Kala alushe u hole ovamwaxo nohole ya xwama
‘Kaleni nokweenda mohole ngaashi Kristus kwa li e mu hole.’ — EF. 5:2.
1. Jesus okwa ti kutya ovashikuli vaye otava ka didilikwa mo omolwoukwatya wa fimana ulipi?
EENDOMBWEDI daJehova oda konekelwa oilonga yado yokweenda eumbo neumbo tadi udifa onghundana iwa yOuhamba waKalunga. Ndele Jesus Kristus okwa popya oukwatya umwe vali wopaKriste oo hau didilikifa mo ovahongwa vaye vashili. Jesus okwa ti: “Oshipango shipe handi shi mu pe: mu holafane ngaashi Ame nda kala ndi mu hole, osho nanye yo mu holafane. Opo tuu opo aveshe tave mu koneke kutya, nye ovalongwa vange, ngenge mu holafane.” — Joh. 13:34, 35.
2, 3. Ohole yetu youmwainafana ohai kumu ngahelipi ovo have uya kokwoongala kwetu kwopaKriste?
2 Kape na vali ovanhu vamwe ve na ohole ya fa oyo i li moumwainafana washili wopaKriste. Ngaashi ashike engenete hali nane oshitenda, ohole nayo ohai nanene ovapiya vaJehova moukumwe nohai nanene ovanamitimadiwa kelongelokalunga lashili. Pashihopaenenwa, diladila kuMarcelino, omulumenhu umwe wokuKamerun oo a li a monena oshiponga koilonga ndele ta ningi omupofi. Konima yoshiponga osho, opa li pa tandavelifwa omitotolombo kutya Marcelino okwa ninga omupofi molwaashi omulodi. Omufita nosho yo oilyo imwe yongeleka yavo oya li ye mu ta mo mongeleka, ponhele yoku mu hekeleka. Eshi Ondombwedi yaJehova imwe ya li ya shiva Marcelino kokwoongala, ka li a hala okuya ko, molwaashi ka li a hala okuungaungwa vali naye monghedi ii.
3 Marcelino okwa li a kumwa kwaasho sha li sha ningwa po kOlupale lOuhamba. Okwa li a hambelelwa nohamu meongalo, nokwa li a hekelekwa komahongo Ombibeli oo a li a uda. Okwa li a hovela okukala ha i kokwoongala akushe, ta ningi exumokomesho mokukonakona Ombibeli, ndele ta ninginifwa mo 2006. Paife oha udifile oukwaneumbo waye nosho yo ovashiinda shaye, nokwa hovela omakonakonombibeli mahapu. Marcelino okwa hala ovanhu ovo ta konakona navo Ombibeli va kale yo tava hafele ohole oyo ta hafele mokati koshiwana shaKalunga.
4. Omolwashike tu na okudulika kekumaido laPaulus li na sha “nokweenda mohole”?
4 Nonande ohole youmwainafana oi li oukwatya muwa, katu na oku i kwata okahetengi. Diladila shi na sha novanhu tava xuxumukwa pomundilo wa tema nawa konguloshi. Ngeenge ovanhu ovo tava xuxumukwa itava ehele oikuni, omundilo oo otau ka dima. Sha faafana, ekwatafano letu liwa lopahole meongalo otali ka nghundipala ngeenge ihatu longo noudiinini opo tu li pameke tu li oohandimwe. Mbela ongahelipi osho hatu dulu oku shi ninga? Omuyapostoli Paulus okwa nyamukula epulo olo a ti: ‘Kaleni nokweenda mohole ngaashi Kristus kwa li e mu hole nokwe liyandja molwetu oshali, eyambo, edimba liwa, la hokiwa kuKalunga.’ (Ef. 5:2) Ohatu ka konakona epulo eli kutya: Omeenghedi dilipi hatu dulu okutwikila okweenda mohole?
“Nanye yo mbwalangadjeni”
5, 6. Omolwashike Paulus a li a ladipika Ovakriste vomuKorinto va ‘mbwalangadjeke’?
5 Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakriste vomuKorinto shonale a ti: “Omakanya etu otwe mu makulila onye Ovakorinto, omitima detu oda mbwalangadja. Onye kamu nofina mufye, omu nofina momitima deni vene. Ndelenee yandjeni ngaashi mwa pewa — ohandi mu lombwele ngaashi ounona — nanye yo mbwalangadjeni.” (2 Kor. 6:11-13) Omolwashike Paulus a li a ladipika Ovakorinto va mbwalangadjeke ohole yavo?
