ETUKULWA 10
Nghee to dulu okutamununa mo oukalele woye
ESHI Jesus a li ta tumu ovahongwa vaye va ka udife kombinga yOuhamba, okwa li e va lombwela a ti: “Oilya oi li po ihapu, ndele ovatei ovo ovanini.” Opa li oilonga ihapu ya pumbwa okulongwa, onghee okwa li a weda ko a ti: “Ilikaneni hano Omwene weteyo, a tume ovatei keteyo laye.” (Mat. 9:37, 38) Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye nghee ve na okuwanifa po oukalele wavo. Eendjovo daye otadi ulike kutya oilonga oyo oya li ya pumbwa okulongwa neendelelo, eshi a ti: “Onye itamu mane okweenda oilando aishe yaIsrael fiyo Omona wOmunhu te uya.” — Mat. 10:23.
2 Nokunena ope na shihapu sha pumbwa okulongwa moilonga yomomapya. Onghundana iwa yOuhamba oi na okuudifwa fimbo exulilo inali uya, nefimbo otali endelele neenghono. (Mark. 13:10) Molwaashi epya otali faneke ounyuni, otwa taalela onghalo ya faafana hanga naayo yopefimbo laJesus novahongwa vaye, ashike onghalo yopefimbo letu oya kwatela mo shihapu neenghono. Otu li omuvalu munini okuyelekanifa novanhu omabiliyona ovo ve li mounyuni, ashike otu na oushili kutya Jehova ote tu kwafele. Onghundana iwa yOuhamba oi na okuudifilwa ounyuni aushe, na Jehova ota ka eta exulilo peufwafimbo laye. Mbela otwa pitifa ngoo komesho Ouhamba waKalunga monghalamwenyo yetu opo tu wanife po oukalele wetu pauyadi? Omalalakano oinima yopamhepo elipi hatu dulu okulitulila po opo tu wanife po oukalele wetu?
3 Jesus okwa popya kutya Jehova okwa teelela ovapiya vaye ve mu liyapulila va ninge shike, eshi a ti: “Hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neenghono doye adishe.” (Mark. 12:30) Otwa teelelwa tu longele Kalunga nomutima aushe. Osho osha hala kutya otu na okuulika kutya otwe liyandjela Jehova shili mokulonga noudiinini moilonga yaye ngaashi hatu dulu. (2 Tim. 2:15) Ope na eemhito dihapu odo de tu yeulukila, she likolelela keenghalo nokokudula kwetu pauhandimwe. Natu ka kundafaneni eemhito dimwe domudo, nokutala kutya omalalakano oinima yopamhepo elipi hatu litulile po opo tu wanife po oukalele wetu.
OKUKUKALA OMUUDIFI MEONGALO
4 Aveshe ovo va tambula ko oshili ove na oufembanghenda wokuudifa onghundana iwa. Oyo oyo oilonga ya fimanenena oyo Jesus a pa ovahongwa vaye. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Omuhongwa waJesus Kristus luhapu oha hovele okuudifila vamwe kombinga yonghundana iwa diva shimha ei udu. Andreas, Filippus, Kornelius navakwao osho va li va ninga ngaho. (Joh. 1:40, 41, 43-45; Oil. 10:1, 2, 24; 16:14, 15, 25-34) Mbela osho osha hala okutya omunhu oku na okuudifila vamwe onghundana iwa nokuli nofimbo ina ninginifwa? Heeno! Diva shimha omunhu a ningi omuudifi ina ninginifwa meongalo, okwa manguluka okuyandja oundombwedi eumbo neumbo. Ota dulu okukufa ombinga meenghedi dimwe vali dokuudifa moilonga yomomapya, she likolelela kokudula nokeenghalo daye.
5 Ngeenge omuudifi a ninginifwa, nopehe na omalimbililo, ota ka ninga ngaashi ta dulu opo a udifile vamwe onghundana iwa. Ovalumenhu novakainhu aveshe ove na oufembanghenda wokukufa ombinga moilonga yokuudifa. Oshi li enangekonoupuna okukala hatu kufa ombinga mokuxumifa komesho oinima yOuhamba waKalunga. Ohashi kala shihafifa neenghono okutamununa mo oukalele woye mokukufa ombinga moilonga imwe vali yOuhamba.
