ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • od Etuk. 9 ep. 87-104
  • Eenghedi dokuudifa onghundana iwa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eenghedi dokuudifa onghundana iwa
  • Nghee twa unganekwa tu longe ehalo laJehova
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • OKUUDIFA EUMBO NEUMBO
  • OKUKONGA OVANAMITIMADIWA
  • OKUNINGA OMALISHUNEKO
  • OKUNINGA OMAKONAKONOMBIIBELI
  • KWAFELA OVO VE NA OHOKWE VA SHIIVE EHANGANO LAJEHOVA
  • NATU LONGIFE OISHANGOMWA YOPAMBIIBELI
  • OKUYANDJA OUNDOMBWEDI WOHANGELELA
  • OITUKULWA YOKUUDIFA
  • OHATU LONGELE KUMWE MOKUUDIFILA OVANHU VOMALAKA AESHE
  • OKUYANDJA OUNDOMBWEDI PAENGUDU
  • Nghee hatu dulu okuudifila ovanhu ovo hava popi elaka loshinailongo ovo ve li moshitukulwa shetu
    Oukalele Wetu wOuhamba—2009
  • Natu longeleni kumwe eshi hatu udifile moshitukulwa omo hamu popiwa omalaka mahapu
    Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa — Okafo kokulongifwa pokwoongala—2018
  • Fimbo ino hovela okuudifa, pula tete kutya omunhu oha popi elaka lilipi
    Oukalele Wetu wOuhamba—2013
  • Oto dulu okumona ouwa mokukala u na oshitukulwa shoye mwene
    Oukalele Wetu wOuhamba—2013
Tala ouyelele muhapu
Nghee twa unganekwa tu longe ehalo laJehova
od Etuk. 9 ep. 87-104

ETUKULWA 9

Eenghedi dokuudifa onghundana iwa

JESUS okwa tulila po ovashikuli vaye oshihopaenenwa shokuudifa onghundana iwa nouladi. Okwa li ha ka udifila ovanhu komaumbo avo nokeenhele daaveshe. (Mat. 9:35; 13:36; Luk. 8:1) Okwa li ha popi novanhu pauhandimwe, ha hongo ovahongwa vaye ngeenge ve li ovo aveke, nokwa li ha udifile eengudu dovanhu omayovi. (Mark. 4:10-13; 6:35-44; Joh. 3:2-21) Okwa li ha longifa omhito keshe opo a twe ovanhu omukumo noku va kwafela va kale ve na eteelelo. (Luk. 4:16-19) Nokuli nongeenge a li a pumbwa okufuda po nokulya, ka li ha xutwifa eemhito dokuyandja oundombwedi. (Mark. 6:30-34; Joh. 4:4-34) Ngeenge hatu lesha omahokololo a nwefwa mo e na sha noukalele waJesus, mbela ihashi tu linyengifa tu mu hopaenene? Heeno, ohashi tu linyengifa tu mu hopaenene, ngaashi ashike ovayapostoli vaye va li va ninga. — Mat. 4:19, 20; Luk. 5:27, 28; Joh. 1:43-45.

2 Natu ka kundafaneni eemhito odo da yeulukila Ovakriste kunena opo va dule okukufa ombinga moilonga oyo ya hovelwa kuJesus Kristus omido 2 000 lwaapo da pita.

OKUUDIFA EUMBO NEUMBO

3 Tu li Eendombwedi daJehova, otu shii kutya osha fimana okuudifa onghundana iwa yOuhamba eumbo neumbo, tashi ningwa palandulafano. Otwa shiivikila onghedi oyo molwaashi oyo unene hatu longifa. Oumbangi otau ulike kutya oshi li pandunge okulongifa onghedi oyo yokufika kovanhu omamiliyona moule wefimbo lixupi molwaashi ohashi eta oidjemo iwa. (Mat. 11:19; 24:14) Oukalele weumbo neumbo ohau tu kwafele tu ulike ohole yetu yokuhola Jehova nosho yo ovanhu vakwetu. — Mat. 22:34-40.

4 Okuudifa eumbo neumbo kaku fi onghedi ipe ya totwa po kEendombwedi daJehova dokunena. Omuyapostoli Paulus okwa popya kutya okwa li ha hongo ovanhu momaumbo. Okwa li a hokololela ovapashukili muEfeso kombinga youkalele waye, a ti: ‘Okudja kefiku lotete eshi nda lyata eemhadi dange muAsia, inandi fya ounye oku mu lombwela keshe tuu osho sha wapala noku mu longa momaumbo.’ Monghedi ya tya ngaho nosho yo meenghedi dimwe vali, Paulus okwa li a “hepaululila Ovajuda nOvagreka, [kutya] ve nokulidilulula nokwaalukila kuKalunga nokwiitavela Omwene wetu Jesus Kristus.” (Oil. 20:18, 20, 21) Pefimbo opo, ovapangeli vaRoma ova li hava ladipike ovanhu va longele oikalunga, novanhu vahapu ova li “va hovela okulongela oikalunga.” Ovanhu ova li va pumbwa neenghono okukonga ‘Kalunga ou a shita ounyuni noinima aishe i li mo’ oo ‘ta lombwele ovanhu aveshe naakushe, ve lidilulule.’ — Oil. 17:22-31, yelekanifa no-NW.