6 Diladila kunghee eongalo lomuKorinto shonale la li la hovela. Paulus okwa li a ya kuKorinto lwopexulilo lo 50 O.P. Nonande oilonga yokuudifa yomuyapostoli oya li tai patanekwa potete moshilando osho, ka li a sholola. Konima yefimbo lixupi, ovanhu vahapu moshilando omo ova li va tambula ko onghundana iwa. Paulus okwa kala ta hongo nokupameka eongalo olo lipe oule ‘wodula imwe neehani 6.’ Onghee hano, osha yela kutya Paulus okwa li e hole neenghono Ovakriste vomuKorinto. (Oil. 18:5, 6, 9-11) Ovakriste ovo ova li ve na omatomheno okukala yo ve hole Paulus nove mu fimaneka. Ashike vamwe kava li ve mu hole, tashi dulika omolwomayele a yukilila oo a li e va pa. (1 Kor. 5:1-5; 6:1-10) Vamwe otashi dulika va li va tambula ko omalundilo ‘ovayapostoli vanene.’ (2 Kor. 11:5, 6) Paulus okwa li a hala okukala e holike shili kovamwaxe novamwaina aveshe. Onghee hano, okwa li e va ladipika kutya nava ‘mbwalangadjeke,’ sha hala okutya, nava kale ve na ekwatafano liwa naye nosho yo novaitaveli vakwao.
7. Ongahelipi hatu dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yetu yokuhola ovamwatate?
7 Mbela ongahelipi shi na sha nafye? Ongahelipi hatu dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yetu yokuhola ovamwatate? Ovanhu vepupi limwe ile vomuhoko umwe oshi na oupu va ulikilafane ohole youmwainafana paushitwe. Natango, ovo ve hole omalihafifo oludi limwe ohava kala pamwe luhapu. Ndele ngeenge oinima oyo hatu hafele pamwe nOvakriste vonhumba otai tu imbi tu endafane nOvakriste vakwetu vamwe, otwa pumbwa ‘okumbwalangadjeka.’ Oshi li pandunge okulipula kutya: ‘Mbela ohandi longo omalufe moukalele pamwe novamwatate ovo vehe fi ookaume kange kopofingo ile handi endafana ashike navo omalufe? Mbela ohandi endafana omalufe naavo vape pOlupale lOuhamba molwaashi handi diladila kutya ohatu ka panga oukaume navo kohainga? Mbela ohandi popifa ngoo ovakulunhu novanyasha aveshe meongalo?’
8, 9. Omayele aPaulus oo e li mOvaroma 15:7 otaa dulu ngahelipi oku tu kwafela tu kale hatu popifafana monghedi oyo tai xumifa komesho ohole yetu youmwainafana?
8 Eendjovo daPaulus odo a li a shangela Ovaroma otadi dulu oku tu kwafela tu kale tu na etaleko la yuka li na sha novalongelikalunga vakwetu, ngeenge tashi uya pokupopifafana. (Lesha Ovaroma 15:7.) Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “tambulafaneni” momushangwa oo, otashi ti “okutambula ko nolune ile okuyakula ovaenda, okutambula ko umwe moulikumwe weni nosho yo okupanga oukaume naye.” Ngeenge omunhu wonhumba wopefimbo lOmbibeli a li a shiva ookaume kaye keumbo laye, okwa li he va lombwele nghee a hafa oku va mona. Kristus okwe tu tambula ko meongalo lopaKriste meityo lopafaneko, notwa ladipikwa tu mu hopaenene mokutambula ko ovalongelikalunga vakwetu.
9 Ngeenge hatu popifa ovamwatate pOlupale lOuhamba nosho yo peenhele dimwe, ohatu dulu okuyandja elitulemo kwaavo twa efa nale ile ovo inatu popya navo efimbo opo la di ko. Omolwashike ito longifa ominute dinini okuninga eenghundafana navo? Pokwoongala taku landula, ohatu dulu yo okukundafana navamwe vali. Moule wefimbo lixupi, ohatu dulu okuninga eenghundafana diwa novamwatate novamwameme aveshe. Inatu pumbwa okukala tu udite tu na ongunga ngeenge inatu dula okupopya novamwatate aveshe pokwoongala kwonhumba. Inatu pumbwa yo okukala twa nyemata ngeenge inatu popifwa kuumwe pokwoongala kwonhumba.