OKULONGA OPO PE NA OMHUMBWE INENE
6 Otashi dulika oshitukulwa sheongalo leni hashi longwa luhapu, novanhu ova pewa oundombwedi nawanawa. Ngeenge osho, otashi dulika to dulu okutembukila koshitukulwa oko ku na omhumbwe inene yovaudifi opo u tamunune mo oukalele woye. (Oil. 16:9) Ngeenge ou li omukulunhuongalo ile omuyakuliongalo, otashi dulika pe na eongalo olo la pumbwa ekwafo loye. Omupashukilishikandjo weni ota dulu oku ku pa omaetepo e na sha nanghee to dulu okukwafela eongalo lonhumba moshikandjo sheni. Ngeenge owa hala oku ka longa koshitukulwa shimwe osho shi li moshilongo sheni, oshitaimbelewa otashi dulu oku ku pa ouyelele tau kwafa.
7 Mbela owa hala oku ka udifa koshilongo shimwe? Ngeenge osho, owa pumbwa oku shi diladila nawanawa. Omolwashike ito kundafana oshinima osho novakulunhuongalo vomeongalo leni? Etembu la tya ngaho otali ke ku kuma nosho yo ovo ve li pamwe naave. (Luk. 14:28) Ashike ngeenge ito ka kala ko efimbo lile, oshiwa okulonga moshitukulwa osho shi li moshilongo sheni.
8 Moilongo imwe, ovamwatate ovo ve li ovapashukili momaongalo konyala opo ve ya moshili. Ovamwatate ovalininipiki vomoshitukulwa ohava efa ovakulunhuongalo ve na ounongo ovo va tembukila momaongalo avo va kwatele komesho. Ngeenge ou li omukulunhuongalo noto diladila okutembukila koshilongo sha tya ngaho, dimbuluka kutya elalakano loye kali fi oku ka kala to longo po keshe shimwe ponhele yovamwatate vomoshitukulwa. Ndele ponhele yaasho, ou na okukala to longo pamwe navo. Va ladipika ve litulile po omalalakano nokutambula ko oinakuwanifwa meongalo. (1 Tim. 3:1) Kala u na elididimiko ngeenge oinima imwe itai ningwa ngaashi hai ningwa koshilongo sheni. Longifa ounghulungu woye u li omukulunhuongalo u kwafele ovamwatate. Opo nee ngeenge owa ka shuna koshilongo sheni, ovamwatate vomoshitukulwa osho otava ka kala va pyokoka mokufila oshisho eongalo.
9 Ofimbo oshitaimbelewa inashi ku shiivifila omadina omaongalo oo taa dulu okumona ouwa mekwafo loye, Okomitiye yOilonga yEongalo leni oya pumbwa okuyandja onhumwafo yepopilo. Onhumwafo oyo oya pumbiwa, kutya nee ou li omukulunhuongalo, omuyakuliongalo, omukokolindjila ile omuudifi. Okomitiye yoilonga otai ka tuma onhumwafo yepopilo pamwe neindilo loye koshitaimbelewa osho tashi pashukile oshilongo oko wa hala oku ka longa.
OKUUDIFA MELAKA LIMWE
10 Opo u tamunune mo oukalele woye, otashi dulika wa pumbwa okulihonga elaka limwe, mwa kwatelwa elaka lokuudika. Ngeenge ou na elalakano lokulihonga okuudifa melaka limwe, omolwashike ito popi novakulunhuongalo nosho yo omupashukilishikandjo? Otava dulu oku ku pa omaetepo nosho yo etwomukumo olo wa pumbwa. Koshi yewiliko loshitaimbelewa, oikandjo imwe ohai unganeke eetundi domalaka opo ku deulwe ovaudifi novakokolindjila ovanekeka va dule okuudifa melaka limwe.
OUKOKOLINDJILA
11 Ovaudifi aveshe ove na okukala ve shii oiteelelwa yovakwafelikokolindjila, ovakokolindjila vondjikilile novakokolindjila ve likalekelwa nosho yo oilonga imwe vali yefimbo li yadi. Omukokolindjila oku na okukala Omukriste a ninginifwa noku li oshihopaenenwa shiwa, oo eenghalo daye tadi mu pitike a kale ta longo eevili odo di na okuwanifwa po kovakokolindjila mokuudifa onghundana iwa. Okomitiye yOilonga yEongalo ohai dimine omaindilo ovakwafelikokolindjila nosho yo ovakokolindjila vondjikilile, ofimbo ovakokolindjila ve likalekelwa hava nangekwa po koshitaimbelewa.