5 Kunena, ovanhu ova pumbwa okuuda onghundana iwa shi dulife nale. Exulilo longhalelo ei youkolokoshi otali ehene popepi neenghono. Okutala komhumbwe ya tya ngaho, otashi tu linyengifa tu tamunune mo oukalele wetu. Okuudifa eumbo neumbo oyo onghedi ya denga mbada noya dja nale oyo hai tu kwafele tu konge ovanhu ovo va fya ondjala yoshili. Onghedi oyo ohai pondola kunena ngaashi ashike pefimbo laJesus nolovayapostoli. — Mark. 13:10.

6 Mbela oto dulu okukufa ombinga pauyadi moukalele weumbo neumbo? Ngeenge osho, kala wa shilipalekwa kutya Jehova okwe ku hokwa. (Hes. 9:11; Oil. 20:35) Otashi dulika shi kale shidjuu kwoove okuya moukalele weumbo neumbo. Otashi dulika u na omangabeko opalutu, ile ho udifa moshitukulwa osho ovanhu vahapu vehe hole okupwilikina. Otashi dulika nokuli epangelo la tula po eendjidikila donhumba. Ile otashi dulika u na eehoni, noho mono shidjuu okuhovela eenghundafana novanhu ovo uhe shii nale. Nomolwaasho efimbo keshe to i moukalele weumbo neumbo, oho kala u na okaumbada konhumba. Ashike ino teka omukumo. (Ex. 4:10-12) Ovamwaxo moilongo ihapu navo ohava shakeneke omashongo a faafana.

7 Jesus okwa li a udanekela ovahongwa vaye a ti: “Tala, Ame ondi li pamwe nanye omafiku aeshe, fiyo okexulilo lefimbo lounyuni.” (Mat. 28:20) Eudaneko olo ohali tu pameke eshi hatu wanifa po oilonga yokuninga ovanhu ovahongwa. Otu udite ngaashi omuyapostoli Paulus, oo a ti: “Aishe ohandi i dulu [omolwaau, NW] ta pameke nge.” (Fil. 4:13) Kala ho yambidida pauyadi elongekido leongalo li na sha noku ka yandja oundombwedi eumbo neumbo. Ngeenge owa kala ho longo pamwe navamwe, oto ka tuwa omukumo nokumona ekwafo pauhandimwe. Ilikana Jehova e ku kwafele u tauluke endangalati keshe olo tashi dulika to shakeneke, nokulonga noudiinini u li omuudifi wonghundana iwa. — 1 Joh. 5:14.

8 Ngeenge owa kala ho popi navamwe kombinga yonghundana iwa, oto ka kala u na eemhito doku va lombwela “ekanghameno leteelelo” loye li na sha nonakwiiwa. (1 Pet. 3:15) Oto ka shiiva nawanawa eyooloko olo li li pokati kaavo ve na eteelelo lOuhamba naavo vehe li na. (Jes. 65:13, 14) Oto ka kala wa mbilipalelwa okushiiva kutya oho dulika koshipango shaJesus shokweefa ‘ouyelele woye u minikile,’ notashi dulika u kale u na oufembanghenda wokukwafela vamwe va shiive Jehova nosho yo oshili oyo tai twala komwenyo waalushe. — Mat. 5:16; Joh. 17:3; 1 Tim. 4:16.

9 Opa ningwa omalongekido opo ku kalwe haku udifwa eumbo neumbo momaxuliloshivike nosho yo mokati koshivike. Moitukulwa omo shidjuu okuhanga ovanhu momaumbo momukokomoko wefiku, omaongalo amwe okwa unganeka a kale haa ka udifa keenguloshi. Ovanhu otashi dulika va kale va hala okupwilikina komatango ile eshi etango tali wiwile shi dulife ongula.

OKUKONGA OVANAMITIMADIWA

10 Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye va ‘pule’ ile va konge ovanamitimadiwa. (Mat. 10:11) Jesus ka li ashike ha kongo ovanamitimadiwa moukalele weumbo neumbo. Okwa li ha yandje oundombwedi pomhito keshe ya wapala. (Luk. 8:1; Joh. 4:7-15) Ovayapostoli navo ova li hava udifile ovanhu peenhele da yoolokafana. — Oil. 17:17; 28:16, 23, 30, 31.