10. Omhito ye likalekelwa ilipi tu na atushe meongalo, nongahelipi hatu dulu oku i longifa pauyadi?
10 Okupopifa vamwe oko onghatu yotete oyo hai ulike kutya otwe va tambula ko. Oko onghatu oyo tai dulu okutwala meenghundafana dihafifa nosho yo mokupanga oukaume tau kalelele. Pashihopaenenwa, ngeenge vamwe tava lombwelafana omadina nokuhovela eenghundafana poyoongalele inini naai ya kula, ohava kala va teelela nodjuulufi oku ka monafana vali. Ovaliyambi vokutunga Omalupale Ouhamba nosho yo ovo hava kufa ombinga moilonga yokukwafela luhapu ohava pange oukaume muwa molwaashi ohava shiiva omaukwatya mawa avakwao okupitila moimoniwa oyo hava lombwelafana. Mehangano laJehova omu na eemhito dihapu dokupanga oukaume tau kalelele novanhu ve lili noku lili. Ngeenge otwa kala hatu ‘mbwalangadjeke,’ ohatu ka panga oukaume novanhu vahapu, naasho otashi ke tu kwafela tu kale tu na ohole yomoule oyo hai tu hanganifa melongelokalunga lashili.
Kala ho dulu okupopiwa naave noupu
11. Ngaashi sha ulikwa muMarkus 10:13-16, Jesus okwa tula po oshihopaenenwa shilipi?
11 Ngaashi Jesus, Ovakriste aveshe ove na okukala hava dulu okupopiwa navo noupu. Tala kunghee Jesus a li a nyamukula ovahongwa vaye eshi va li tava kendabala okukelela ovadali ovo va li tava eta ounona vavo kuye. Jesus okwa ti: “Efeni ounona ve uye kuame nye inamu va kelela ko, osheshi ouhamba waKalunga owaava ve li ngaashi ava.” Opo nee “okwe va ukata momake aye, ndele okwe va nangeka noupuna nokutenheka omake aye kuvo.” (Mark. 10:13-16) Ounona ovo kava li tuu va hafa eshi va li va ulikilwa ohole kOmuhongi Munene!
12. Oshike tashi dulu oku tu imba okukala hatu ningi eenghundafana navamwe?
12 Omukriste keshe oku na okulipula kutya: ‘Mbela ohandi kala ngoo ndi na efimbo lokupopya navamwe ile ohandi kala alushe nde lipyakidila neenghono?’ Eenghedindjikilile odo inadi puka mudo vene omafimbo amwe otadi dulu okwiimba omunhu a ninge eenghundafana ile a popye navamwe. Pashihopaenenwa, okukala hatu longifa luhapu ongodi yopeke ile hatu pwilikine kusha moumbako vokomatwi ngeenge tu li mokati kovanhu, otashi dulika shi va diladilife kutya inatu hala okukala pamwe navo. Ngeenge ohatu kala luhapu hatu longifa eekombiyuta dopeke, vamwe otashi dulika va diladile kutya inatu hala okupopya navo. Oshoshili kutya ope na “efimbo lokumwena.” Ashike ngeenge otu li povanhu, luhapu ohashi kala ‘efimbo lokupopya.’ (Omuud. 3:7) Vamwe otashi dulika va tye: “Ame ondi hole okukala nde limwenenena” ile “nghi hole okupopya efimbo longula.” Ashike ngeenge otwa ningi eenghundafana doukaume navamwe, nokuli nonande katu na ehalo oku shi ninga, otashi ka yandja oumbangi wohole oyo “ihai kongo shayo vene.” — 1 Kor. 13:5.
13. Paulus okwa li a ladipika Timoteus a kale e na etaleko la tya ngahelipi shi na sha novamwaxe novamwaina Ovakriste?
13 Paulus okwa li a ladipika omunyasha Timoteus a kale a fimaneka oilyo aishe yeongalo. (Lesha 1 Timoteus 5:1, 2.) Nafye otu na okukala hatu ungaunga nOvakriste ovo ve li ovakulunhu onga oomeme nootate nosho yo ovanyasha onga ovakulu vetu noundenge vetu, sha hala okutya, ounona ovo twa dalwa navo kuxe nokuina umwe. Ngeenge otwa kala tu na oikala ya tya ngaho, ovamwatate novamwameme ovaholike itava ka kala ve udite va fa ve li novanhu vehe va shii.