12 Ovaudifi ohava kufa oukwafelikokolindjila omwedi umwe, eemwedi da landulafana ile oule wefimbo lonhumba, she likolelela keenghalo davo. Ovaudifi vahapu vOuhamba ohava hafele oukwafelikokolindjila pomafimbo e likalekelwa, ngaashi pefimbo lEdimbuluko ile momwedi omo omupashukilishikandjo ta talele po. Vamwe ohava kufa oukwafelikokolindjila meemwedi odo ve li momafudo. Ovaudifi va ninginifwa ovo hava i keefikola otava dulu okukufa oukwafelikokolindjila ngeenge ve li mefudo. Ovaudifi otava dulu okukufa oukwafelikokolindjila tava longo eevili dinini muMarsa naAprili ile momwedi wetalelepo lomupashukilishikandjo. Kutya nee eenghalo doye oda tya ngahelipi, ngeenge ou na elihumbato liwa lopaenghedi, oto dulu okuliunganeka nawa opo u wanife po eevili odo di na okuwanifwa po noto ka mona kutya oto dulu okukufa vali oukwafelikokolindjila omwedi umwe ile di dule po, novakulunhuongalo otava ka kala va hafa eshi tava mono eindilo loye li na sha noilonga oyo.
13 Opo u kale wa wana okuninga omukokolindjila wondjikilile, ou na okukala to dulu okuwanifa po eevili odo di na okulongwa kovakokolindjila vondjikilile komudo. Ngeenge owa ningi omukokolindjila, kala to longo pamwe neongalo. Ovakokolindjila ovaladi ove li enangeko noupuna keongalo, tava ningifa vamwe va kale ve na exwamo moilonga yomomapya nohava tu vamwe omukumo va ninge ovakokolindjila. Ndele fimbo ino ninga eindilo loukokolindjila wondjikilile, ou na okukala omuudifi e li oshihopaenenwa shiwa, nowa ninginifwa oule weemwedi hamano lwaapo.
14 Ovakokolindjila ve likalekelwa luhapu ohava di movakokolindjila vondjikilile, ovo va ulika kutya ohava pondola moukalele. Nava kale tava dulu oku ka longa keshe opo tava tuminwa koshitaimbelewa. Luhapu, ohava tuminwa koitukulwa oyo ye likalela, oko tava dulu okumona ovanhu ovo ve na ohokwe nokutota po omaongalo mape. Omafimbo amwe, ovakokolindjila ve likalekelwa ohava tuminwa komaongalo oo a pumbwa ekwafo mokumana ko oshitukulwa shao. Ovakokolindjila vamwe ve likalekelwa, ovo ve li ovakulunhuongalo, ohava tumwa va ka kwafele omaongalo manini, nokuli nongeenge kaku na omhumbwe yovaudifi vahapu moukalele. Ovakokolindjila ve likalekelwa ohava pewa oshimaliwa shinini opo va lande oipumbiwa yonghalamwenyo. Ovakokolindjila vamwe ve likalekelwa ohava nangekwa po pakafimbo.
OVATUMWA
15 Okomitiye yOilonga yOlutuwiliki ohai nangeke po ovatumwa, ovo hava ka tumwa kEekomitiye dOitaimbelewa koitukulwa oko ve na oku ka longa, unene tuu oko ku na ovanhu vahapu. Ohava kwafele mokuxumifa komesho oilonga yokuudifa nokupameka omaongalo. Luhapu, ovatumwa ohava kala va deulwa kOfikola yOvaudifi vOuhamba. Ohava pewa onhele nosho yo oimaliwa inini yokulanda oipumbiwa yonghalamwenyo.
OVAPASHUKILISHIKANDJO
16 Ovo hava nangekwa po kOlutuwiliki va ninge ovapashukilishikandjo ohava deulwa nohava mono ounongo tete mokukala ve li ovakalelipo vovapashukilishikandjo. Ovalumenhu ovo ove hole oukalele nosho yo ovamwaxe. Ove li ovakokolindjila ovaladi, hava konakona Ombiibeli noukeka, nove li ovapopi novahongi ovanekeka. Ohava ulike oiimati yomhepo monghedi ya tongomana, nohava kala ve na ondjele neendunge dokuyoolola. Ngeenge omumwatate okwa hombola, omukulukadi waye omukokolindjila oku na okukala e li oshihopaenenwa shiwa melihumbato nosho yo mokuungaunga navamwe. Oku na okukala omuudifi ha pondola. Oku na yo okukala e udite ko onghandangala oyo ta dana e li omukulukadi Omukriste ha dulika; iha popile ko omushamane waye ile a kale keshe efimbo oye ashike ta popi ngeenge ta kundafana navamwe. Ovapashukilishikandjo novakulukadi vavo ove lipyakidila neenghono, nomolwaasho ovo va hala okuninga ovapashukilishikandjo ove na okukala ve na oukolele muwa. Ovakokolindjila ihava ningi omaindilo oupashukilishikandjo. Ponhele yaasho, ohava shiivifile omupashukilishikandjo wavo kutya ova hala okuninga ovapashukilishikandjo, nohe va pe omaetepo.