Elalakano letu olo okuudifila ovanhu aveshe etumwalaka lOuhamba ngaashi tashi dulika

11 Sha faafana kunena, elalakano letu olo okuudifila ovanhu aveshe etumwalaka lOuhamba ngaashi tashi dulika. Opo tu ninge ngaho, otu na okuhopaenena onghedi yaJesus novayapostoli vaye yokuninga ovanhu ovahongwa nokukaleka momadiladilo okulunduluka kwomafimbo nosho yo kweenghalo dovanhu vomoshitukulwa shetu. (1 Kor. 7:31) Pashihopaenenwa, ovaudifi ohava pondola okuudifila ovanhu peenhele deengeshefa. Okuyandja oundombwedi mepandavanda, meeparka, meepakinga ile keshe tuu opo tapa hangwa ovanhu, ohaku pondola moilongo ihapu. Omaongalo amwe ohaa longifa oitaafula ile outemba opo a yandje oundombwedi moitukulwa yao. Kakele kaasho, oshitaimbelewa otashi dulika shi unganeke oshikonga she likalekelwa shokuyandja oundombwedi womoipafi peenhele opo hapa ende ovanhu vahapu moshilando, taku longifwa ovaudifi va dja momaongalo a yoolokafana. Osho otashi ka pa omhito ovo ihava hangwa momaumbo ngeenge ovaudifi tava longo moshitukulwa va dule okuudifilwa onghundana iwa.

12 Ngeenge otwa shakeneke ovanhu ovo ve na ohokwe metumwalaka lOmbiibeli meenhele daaveshe, ohatu dulu oku va pa oshishangomwa tashi wapalele. Opo tu kulike ohokwe yavo, ohatu dulu oku va pa onomola yetu nokuninga elongekido tu ye kuvo, u va wilike ko jw.org, ile u va pa ouyelele wondjukifi yaapo hatu ongalele. Oto ka mona kutya okuudifila ovanhu meenhele daaveshe oku li onghedi ihafifa omo to dulu okutamununa mo oukalele woye.

13 Ashike okuudifa onghundana iwa hako ashike oshilonga sha kwatelwa moilonga oyo ya pewa Ovakriste kunena. Opo u pondole okukwafela ovanhu va tambule ko oshili oyo tai twala komwenyo, owa pumbwa okushuna lwoikando kovanhu ovo va ulika ohokwe opo va dule okuninga exumokomesho fiyo va ninga Ovakriste va pyokoka.

OKUNINGA OMALISHUNEKO

14 Jesus okwa li a lombwela ovashikuli vaye a ti: ‘Otamu ka ninga eendombwedi dange fiyo okominghulo dounyuni.’ (Oil. 1:8) Ashike okwa li yo e va lombwela a ti: ‘Indeni hano ka ningeni ovanhu aveshe ovalongwa vange, noku va longa okudiinina aishe ei nde i mu lombwela.’ (Mat. 28:19, 20) Okuninga omalishuneko otaku dulu okweetela omunhu ehafo moilonga yaJehova. Ovanhu ovo va li va ulika ohokwe eshi we va talela po oshikando shotete otashi dulika va ka kale va hafa oku ku mona vali. Ngeenge owa kundafana vali navo ouyelele wa kanghamena kOmbiibeli, otashi dulika shi pameke eitavelo lavo muKalunga noku va kwafela va shiive kutya ova pumbwa oinima yopamhepo. (Mat. 5:3) Ngeenge owe lilongekida nowe liunganeka nawa u ka ninge elishuneko pefimbo olo tali va wapalele, oto dulu okuhovela ekonakonombiibeli. Mokuninga ngaho, oto ka kala to ningi omalishuneko. Ihatu kunu ashike eembuto doshili, ndele ohatu di tekele yo. — 1 Kor. 3:6.

15 Otashi dulu okukala eshongo kuvamwe okuninga omalishuneko. Otashi dulika wa pyokoka mokuninga omatwalemo e li pauxupi onghundana iwa, noho hafele oukalele wa tya ngaho. Ashike ngeenge to diladila okushuna komuneumbo mu ka ninge eenghundafana dopaMbiibeli, otashi dulu okukala eshongo linene. Ngeenge owe lilongekida nawa, oto ka kala u na exwamo. Oto dulu okulongifa omaetepo oo hatu pewa pokwoongala kwomokati koshivike. Oto dulu yo okuninga omalongekido opo u ye pamwe nomuudifi umwe a pyokoka.

OKUNINGA OMAKONAKONOMBIIBELI

16 Omuudifi wevaengeli Filippus okwa li a pula omulumenhu umwe oo a li a ninga weitavelo lOshijuda, oo a li ta lesha Omishangwa, a ti: “Ove ou udite ko tuu eshi to lesha?” Omulumenhu oo okwa li a nyamukula a ti: “Ohandi udu ko ngahelipi, ngeenge kape na ou ta tula nge mondjila?” Ehokololo lOmbiibeli olo li li mOilonga etukulwa 8 otali tu lombwele kutya Filippus okwa li a hovela noshitukulwa shomushangwa oo wa li tau leshwa komulumenhu oo, ndele ‘te mu udifile evaengeli laJesus.’ (Oil. 8:26-36) Katu shii kutya Filippus nomulumenhu oo ova kala tava kundafana oule wefimbo li fike peni, ashike Filippus okwa li e mu yelifila onghundana iwa fiyo osheshi a ninga omwiitaveli ndele ta pula a ninginifwe. Omulumenhu oo okwa li a ninga omuhongwa waJesus Kristus.