14. Omauwa amwe elipi haa di mokuninga eenghundafana tadi tungu navamwe?
14 Ngeenge otwa kala hatu ningi eenghundafana tadi tungu navamwe, ohatu ka xumifa komesho onghalonawa yavo yopamhepo noyopamaliudo. Omumwatate umwe oo ha longo koshitaimbelewa shimwe ota dimbuluka nehafo nghee Ovabetel vamwe ovo va kala efimbo lile moilonga yaBetel va li hava longifa efimbo lavo alushe opo va popye naye eshi opo e uya moBetel. Eendjovo davo detwomukumo oda li de mu kwafela a kale e udite kutya oku li shili oshitukulwa shoukwaneumbo waBetel. Paife omumwatate oo oha ningi eenghendabala a hopaenene ovamwatate novamwameme ovo mokuninga eenghundafana nOvabetel vakwao.
Elininipiko ohali tu kwafele tu pange ombili navamwe
15. Oshike tashi ulike kutya otapa dulu okuholoka okuhaudafana pokati ketu?
15 Euodia naSintike, ovamwameme Ovakriste vomeongalo lokuFilippi shonale, oshi na oupu va li va nyengwa okukandula po okuhaudafana oko kwa li kwa holoka pokati kavo. (Fil. 4:2, 3) Eenhamanana dinene odo da li da holoka pokati kaPaulus naBarnabas oda li da shiivika kuvamwe, neenhamanana odo oda li de va tukaula oule wefimbo lonhumba. (Oil. 15:37-39) Omahokololo oo otaa ulike kutya pokati kovalongelikalunga vashili otapa dulu okuholoka okuhaudafana. Jehova ohe tu kwafele tu kandule po okuhaudafana pokati ketu notu pange vali oukaume. Ndele nande ongaho, nafye okwa teelela tu ninge sha.
16, 17. (a) Elininipiko ola fimana shi fike peni mokukandula po okuhaudafana? (b) Ehokololo li na sha nokushakena kwaJakob naEsau otali ulike ngahelipi kutya osha fimana okukala nelininipiko?
16 Diladila nee ngeno tamu i nakaume koye molweendo lonhumba nohauto. Fimbo inamu ya, omwa pumbwa oshipatululo opo mu xwameke ohauto. Okukandula po okuhaudafana nako ohaku hovele noshipatululo, noshipatululo sha tya ngaho osho elininipiko. (Lesha Jakob 4:10.) Ngaashi hatu ka mona moshihopaenenwa shopamishangwa osho shi li mokatendo taka landula, elininipiko ohali kwafele ovo ve na okuhaudafana va tule moilonga omafinamhango Ombibeli.
17 Opa li pa pita omido 20 okudja eshi Esau a li a handuka neenghono eshi a kanifa oushiveli waye oo wa li wa ninga po waJakob nosho yo eshi a li a hala okudipaa Jakob. Esau naJakob ova li ve li pokushakena konima eshi pa pita efimbo alishe olo, na Jakob ‘okwa li a tila unene nokwa kwatwa koumbada.’ Jakob okwa li ta diladila kutya oshi na oupu Esau e mu lwife. Ndele eshi va li va shakena, Jakob okwa li a ninga oshinima osho Esau a li ina teelela a ninge. Jakob okwa li e “linyongamena poshi” eshi a li pokufika pumumwaina. Mbela oshike vali sha li sha ningwa po? ‘Esau okwa endelela, nokwa ya kuye nokwe mu papatela momaoko nokwe mu dingatela mofingo nokwe mu fipa komilungu nova lila.’ Kungaho, ova li va henuka olwoodi. Elininipiko laJakob ola li le mu kwafela a finde outondwe keshe oo tashi dulika Esau a li e na. — Gen. 27:41; 32:3-8; 33:3, 4.
18, 19. (a) Ngeenge opa holoka okuhaudafana pokati ketu, omolwashike sha fimana okukatuka tete onghatu tu tule moilonga omayele opamishangwa? (b) Omolwashike tuhe na okusholola ngeenge umwe ine linyenga monghedi iwa potete?