EEFIKOLA DEHANGANO
17 Ofikola yOvaudifi vOuhamba: Ope na omhumbwe inene yovaudifi vOuhamba ovo va pumbwa oku ka longa koitukulwa oyo ihai longwa luhapu nokuyambidida omaongalo pamhepo. Nomolwaasho ovamwatate ovo inava hombola novamwameme ovo inava hombolwa nosho yo ovalihomboli otava dulu okuninga eindilo va ka pewe edeulo le likalekelwa kOfikola yOvaudifi vOuhamba. Konima ngeenge va mane ofikola, ohava tumwa va ka longe ve li ovakokolindjila vondjikilile opo pe na omhumbwe inene moilongo yavo. Ashike ovo tava dulu ohava pewa oinakuwanifwa imwe vali moshilongo shavo ile koilongo imwe. Vamwe vomuvo otashi dulika va nangekwe po ve li ovakokolindjila ve likalekelwa pakafimbo ile tava kalelele. Ovakokolindjila ovo va hala okuya kofikola oyo otava dulu okushiiva oiteelelwa pokwoongala oko haku ningwa nelalakano olo poshoongalele shoshitukulwa.
18 Ofikola yOmbiibeli yoWatchtower yaGilead: Ovamwatate ovo inava hombola novamwameme ovo inava hombolwa nosho yo ovalihomboli ovo va hoololwa va ye kofikola oyo ove na okukala hava popi Oshiingilisha nove li moilonga yefimbo li yadi. Ohava xumifa komesho oilonga yokuudifa nokupameka omaongalo moitukulwa omo va tuminwa koitaimbelewa. Ova ulika nale kutya ohava hafele okuyakula ovamwaxe notava dulu okukwafela vamwe pahole ve lihonge nova dulike kOmishangwa nokewiliko lehangano. Okomitiye yOshitaimbelewa shomoshitukulwa oyo hai pula ovo va wana va ninge eindilo. Ovo va dja kofikola oyo ohava tumwa moukalele ile koshitaimbelewa shokoshilongo shimwe ile moshilongo shavo.
OILONGA YABETEL
19 Okulonga koBetel oshi li oufembanghenda we likalekelwa. Edina Betel otali ti “Eumbo laKalunga,” nedina olo otali wapalele oilonga oyo hai longwa meenhele odo. Ovamwatate novamwameme ovo ve li moilonga yaBetel ohava longo oilonga ya fimanenena yokulongekida, yokutoloka noyokutandaveleka oishangomwa yopaMbiibeli. Olutuwiliki ola lenga neenghono oilonga oyo molwaashi ohai li kwafele li pashukile noli yandje ewiliko komaongalo mounyuni aushe. Ovabetel vahapu ovo ve li ovatoloki ohava longo nohava di moshitukulwa shoshitaimbelewa shavo omo hamu popiwa elaka olo hava toloka. Osho ohashi va kwafele va ude elaka olo hali popiwa monghalamwenyo yakeshe efiku. Otava dulu yo okumona ngeenge ovanhu ove udite ko ngoo elaka olo la longifwa moishangomwa ile hasho.
20 Oilonga ihapu oyo hai longwa moBetel ohai pula okulonga noudiinini. Omolwetomheno olo, koBetel ohaku shivwa unene ovamwatate ovanyasha ve liyapula novaninginifwa, ovo ve na oukolele muwa nove na eenghono. Ngeenge oshitaimbelewa osho tashi pashukile oshilongo sheni oshi na omhumbwe nowa hala oku ka longa koBetel, oto dulu okushiiva shihapu kombinga yoiteelelwa kovakulunhuongalo.
OILONGA YOKUTUNGA
21 Okutunga omatungo ehangano oku li oilonga iyapuki, oyo ya faafana noilonga yaSalomo yokutunga otembeli. (1 Eeh. 8:13-18) Ovamwatate novamwameme vahapu ova ulika ouladi wavo mokuyamba po efimbo noiniwe yavo opo va kufe ombinga moilonga oyo.
22 Mbela oto dulu okukwafela moilonga oyo? Ngeenge ou li omuudifi a ninginifwa nou na ehalo okukufa ombinga moilonga oyo, ovamwatate ovo tava pashukile oilonga yokutunga moshitukulwa sheni otava ka pandula ekwafo loye nova hala oku ku deula nokuli nongeenge ou na ounghulungu wa ngabekwa. Omolwashike ito shiivifile ovakulunhuongalo vomoshitukulwa sheni kutya oto dulu okukwafela? Ovaudifi vamwe va ninginifwa ovo va wana ohave liyambe nokuli va ye moilonga yokutunga omatungo ehangano koilongo imwe.