17 Ovanhu vahapu kunena kave shii Ombiibeli, nomolwaasho otashi dulika twa pumbwa okuninga omalishuneko lwoikando nokukonakona navo oule woivike ihapu, eemwedi, ile nokuli oule wodula ile eedula dihapu opo va dule okukulika eitavelo nova kale va wana okuninginifwa. Ndele ngeenge owa kwafele ovanamitimadiwa va ninge ovahongwa, to shi ningi nelidiiniko nopahole, otashi ka eta oidjemo iwa, ngaashi ashike Jesus a popya a ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” — Oil. 20:35.

18 Nopehe na omalimbililo, ngeenge to ningi ekonakonombiibeli oto ka longifa shimwe shomoishangomwa oyo ya nuninwa okuninga omakonakonombiibeli. Eshi to tula moilonga omalombwelo oo hatu pewa pokwoongala kwomokati koshivike nokulonga pamwe naavo va pyokoka meongalo, oto ka dula okuninga omakonakonombiibeli taa pondola mokukwafela vamwe va ninge ovahongwa vaJesus Kristus.

19 Ngeenge owa pumbwa ekwafo li na sha nanghee to dulu okuhovela ile okuninga omakonakonombiibeli, kala wa manguluka okupopya naumwe womovapashukili ile nOndombwedi ikweni imwe oyo hai pondola mokuninga omakonakonombiibeli. Omaetepo oo haa kala mokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa nosho yo omauliko oo haa ningwa pokwoongala nao otaa dulu oku ku kwafela. Kala we lineekela Jehova nokukala ho mu pula e ku kwafele. (1 Joh. 3:22) Ngeenge otashi shiiva, kala u na omukonakoni umwe vali, inamu kwatelwa ekonakono keshe olo tashi dulika ho ningi novanhu vambuleni. Ngeenge owa kala ho ningi omakonakonombiibeli, otashi ka hapupalifa ehafo loye moukalele.

KWAFELA OVO VE NA OHOKWE VA SHIIVE EHANGANO LAJEHOVA

20 Ngeenge otwa kwafele omunhu a shiive Jehova Kalunga ndele ta ningi omuhongwa waJesus Kristus, oha ningi oshitukulwa sheongalo. Ovakonakonimbiibeli otava ka ninga exumokomesho lopamhepo nokukala va pyokoka ngeenge ova shiiva ehangano laJehova nokukala hava longele kumwe nalo. Osha fimana oku va honga nghee ve na oku shi ninga. Ope na okambo Oolyelye tava longo ehalo laJehova kunena? nosho yo ouvidio va nuninwa okukwafela ovanhu va shiive ehangano. Ouyelele umwe oo u li mEtukulwa 4 lembo eli nao otau dulu okukwafela.

21 Shimha wa hovele okukundafana Ombiibeli nomunhu, mu kwafela a shiive kutya Jehova ota longifa ehangano laye opo oilonga yokuudifa i longwe kombada yedu kunena. Mu yelifila efimano loikwafifo yetu yokukonakona Ombiibeli, nghee hai longekidwa nokutandavelekwa mounyuni aushe kovaliyambi ovo ve liyapulila Kalunga. Shiva omukonakoni woye mu ye pamwe naye kokwoongala kOlupale lOuhamba. Mu yelifila nghee okwoongala haku ningwa, nokulombwela vamwe kutya oye lyelye ngeenge e uya kokwoongala. Mu kwafela yo a shiive Eendombwedi dimwe vali koyoongalele inini naai ya kula. Peemhito odo nosho yo dimwe vali, kwafela ovo vape ve limonene ko vo vene nghee oshiwana shaJehova hashi ulike ohole, oyo hai didilikifa mo Ovakriste vashili. (Joh. 13:35) Ngeenge omunhu oo e na ohokwe okwa shiiva nawa ehangano laJehova, ota ka ehena popepi elela naye.

NATU LONGIFE OISHANGOMWA YOPAMBIIBELI

22 Ovakriste vonale ova li ovaudifi vEendjovo daKalunga ovaladi. Ova li va ninga eekopi dOmishangwa dokulongifa paumwene nodekonakono leongalo. Ova li hava udifile vamwe oshili yEendjovo daKalunga. Eekopi odo va li va shanga nomake kada li dihapu, ashike ova li ve di lenga neenghono. (Kol. 4:16; 2 Tim. 2:15; 3:14-17; 4:13; 1 Pet. 1:1) Kunena, Eendombwedi daJehova ohadi longifa eenghedi dokupilinda doshinanena opo di nyanyangide Eembibeli nosho yo oikwafifo yokukonakona Ombiibeli omamiliyona omafele. Oikwafifo oyo oya kwatela mo oufo, oumbo, omambo nosho yo oifo momalaka omafele.

