohe ve lididimikile eshi tava kulu pamhepo.
9. (a) Oolyelye hava ungaunga nomanyono a kwata moiti meongalo? (b) Onaini shi li oshinakuwanifwa shaao a nyonenwa a katuke tete onghatu, nonelalakano lashike?
9 Ngeenge umwe meongalo okwa i menyono la kwata moiti, ngaashi oluhaelo, ope na okuyandjwa elitulemo neendelelo. Okoolyelye mbela? Okovakulunhuongalo. (Jakob 5:14, 15) Ndelenee ngeenge enyono olo la ningilwa umwe, otashi dulika li na sha neengeshefa ile nokulongifa nai elaka, kungaha oo a ningilwa enyono oku na okukendabala tete okupopya naao a ninga epuko paumwene. (Mateus 18:15) Ngeenge osho itashi kandula po oshinima, opa pumbwa okukatukwa eenghatu dimwe ngaashi sha shangwa muMateus 18:16, 17. Ohole yetu yokuhola omumwatate oo a nyona nosho yo ehalo loku mu “likola” otai ke tu kwafela tu shi ninge monghedi oyo hatu dulu okuhanga omutima waye.—Omayeletumbulo 16:23.
10. Ngeenge oupyakadi tau holoka, oshike tashi ke tu kwafela tu tale ko oinima monghedi ya yuka?
10 Ngeenge oupyakadi tau holoka, kutya nee owa kula ile omunini, ohatu ka mono ouwa ngeenge ohatu kendabala okuuda ko nghee Jehova te u tale ko. Iha hokwa oulunde nandenande, nomefimbo laye la wapala ovo va nyona omanyono a kwata moiti ndele itave livele ombedi ohava kufwa mo mehangano laye. Ndelenee inatu dimbwa kutya atusheni ohatu nyono moinima inini notwa pumbwa onheni nonghenda yaye. Kungaha, Jehova okwe tu tulila po oshihopaenenwa tu shi hopaenene ngeenge vamwe tava nyono kufye. Ngeenge otu li ovananghenda, ohatu hopaenene ohole yaye.—Ovaefeso 5:1, 2.
Konga eemhito u ‘mbwalangadjeke’ ohole
11. Omolwashike Paulus a ladipika Ovakorinto va ‘mbwalangadjeke’ ohole yavo?
11 Paulus okwa kala eemwedi ta pameke eongalo lomuKorinto muGreka. Okwa longa noudiinini opo a kwafele ovamwaxe oko, nokwa li e va hole. Ndele vamwe vomuvo kava li ve mu hole nohole ya xwama. Ova li ovakembauli neenghono. Okwe va ladipika va ‘mbwalangadjeke’ ohole yavo. (2 Ovakorinto 6:11-13; 12:15) Nafye ohatu ningi nawa ngeenge hatu konakona kutya ohatu ulikile vamwe ohole shi fike peni notu konge eemhito doku i mbwalangadjeka.—1 Johannes 3:14.
12. Ongahelipi hatu dulu okukulika ohole yetu yokuhola aveshe meongalo?
12 Mbela ope na vamwe meongalo ovo hatu mono shidjuu okukala twa ehena popepi navo? Ngeenge otwa kala itatu tale komayooloko keshe opanhu—ngaashi twa hala vamwe ve tu ningile—otashi dulu oku tu kwafela tu pameke ekwatafano lopahole pokati ketu. Omaliudo etu e na sha navo otaa dulu yo okuxwepopala ngeenge ohatu tale komaukwatya avo mawa nokuyandja elitulemo kuo. Osho otashi ka kulika shili ohole yetu yoku va hola.—Lukas 6:32, 33, 36.
13. Ongahelipi hatu dulu okumbwalangadjeka ohole yetu shi na sha naavo ve li meongalo letu?
13 Doshili, ope na omangabeko mwaasho hatu dulu okuningila vamwe. Itatu ka dula okupopifa keshe umwe pokwoongala keshe. Otashi dulika itashi ka shiva okukwatela mo keshe umwe ngeenge hatu shivi ookaume ve uye va lye pamwe nafye. Ndele mbela itatu dulu okumbwalangadjeka ohole yetu mokulongifa ashike ominute dinini tu lishiive nawa nakeshe umwe meongalo? Mbela omafimbo amwe itatu dulu tu pule umwe oo tu he shii nawa a longe nafye moilonga yomomapya?
14. Ngeenge tu li mokati kOvakriste ovo inatu shakeneka nande onale, ongahelipi hatu dulu okuulikilafana ohole ya xwama?
14 Oyoongalele yopaKriste ohai yandje eemhito diwa dokumbwalangadjeka ohole yetu. Otashi dulika pa kale ovanhu omayovi. Itatu dulu okukundafana navo aveshe, ndele ohatu dulu okulihumbata monghedi oyo tai ulike kutya ohatu pitifa ouwa wavo komesho youwa wetu. Pomafudepo, ohatu dulu okuulika ohokwe mokukatuka onghatu tete tu kundafane naavo vomwaavo ve li popepi nafye. Konahiya, aveshe ovo ve li kombada yedu otava ka kala ovamwaxe novamwainafana, va hangana mokulongela Kalunga kashili, Xe yaaveshe. Itashi ka kala tuu ehafo okushiivafana! Ohole ya xwama otai ke tu linyengifa tu kale twa hala oku shi ninga. Omolwashike itatu hovele paife?
Eenghundafana dokweendulula
• Ngeenge omaupyakadi taa holoka pokati kOvakriste, oku na okukandulwa po ngahelipi, nomolwashike?
• Eshi hatu kulu pamhepo, omeenghedi dilipi ohole yetu i na yo okukula?
• Ongahelipi hatu dulu okuulikila ovo ve he fi ookaume ketu kopofingo ohole ya xwama?
[Efano pepandja 148]
Ohole yopaKriste ohai ulikwa meenghedi dihapu, ngaashi pokwoongala kweongalo