23 Ope na eemhito dihapu omo to dulu okukufa ombinga moilonga yokutunga. Ovaudifi va ninginifwa nove li oshihopaenenwa shiwa ovo ve na ounghulungu wonhumba, otava dulu okuyambidida oilonga yokutunga oyo i li popepi, tava longo ve li ovaliyambi vOshikondo shOkuduta Omatungo nOkutunga shomOshitukulwa. Vamwe otava dulu okuyambidida oilonga yokutunga oyo i li kokule navo oule wefimbo la ngabekwa nohava nangekwa po koshitaimbelewa va longe ve li ovaliyambi vokutunga oivike ivali fiyo eemwedi nhatu. Ovo va nangekwa po va longe oule wefimbo lile ohava ifanwa ovapiya vokutunga. Omupiya wokutunga oo a pewa oshinakuwanifwa koshilongo shimwe oha ifanwa omupiya wokutunga a dja koshilongo shimwe. Ongudu yOkutunga ya fikama po movapiya novaliyambi vokutunga ohai kwatele komesho opoloyeka keshe yokutunga nohai kwafelwa kovaliyambi vOshikondo shOkuduta Omatungo nOkutunga shomOshitukulwa nosho yo ovaliyambi va dja momaongalo oo a kwatelwa mopoloyeka oyo. Ongudu yOkutunga ohai longo eepoloyeka dokutunga da yoolokafana moshitukulwa shoshitaimbelewa shayo.
OWE LITULILA PO OMALALAKANO OPAMHEPO ELIPI?
24 Ngeenge owe liyapulila Jehova, owa hala oku mu longela fiyo alushe. Ndele mbela omalalakano e na sha noinima yopamhepo elipi we litulila po monghalamwenyo yoye? Okulitulila po omalalakano e na sha noinima yopamhepo otaku ke ku kwafela u longife nawa eenghono noiniwe yoye. (1 Kor. 9:26) Otaku ke ku kwafela yo u kule pamhepo nou kale to yandje elitulemo koinima oyo ya fimanenena eshi to lalakanene omaufembanghenda oilonga a wedwa po. — Fil. 1:10; 1 Tim. 4:15, 16.
25 Omuyapostoli Paulus okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa osho tu na okulandula eshi hatu longele Kalunga. (1 Kor. 11:1) Paulus okwa li ha longo noudiinini moilonga yaJehova. Okwa li e shii kutya Jehova okwe mu pa eemhito dihapu, nomolwaasho okwa li a shangela ovamwaxe kuKorinto a ti: “Onda yeululilwa oshivelo shoshilonga shinene.” Nafye otu na eemhito dihapu kunena de tu yeulukila moilonga yaJehova meongalo, unene tuu okuudifa onghundana iwa yOuhamba. Ndele ngaashi Paulus, okupita ‘moshivelo shinene’ osha kwatela mo okulididimikila “ovanandubo vahapu.” (1 Kor. 16:9) Paulus okwa li a halelela okulipangela. Didilika osho a ti: “Ohandi denge olutu lange nohandi li dulikifa.” (1 Kor. 9:24-27) Mbela nafye osho ngoo hatu ningi ngaho?
Okulitulila po omalalakano e na sha noinima yopamhepo otaku ke ku kwafela u longife nawa eenghono noiniwe yoye
26 Keshe umwe womufye ota ladipikwa e litulile po omalalakano e na sha noinima yopamhepo she likolelela keenghalo daye. Vahapu kunena ove li moilonga yefimbo li yadi molwaashi ova li ve litulila po omalalakano e na sha noinima yopamhepo fimbo va li ovanyasha. Nokuli naashi va li ounona, ova li hava ladipikwa kovadali vavo nosho yo kuvamwe opo ve litulile po omalalakano. Onghee hano, ova mona omanangeko noupuna mahapu moilonga yaJehova, noinave lipa oushima washa. (Omayel. 10:22) Ohatu dulu okulitulila po omalalakano a fimana ngaashi okukala hatu kufa ombinga moilonga yomomapya oshivike keshe, okuhovela nokuninga omakonakonombiibeli, ile okulongifa efimbo lihapu mokulilongekidila okwoongala. Ashike osho sha fimana osho okukala ovadiinini nokuwanifa po oukalele wetu filufilu. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka fimanekifa Jehova nokuhanga elalakano letu loku mu longela fiyo alushe. — Luk. 13:24; 1 Tim. 4:7b, 8.