23 Ngeenge to udifile vamwe onghundana iwa, kala ho longifa oikwafifo yokukonakona Ombiibeli oyo ya longekidwa kehangano laJehova. Oto ka kala wa hala okupa vamwe oishangomwa yEendombwedi daJehova molwaashi owa mona ouwa eshi we i lesha nowe i konakona. — Heb. 13:15, 16.

24 Ovanhu vahapu ohava kongo omauyelele avo tava longifa unene ointaneta. Onghee hano, kakele kokulongifa oishangomwa yopaMbiibeli, o-web site yetu yopambelewa, o-jw.org, oi li oshilongifo hashi pondola mokutandavelifa onghundana iwa. Ovanhu mounyuni aushe otava dulu okulongifa eekombiyuta opo va leshe ile va pwilikine kOmbiibeli ile koishangomwa ya kanghamena kOmbiibeli oyo ya kwatwa momawi momalaka omafele. Ovo ihava kala va hala oku tu pwilikina ile hava kala meenhele omo ihava mono lela omhito yokupopya nEendombwedi daJehova otava dulu okulesha kombinga yeitavelo letu tava longifa o-jw.org momaumbo avo.

25 Onghee hano, ohatu lombwele ovanhu kombinga yo-jw.org pomhito keshe tai wapalele. Ngeenge omuneumbo okwa pula epulo kombinga yeitavelo letu, ohatu dulu okulongifa oshikwaelektronika opo tu mu ulikile enyamukulo pefimbo opo. Ngeenge otwa shakeneke omunhu oo ha popi elaka limwe, mwa kwatelwa elaka lokuudika, ohatu dulu oku mu ulikila onhele yetu yokointaneta opo a dule okumona Ombiibeli nosho yo oishangomwa yopaMbiibeli melaka laye. Ovaudifi vahapu ohava longifa ouvidio ovo ve li ko-jw.org opo va hovele eenghundafana dOmbiibeli.

OKUYANDJA OUNDOMBWEDI WOHANGELELA

26 Jesus okwa li a lombwela ovanhu ovo va li tava pwilikine kuye a ti: ‘Onye ouyelele wounyuni. Ouyelele weni nau minikile moipafi yovanhu, va mone oilonga yeni iwa nova hambelele Xo yeni meulu.’ (Mat. 5:14-16) Ovahongwa ovo ova li va efa ouyelele wavo u minikile mokulihumbata nokuhonga vamwe kombinga yaKalunga, nokungaho ova li tava hopaenene Jesus, oo a popile kombinga yaye mwene a ti: “Aame ouyelele wounyuni.” Jesus okwa tulila po Ovakriste oshihopaenenwa shi na sha nokweefa ‘ouyelele womwenyo’ u minikile omolwouwa waaveshe ovo tava pwilikine. — Joh. 8:12.

27 Omuyapostoli Paulus naye okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa. (1 Kor. 4:16; 11:1) Eshi a li muAtena, okwa li ha yandje oundombwedi efiku keshe kwaavo a li ha shakeneke peenhele domalandifilo. (Oil. 17:17) Ovakriste muFilippi ova li va landula oshihopaenenwa shaye. Nomolwaasho okwa li e va shangela kutya ova li ‘mokati koludi la pilalala nola ngolyoka,’ omo va li ve na ‘okuvilima mokati kavo ngaashi eenyofi mounyuni.’ (Fil. 2:15) Nafye kunena otu na okweefa ouyelele woshili yOuhamba u minikile okupitila meendjovo nomeenghatu detu efimbo keshe twa mona omhito yokulombwela vamwe onghundana iwa. Oshihopaenenwa shetu shokukala ovanashili otashi dulu okuulika kutya fye otwa yooloka ko kounyuni. Ndele ngeenge otwe va udifile onghundana iwa, otava ka shiiva kutya omolwashike twa yooloka ko.

28 Vahapu vomoshiwana shaJehova ohava udifile onghundana iwa ovo tava shakeneke koilonga, kofikola, moyeendifo yaaveshe, ile keshe tuu, ofimbo tava wanifa po oinakuwanifwa yavo yakeshe efiku. Ngeenge tu li molweendo, otashi dulika tu mone omhito yokupopya novaendi pamwe nafye. Ohatu dulu okulongifa omhito keshe opo tu yandje oundombwedi komunhu oo twa hovela naye eenghundafana dakwalukeshe. Natu kale twe lilongekida okupopya navamwe pomhito keshe tai wapalele.

29 Ohatu ka kala tu na ehalo lokuninga ngaho ngeenge otwa kaleke momadiladilo kutya ohatu tange Omushiti wetu nokufimanekifa edina laye. Kakele kaasho, ohatu ka dula okukwafela ovanamitimadiwa va shiive Jehova opo navo va dule oku mu longela nova kale ve na eteelelo lomwenyo oo tau ka monika kwaavo ve na eitavelo muJesus Kristus. Jehova oha kala a hafa omolweenghendabala odo nohe di tale ko di li oilonga iyapuki. — Heb. 12:28; Eh. 7:9, 10.