18 Ombibeli oi na omayele a denga mbada e na sha nanghee taku dulu okukandulwa po okuhaudafana. (Mat. 5:23, 24; 18:15-17; Ef. 4:26, 27)a Ndele ngeenge itatu tula moilonga nelininipiko omayele oo, otashi ka kala shidjuu okupanga ombili. Ngeenge pe na oupyakadi, itashi kwafa sha okukala twa teelela vamwe ovo ve lininipike ofimbo nafye hatu dulu okuulika elininipiko.
19 Ngeenge eenghendabala detu dotete dokupanga ombili naumwe inadi pondola omolwomatomheno onhumba, katu na okusholola. Omunhu oo otashi dulika a pumbwa efimbo lonhumba opo a loteke omaliudo aye. Ovamwaxe vaJosef ova li ve mu kengelela. Ndele eshi va ka shakena vali naJosef konima yefimbo lile, Josef okwa li Omuprima waEgipti. Ndele hauxuuninwa ovamwaxe ova li va lundulula oikala yomitima davo nova li va indila Josef e va dimine po. Josef okwa li e va dimina po, novana vaJakob ova li va ninga oshiwana osho sha li shi na oufembanghenda wokuhumbata edina laJehova. (Gen. 50:15-21) Ohatu ka xumifa komesho oukumwe nehafo meongalo ngeenge otwa kaleke po ombili pokati ketu novamwatate novamwameme. — Lesha Ovakolossi 3:12-14.
Natu ulikeni ohole ‘moilonga nomoshili’
20, 21. Oshilihongomwa shilipi hatu dulu okulihonga mokukosha kwaJesus eemhadi dovayapostoli vaye?
20 Okafimbo kanini fimbo Jesus ina fya, okwa li a lombwela ovayapostoli vaye a ti: “Ame nde mu pa oshihopaelelwa, nye mu ninge yo ngaashi Ame nde mu ningila.” (Joh. 13:15) Jesus okwa hangwa ashike opo a mane okukosha eemhadi dovayapostoli vaye 12. Jesus ka li ashike a longa oshilonga osho a landula onghedindjikilile ile okuulika ashike olukeno. Fimbo Johannes ina hokolola ehokololo laJesus lokukosha ovahongwa vaye keemhadi, okwa ti: ‘Jesus okwa kala e hole ava vaye va li mounyuni, nokwa li e va hole fiyo exulilo.’ (Joh. 13:1) Ohole yaJesus yokuhola ovahongwa vaye oyo ya li ye mu linyengifa a longe oshilongayakulo osho sha li hashi longwa unene kovapika. Ovahongwa navo ova li ve na okulongelafana oilonga yopahole, tave shi ningi nelininipiko. Ohole yashili youmwainafana oi na oku tu linyengifa tu kale tu na oshisho notu na ko nasha novamwatate novamwameme aveshe Ovakriste.
21 Omuyapostoli Petrus oo a li a koshwa keemhadi kOmona waKalunga okwa li a uda ko eityo laasho Jesus a li a ninga. Petrus okwa ti: “Mokudulika koshili eshi mwa yelifa eemwenyo deni kOmhepo okokuhola ovamwatate nohole i he noihelele, mu nokuholafana nohole ya xwama komutima wa yela.” (1 Pet. 1:22) Omuyapostoli Johannes oo a li yo a koshwa keemhadi kOmwene, okwa ti: “Ovamwange, inatu kaleni nokuhola nondjovo nelaka, ndelenee omoilonga nomoshili!” (1 Joh. 3:18) Onghee hano, natu shi ulike moilonga kutya otu hole ovamwatate novamwameme.
[Eshangelo lopedu]
a Tala embo Organized to Do Jehovah’s Will, epandja 144-150.
Oto dimbuluka?
• Omeenghedi dilipi hatu dulu ‘okumbwalangadjeka’ ohole yetu yokuholafana?
• Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale hatu longifa efimbo okukundafana navamwe?
• Elininipiko otali dana onghandangala ilipi mokupanga ombili navamwe?
• Oshike shi na oku tu linyengifa tu kale hatu file oshisho ovaitaveli vakwetu?
[Efano pepandja 24]
Kala ho popifa ovaitaveli vakweni nohamu
[Efano pepandja 26]
Inatu xutwifa omhito oyo hatu dulu okulongifa okupopya navamwe