OITUKULWA YOKUUDIFA

30 Jehova okwa hala etumwalaka lOuhamba li udifilwe ounyuni aushe, moilando nomomikunda. Opo osho shi ningwe, oshitaimbelewa ohashi pe omaongalo nosho yo oohandimwe ovo ve li keenhele de likalela oitukulwa oyo ve na okulonga. (1 Kor. 14:40) Osho oshi li metwokumwe nelongekido olo la li la tulwa po kuKalunga mefelemudo lotete. (2 Kor. 10:13; Gal. 2:9) Molwaashi oilonga yOuhamba otai tamunuka mo neendelelo momafiku aa axuuninwa, otaku dulu okulongwa shihapu ngeenge omalongekido e na sha nokulonga oshitukulwa sheongalo okwa unganekwa nawa.

31 Elongekido la tya ngaho ohali wilikwa komupashukili woilonga. Omuyakuliongalo ota dulu okupewa oshinakuwanifwa shokuyandja oitukulwa. Ope na oitukulwa yopavali, oitukulwa oyo i na okulongwa keengudu nosho yo oitukulwa yopaumwene. Ngeenge oitukulwa kaihapu, ovapashukili veengudu otava ka kala ve na oitukulwa omo ovaudifi vomeengudu davo tava dulu okulonga. Ndele ngeenge oitukulwa oihapu, ovaudifi otava dulu okupewa oitukulwa yavo yopaumwene.

32 Omuudifi oo e na oshitukulwa shaye ota kala e na opo ta dulu oku ka udifila ngeenge inaku unganekwa elongekido loilonga yomomapya ile ngeenge ita dulu okuya kongudu. Pashihopaenenwa, ovaudifi vamwe ohava pewa oitukulwa oyo i li popepi noilonga yavo nohava ka udifa pefimbo lomusha ile konima yoilonga. Omaukwaneumbo amwe ohaa kala e na oshitukulwa shao shi li popepi naapo haa di, nohaa udifile mo keenguloshi dimwe. Ngeenge omuudifi oku na oshitukulwa shi li popepi naye, otashi dulu oku mu kwafela a longife nawa efimbo olo a diladila okulonga moilonga yomomapya. Ashike moitukulwa yopaumwene otamu dulu yo okuudifilwa keengudu. Ngeenge owa hala okukala u na oshitukulwa shopaumwene, oto dulu okupula omuyakuli woitukulwa.

33 Kutya nee oshitukulwa osha pewa omupashukili wongudu opo shi longwe kongudu ile osha pewa omuudifi paumwene, oo a pewa oshitukulwa oku na okushilipaleka kutya ovanhu momaumbo aeshe ova udifilwa. Omalongekido e na sha nokulonga oshitukulwa oku na okukala metwokumwe neemhango deameno. Omupashukili wongudu ile omuudifi oo a pewa oshitukulwa oku na okuninga eenghendabala e shi mane ko moule weemwedi nhee. Ngeenge osha pu ko, oku na okushiivifila omuyakuli woitukulwa. She likolelela keenghalo, omupashukili wongudu ile omuudifi ota dulu okukala noshitukulwa osho noku shi longa vali ile e shi shunife komuyakuli woitukulwa.

34 Ngeenge aveshe meongalo ohava longele kumwe, oshitukulwa otashi ka longwa nawanawa. Ohatu ka henuka yo okulonga oshitukulwa shimwe pefimbo limwe novaudifi vokeengudu dimwe vali opo shiha kenyananeke ovaneumbo. Kungaho, ohatu ulike kutya otu na ko nasha novamwatate nosho yo ovanhu moshitukulwa.

OHATU LONGELE KUMWE MOKUUDIFILA OVANHU VOMALAKA AESHE

35 Keshe umwe okwa pumbwa okulihonga kombinga yaJehova Kalunga, yOmona waye nosho yo yOuhamba. (Eh. 14:6, 7) Otwa hala okukwafela ovanhu vomalaka aeshe va ifane edina laJehova opo va ka xupifwe nova kulike omaukwatya opaKriste. (Rom. 10:12, 13; Kol. 3:10, 11) Omashongo elipi haa holoka po ngeenge hatu udifa onghundana iwa moitukulwa omo mu na ovanhu hava popi omalaka e lili noku lili? Ongahelipi hatu dulu okuungaunga nonghalo ya tya ngaho monghedi oyo tai pe omhito ovanhu vahapu va ude etumwalaka lOuhamba momalaka oo hava udu nawa? — Rom. 10:14.

36 Eongalo keshe ohali pewa oshitukulwa she likolelela komalaka. Nomolwaasho moitukulwa omo hamu popiwa omalaka e lili noku lili ohamu udifilwa kovaudifi va dja komaongalo a yoolokafana. Onghee hano, oshiwa kovaudifi veongalo keshe va kale tava yandje elitulemo kokuudifila ovapopi velaka lonhumba ovo tava kongo. Osho ohashi ningwa yo pefimbo loikonga yokushiva ovanhu oyo hai ningwa kodula. Ashike ngeenge ovaudifi tava kufa ombinga moukalele womoipafi ile tava yandje oundombwedi wohangelela, otava dulu okupopya novanhu aveshe nokuyandja oishangomwa yelaka keshe.

37 Peemhito dimwe, omaongalo omalaka amwe ihaa mane ko pandjikilile oshitukulwa shao osho shi li kokule. Meenghalo da tya ngaho, ovapashukili voilonga vomaongalo oo a kwatelwa mo ove na okulikunda nokuudafana kutya oshitukulwa otave shi longo ngahelipi. Osho otashi ka yandja omhito kukeshe umwe a ude etumwalaka lOuhamba notashi ka kwafela ovaudifi vaha longe oshitukulwa tave liendulula. — Omayel. 15:22.

38 Otu na okuninga po shike ngeenge otwa hange omuneumbo ha popi elaka la yooloka ko kuletu? Inatu diladila kutya ovaudifi ovo hava popi elaka laye otave ke mu talela po. Ovaudifi vamwe ove lihonga okuninga omatwalemo e li pauxupi melaka olo hava shakeneke luhapu moshitukulwa shavo. Ohatu dulu okuulikila omunhu nghee ta dulu okulesha ile okutapa oishangomwa melaka laye konhele yetu yokointaneta, o-jw.org, ile ohatu dulu oku mu etela oishangomwa melaka laye.

39 Ngeenge okwa ulike ohokwe shili, otu na okukendabala tu mone omuudifi oo ta dulu oku mu kwafela melaka olo ha udu. Ohatu dulu yo oku mu lombwela kombinga yokwoongala oko haku ningwa melaka laye, oko ku li popepi naye. Ngeenge okwa hala okutalelwa po komunhu oo ha popi elaka laye, ohatu dulu oku mu ulikila nghee ta dulu okuyadeka omauyelele aye ko-jw.org oko ta dulu okukwatafanwa naye. Opo nee oshitaimbelewa otashi ka ninga eenghendabala shi mone omuudifi, ongudu, ile eongalo li li popepi olo tali dulu oku mu kwafela.

40 Otu na okutwikila okukala hatu talele po omunhu oo e na ohokwe fiyo osheshi e tu lombwela kutya okwa talelwa po komunhu oo ha popi elaka laye. Peemhito dimwe, oshitaimbelewa otashi ka shiivifila ovakulunhuongalo kutya inashi dula okumona omunhu oo ha popi elaka lomunhu oo. Ngeenge inapa monika omunhu, natu ninge ngaashi hatu dulu tu twikile okukulika ohokwe yaye. Ohatu dulu okukonakona Ombiibeli naye ngeenge otashi shiiva, tashi dulika hatu longifa oshishangomwa osho shi li melaka laye. Ngeenge otwa longifa nawa omafano nokupula omunhu a leshe omishangwa odo da etwa mo, ota ka uda ko oinima yonhumba mOmbiibeli. Oshilyo shoukwaneumbo wavo osho shi shii nawa elaka laye nosho yo elaka lomoshitukulwa otashi dulika shi kale sha hala okutoloka.

41 Opo tu kwafele omunhu a shiive ehangano laJehova, otu na oku mu shiva kokwoongala, nonande ita ka uda ko naanaa oinima aishe. Ngeenge taku leshwa omishangwa, ohatu dulu oku mu kwafela e di konge hatu longifa Ombiibeli oyo i li melaka laye ngeenge ope na. Ngeenge okwa kala ha endafana noilyo yeongalo, otashi dulu oku mu pameka noku mu kwafela a ninge exumokomesho lopamhepo.

42 Okangudu kelaka: Okangudu kelaka ohaka kala ka fikama po movaudifi ovo hava udifa melaka olo lihe fi eongalo, nonande kape na omukulunhuongalo ile omuyakuliongalo oo ta dulu okukwatela komesho okwoongala kwokoshivike melaka olo. Oshitaimbelewa otashi dulu okutya eongalo oli na okangudu kelaka lonhumba ngeenge ola wanifa po oiteelelwa tai landula:

  1. (1) Ngeenge ope na omuvalu wonhumba oo hau popi elaka limwe olo lihe fi olo hali longifwa meongalo.

  2. (2) Pe na ovaudifi ovo ve shii elaka olo ile tava dulu okuliyamba ve li lihonge.

  3. (3) Pe na ovakulunhuongalo tava dulu okuliyamba mokukwatela komesho okuudifa melaka olo.

Ngeenge olutu lovakulunhuongalo ola hala okukala li na okangudu kelaka lonhumba, oli na okupopya nomupashukilishikandjo. Otashi dulika e shii eenghendabala odo eongalo tali ningi opo li udifile ovanhu velaka olo, notashi dulika a yandje ouyelele oo tau dulu okukwafela mokutokola kutya eongalo lilipi tali wapalele li kale li na okangudu kelaka lonhumba. Ngeenge osha tokolwa kutya eongalo lilipi tali wapalele, ovakulunhuongalo otava dulu okutumina oshitaimbelewa eindilo lokudimina kutya eongalo lavo oli na okangudu kelaka lonhumba.

43 Eengudu: Oshitaimbelewa ohashi dimine eongalo li kale li na ongudu ngeenge la wanifa po oiteelelwa tai landula:

  1. (1) Ope na okukala ovanhu vahapu ve na ohokwe nosho yo euliko kutya ope na ekulo moshitukulwa omo hamu popiwa elaka olo.

  2. (2) Ope na okukala ovaudifi vonhumba ovo hava popi elaka olo ile tave li lihongo.

  3. (3) Ope na okukala omukulunhuongalo ile omuyakuliongalo a pyokoka opo a kwatele komesho nokuninga okwoongala kumwe kwokoshivike, ile oshitukulwa shimwe shokwoongala, ngaashi oshipopiwa shomoipafi ile ekonakono lOshungonangelo melaka olo.

Ngeenge oiteelelwa oyo oya wanifwa po ngaashi tashi dulika, olutu lovakulunhuongalo ohali shangele onhumwafo yeindilo koshitaimbelewa i na ouyelele we li xwa po opo li kale tali file oshisho ongudu. Omukulunhuongalo ile omuyakuliongalo oo ta kwatele komesho ongudu ota ka ifanwa “omupashukili wongudu” ile “omuyakuli wongudu.”

44 Ngeenge ongudu ya totwa po, olutu lovakulunhuongalo lomeongalo olo oli na okutokola ngeenge oitukulwa imwe yokwoongala oi na okuwedwa mo nolungapi tali kala hali ningi okwoongala momwedi. Otai dulu yo okukala hai ningi elongekido loilonga yomomapya. Aveshe ovo ve li mongudu ove na okukala mepashukilo lolutu lovakulunhuongalo veongalo omo mu na ongudu. Ovakulunhuongalo otava kala tava yandje ewiliko li li pandjele nokukala tava wanifa po eemhumbwe dongudu. Ngeenge omupashukilishikandjo ta longo pamwe nongudu moshivike osho ta talele po eongalo omo mu na ongudu, ota ka tumina oshitaimbelewa olaporta i li pauxupi i na sha nexumokomesho longudu nokutumbula eemhumbwe dayo kondadalunde. Mokweendela ko kwefimbo, otashi dulika ongudu oyo i ninge eongalo. Ngeenge aveshe ovo tava longo ova tula moilonga ewiliko lehangano, Jehova ota ka kala a hafa. — 1 Kor. 1:10; 3:5, 6.

OKUYANDJA OUNDOMBWEDI PAENGUDU

45 Ovakriste ve liyapulila Jehova ove na oshinakuwanifwa pauhandimwe shokuudifila vamwe onghundana iwa. Ope na eenghedi dihapu omo tava dulu okuninga ngaho, ashike vahapu vomufye ohatu hafele okuya moilonga yomomapya navamwe. (Luk. 10:1) Onghee hano, omaongalo ohaa ningi elongekido loilonga yomomapya momaxuliloshivike nosho yo mokati koshivike. Omafiku omafudo oku li yo omhito iwa yokuyandja oundombwedi paengudu, molwaashi ovamwatate vahapu ohava kala ve li mefudo. Okomitiye yOilonga yEongalo oi na okuunganeka elongekido loilonga yomomapya pomafimbo nopeenhele odo tadi wapalele momukokomoko wefiku nosho yo keenguloshi.

46 Okuyandja oundombwedi paengudu ohaku pe omhito ovaudifi va longe pamwe nova ‘hekelekafane.’ (Rom. 1:12) Ovaudifi vape otava dulu okulonga pamwe novaudifi ovo ve na ounghulungu nova pyokoka opo va mone edeulo. Moitukulwa imwe, oshiwa ovaudifi va longe pamwe ve li oovavali ile ve dule po omolweameno. Nokuli nongeenge owa diladila oku ka longa oove auke moshitukulwa, okuya kelongekido longudu ohashi tu aveshe omukumo. Okukala u shii kutya ope na vamwe ve li moukalele, tamu longo momudingonoko umwe, otashi dulu oku ku kwafela u kale u na omukumo. Ovakokolindjila nosho yo vamwe, kave na okukala ve udite kutya ove na okuya kelongekido keshe loilonga yomomapya longudu olo la unganekwa keongalo, unene tuu ngeenge ohali ningwa efiku keshe. Ashike oshiwa okukala hava kala pomalongekido amwe oilonga yomomapya oshivike keshe.

47 Atusheni natu landuleni oshihopaenenwa osho sha tulwa po kuJesus novayapostoli vaye. Natu kale tu na oushili kutya Jehova ota ka nangeka noupuna eenghendabala detu eshi hatu kufa ombinga pauyadi moilonga ya fimanenena yokuudifa onghundana iwa yOuhamba. — Luk. 9:57-62.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma