‘Kalunga, tumine nge ouyelele woye’
“Tumine nge ouyelele noshili yoye! Oyo i kwatele nge komesho.”—EPSALME 43:3.
1. Jehova oha holola omalalakano aye ngahelipi?
JEHOVA oku na ko nasha unene nonghedi omo ha shiivifile ovapiya vaye omalalakano aye. Ponhele yoku tu hololela oshili aishe mevadimo la twa louyelele tali twikifa omesho, ohe tu yelifile kanini nakanini. Okweenda kwetu mondjila yokukalamwenyo kwetu akushe otaku dulu okuyelekwa nomunhu oo e li medimo londjila. Oha penduka ongula inene nokulidenga mondjila fimbo e he wete ko nawa nokuli. Eshi etango tali yeluka kanini nakanini, ota dulu okumona oinima oyo i li momudingonoko waye. Oshixupe shomwaai e wete inai yela nawa. Ndele eshi etango tali twikile nokuyeluka, ota dulu okumona kanini nakanini oule woshinano komesho. Hano osho yo shi li ngaho shi na sha nouyelele wetu wopamhepo oo hau yandjwa kuKalunga. Ohe tu pitike opo tu ude ko oinima yonhumba poshikando. Omona waKalunga, Jesus Kristus, okwa yandja ouyelele wopamhepo monghedi ya faafana. Natu tale nghee Jehova a yelifila oshiwana shaye pomafimbo onale nonghee te shi ningi pefimbo lopaife.
2. Jehova okwa li ha yandje ouyelele ngahelipi pefimbo lonale olo la tetekela Oukriste?
2 Ovashangi vEpsalme 43 osha yela kutya ova li ovana vaKora. Ve li Ovalevi, ova li noufembanghenda wokuhonga oshiwana Omhango yaKalunga. (Malakia 2:7) Doshili, Jehova okwa kala oye Omuhongi wavo Munenenene, nova kala ve mu tala ko e li Odjo younongo aushe. (Jesaja 30:20, NW) Omupsalme okwa ilikana ta ti: “Kalunga, . . . tumine nge ouyelele noshili yoye! Oyo i kwatele nge komesho.” (Epsalme 43:1, 3) Shimha ashike Ovaisrael ve li ovadiinini kuye, Jehova okwe va honga eendjila daye. Konima yomafelemido, Jehova okwe va pa ouyelele noshili ikumwifi. Kalunga eshi okwe shi ninga eshi a tuma Omona waye kombada yedu.
3. Omonghedi ilipi Ovajuda kwa li va yelekwa kehongo laJesus?
3 Omulumenhu Jesus Kristus, Omona waKalunga, okwa li “ouyelele wounyuni.” (Johannes 8:12) Okwa honga ovanhu “oinima ihapu momafaneko”—oinima ipe. (Markus 4:2) Okwa lombwela Pontius Pilatus ta ti: “Ouhamba wange kau fi womounyuni ou.” (Johannes 18:36) Olo ola li ediladilo lipe kOvaroma nosha yela yo kutya nokoshiwana shOvajuda, molwaashi okwa li tashi diladila kutya Messias okwa li ta ka xulifa po Ouhamba wOvaroma ndele ta ka alulila po efimano laIsrael. Jesus oku li ouyelele oo wa dja muJehova, ndele eendjovo daye kakwa li da hafifa ovapangeli Ovajuda, ovo “va li ve hole efimano lovanhu komesho yefimano laKalunga.” (Johannes 12:42, 43) Ovanhu vahapu ova hoolola okulikwambela keenghulunghedi ponhele yokutambula ko ouyelele wopamhepo noshili okudja kuKalunga.—Epsalme 43:3; Mateus 13:15.
4. Otu shii ngahelipi kutya ovahongwa vaJesus okwa li tava ka xuma komesho meudeko?
4 Ndelenee, ovalumenhu vonhumba novakainhu ova tambula ko nehafo oshili oyo ya hongwa kuJesus. Ova ninga exumokomesho la kwata moiti meudeko lavo lokuuda ko omalalakano aKalunga. Eshi exulilo lokukalamwenyo kwokombada yedu kwOmuhongi wavo kwa li tali ehene popepi, natango okwa li ve na okulihonga shihapu. Jesus okwe va lombwela ta ti: “Ondi noinima ihapu natango oku mu lombwela, ndelenee paife itamu dulu oku i humbata.” (Johannes 16:12) Heeno, ovahongwa okwa li ve na okutwikila nokukula meudeko loshili yaKalunga.
Ouyelele otau twikile okuminikila
5. Epulo lilipi la holokele po mefelemido lotete, nolyelye kwa li e na oshinakuwanifwa shoku li pongolola po?
5 Konima yefyo laJesus nenyumuko laye, ouyelele wa dja kuKalunga owa kala tau minikile shi dulife nale. Memoniko olo la pewa Petrus, Jehova okwa holola kutya okudja pefimbo opo, Ovapaani inava pita etanda otava dulu okuninga ovashikuli vaKristus. (Oilonga 10:9-17) Eshi osha li shili ehololo! Nande ongaho, epulo ola ka holoka nee konima yefimbo: Mbela Jehova okwa pula opo Ovapaani va tya ngaha ve ke lipitife etanda konima eshi va ninga Ovakriste? Epulo la tya ngaha inali nyamukulwa memoniko, noshinima osha ninga eemhata da hanya mokati kOvakriste. Okwa li di na okukandulwa po, opo oukumwe wavo u ha nghundipale. Onghee hano, “ovayapostoli novakulunhu ova ongala muJerusalem, va kundafane oshinima eshi.”—Oilonga 15:1, 2, 6.
6. Omulandu ulipi wa li wa shikulwa kovayapostoli nosho yo kovakulunhuongalo mokukonakona epulo li na sha nepitotanda?
6 Ongahelipi ovo va li pomutumba oo va mona kutya ehalo laKalunga olilipi po shi na sha novaitaveli Ovapaani? Jehova ina tuma omweengeli opo a kale ta kwatele komesho eenghundafana odo, noina yandja nande emoniko kwaava va li po. Ndele nande ongaho, ovayapostoli novakulunhuongalo kakwa li va fiwa pomutenya. Ova konakona omaumbangi okudja kOvakriste Ovajuda vamwe ovo va li va mona nghee Kalunga a hovela okuungaunga novanhu vomoiwana, nokutilila omhepo yaye kombada yOvapaani inava pita etanda. Ova konga yo ewiliko mOmishangwa. Oshidjemo, omuhongwa Jakob okwa ninga eetepo le likolelela komushangwa oo wa yandja ouyelele. Eshi va diladila koumbangi, ehalo laKalunga ola hovela okuyela. Ovapaani kave na okupitifwa etanda opo va dule okukala va pandika kuJehova. Ovayapostoli novakulunhuongalo inava ongaonga okushanga etokolo opo Ovakriste vakwao va dule okuwilikwa kulo.—Oilonga 15:12-29; 16:4.
7. Omonghedi ilipi omo Ovakriste vomefelemido lotete kwa li tava xumu komesho?
7 Ovakriste vahapu Ovajuda okwa li va hafa eshi va mona eudeko la denga mbada eli lipe lelalakano laKalunga li na sha noiwana yovapaani, nande oku li tambula kwa li taku ti okulundulula etaleko lokutala ko Ovapaani vakwalukeshe. Kava li ngaashi ovakwatelikomesho velongelokalunga lOshijuda, ovo va shikula eenghulunghedi dooxekulululwa. Jehova okwa nangeka noupuna omhepo yavo yelininipiko, ndele “omaongalo a pamekwa meitavelo, nefiku keshe omuvalu wovakwaneongalo owa hapupala.”—Oilonga 15:31; 16:5.
8. (a) Otu shii ngahelipi kutya ouyelele uhapu okwa li tau dulu okuteelelwa pexulilo lefelemido lotete? (b) Omapulo elipi a wapala hatu ka konakona?
8 Ouyelele wopamhepo owa twikila okukala tau yela oule wefelemido lotete alishe. Ndele Jehova ina hololela Ovakriste vonale oshinima keshe shi na sha nomalalakano aye. Omuyapostoli Paulus okwa lombwela ovaitaveli vakwao vomefelemido lotete ta ti: “Osho tu wete paife osha fa ashike efano inali yela nawa lomunhu oo te litalele moshitengelelo.” (1 Ovakorinto 13:12, OB-1986) Moshitengelelo sha tya ngaha ihamu dulu okulimonikila nawa. Hano pehovelo eudeko lokuuda ko ouyelele wopamhepo ola li la ngabekwa. Konima yefyo lovayapostoli, ouyelele okwa li wa fiilila oule wokafimbo, ndele momafimbo opo a di ko eshiivo lokushiiva Omishangwa ola hapupula. (Daniel 12:4, OB-1986) Jehova ota yelifile ngahelipi oshiwana shaye kunena? Notu na okulinyenga ngahelipi eshi ta nenepeke eshiivo letu lokushiiva Omishangwa?
Ouyelele otau yela kanini nakanini
9. Onghedi ye likalekelwa noina omupondo ilipi kwa li ya longifwa kOvakonakoni vOmbibeli mokukonakona Ombibeli?
9 Mefimbo lopaife ouyelele wolelalela owa hovela okuminikila moshitine shaxuuninwa shefelemido eti-19 eshi ongudu yOvakriste ovalumenhu novakainhu ya hovela okukonakona Omishangwa ya mana mo. Ova tota po onghedi tai longo yokukonakona Ombibeli. Umwe okwa li ha pula epulo; opo nee ongudu tai hovele okukonakona Omishangwa odo di na ekwatafano nalo. Ngeenge va mono ovelishe imwe mOmbibeli ya fa tai pataneke ikwao, Ovakriste ava vashili ova kendabala okumona etwokumwe leevelishe odo mbali. Ovakonakoni vOmbibeli (ngaashi Eendombwedi daJehova kwa li da shiivika nale) kava li ngaashi ovawiliki vomalongelokalunga vopaife, ndele okwa li va tokola toko okuwilikwa kOmishangwa Diyapuki ndele hakeenghulunghedi ile keemhango dovanhu. Konima eshi va konakona omauyelele aeshe opamishangwa oo taa monika, ova shanga omaxulifodiladilo avo. Monghedi ya tya ngaho eudeko lavo lokuuda ko omahongo opefina Ombibeli ola yukifwa.
10. Charles Taze Russell okwa shanga omambo elipi po e li ekwafo mokukonakona Ombibeli?
10 Umwe womOvakonakoni vOmbibeli oo a li a tongomana oye Charles Taze Russell. Okwa shanga omambo ahamano a landulafana oo taa kwafele mokukonakona Ombibeli e na oshipalanyole Studies in the Scriptures. Omumwatate Russell okwa li a diladila okushanga embo etiheyali olo tali fatulula embo lOmbibeli laHesekiel nosho yo lEhololo. “Shimha ashike nda mono oshipatululo,” osho a ti, “ohandi ka shanga Embo Etiheyali.” Ndele okwa twikila ko ta ti: “Ngeenge Omwene okwa yandje oshipatululo kuumwe e lili, ota dulu oku li shanga.”
11. Ekwatafano lashike li li pokati kefimbo osho yo eudeko letu lomalalakano aKalunga?
11 Eendjovo da tetekela da tongwa ku C. T. Russell otadi ulike oushili wa fimana oo kutya okudula kwetu okuuda ko oitukulwa yonhumba yOmbibeli okwe likolelela kefimbo. Omumwatate Russell okwa kala e shii kutya ita dulu okufininika opo ouyelele u minikile embo lEhololo ngaashi ashike naanaa omunhu oo e li medimo londjila ongula inene kulaula, ita dulu okunana etango opo li pite divadiva omanga eufwafimbo lalo inali fika.
Sha hololwa, ndele opefimbo laKalunga la wapala
12. (a) Onaini omaxunganeko Ombibeli haa udiwa ko nawa? (b) Oshihopaenenwa shilipi tashi ulike kutya okudula kwetu okuuda ko omaxunganeko Ombibeli okwe likolelela kelandulafano lefimbo laKalunga? (Tala eshangelo lopedu.)
12 Ngaashi ashike kwa li ovayapostoli va li va uda ko omaxunganeko mahapu e na sha naMessias konima yefyo nenyumuko laJesus, kunena Ovakriste ohava udu ko ashike keshe okanima kexunganeko lOmbibeli konima eshi la wanifwa. (Lukas 24:15, 27; Oilonga 1:15-21; 4:26, 27) Ehololo olo embo lopaxunganeko, hano ohatu teelele oku li uda ko nawa ngeenge oiningwanima oyo tali hokolola tai ningwa. Pashihopaenenwa, C. T. Russell kakwa li ta dulu okuuda ko naanaa nawa eityo loshilyani shopafaneko shitilyana tashi popiwa mEhololo 17:9-11, molwaashi omahangano oo kwa li e lilwe po koshilyani oo Oshipandi shOiwana nOiwana yaHangana, kaa li po nokuli fiyo okonima yefyo laye.a
13. Oshike hashi holoka omafimbo amwe shimha ouyelele wa minikile oshinima shonhumba mOmbibeli?
13 Eshi Ovakriste vonale va shiiva kutya Ovapaani inava pita etanda otava dulu okuninga ovaitaveli vakwao, elunduluko olo ola twala fiyo okepulo lipe li na sha nomhumbwe yokupitifa ovapaani etanda. Naashi okwa li she linyengifa ovayapostoli novakulunhuongalo aveshe opo va konakonunune vali oshinima ashishe shi na sha nepitotanda. Kunena osha faafana. Evadimo la twa louyelele li na sha noshinima shimwe shomOmbibeli omafimbo amwe ohali ningifa opo ovapiya vaKalunga ovavaekwa, “omupiya omudiinini nomunaendunge,” a konakonunune vali oinima oyo i na ko nasha noshinima osho, ngaashi sha ulikwa koshihopaenenwa tashi landula opo sha di ko.—Mateus 24:45.
14-16. Ongahelipi elunduluko metaleko letu li na sha notembeli yopamhepo kwa li la kuma eudeko letu laHesekiel etukulwa 40 fiyo 48?
14 Mo 1971 efatululo lexunganeko laHesekiel ola nyanyangidwa membo ledina “The Nations Shall Know That I Am Jehovah”—How? Etukulwa limwe lembo olo otali popi pauxupi emoniko laHesekiel lotembeli. (Hesekiel, etukulwa 40-48) Pefimbo olo, okwa li taku talika kokutya ongahelipi emoniko laHesekiel lotembeli tali ka wanifwa mounyuni upe.—2 Petrus 3:13.
15 Ndelenee oitukulwa ivali ya nyanyangidwa mOshungonangelo ye 1 Desemba 1972 (mOshiingilisha) oya kumine eudeko letu lemoniko laHesekiel. Oya li tai popi otembeli ya kula yopamhepo ya hokololwa komuyapostoli Paulus mOvaheberi etukulwa 10. Oshungonangelo oya fatulula kutya Ouyapuki nosho yo oshihale shomeni shotembeli yopamhepo oshi na sha nonghalo yovavaekwa manga ve li kombada yedu. Ndele konima yomido eshi Hesekiel etukulwa 40 fiyo 48 kwa li la konakonununwa, okwa li sha udiwa ko kutya ngaashi naanaa otembeli yopamhepo tai longo kunena, osho yo ngaho otembeli oyo ya monika kuHesekiel memoniko i na okukala tai longo kunena. Ngahelipi ngaho?
16 Memoniko laHesekiel, ovapristeri ove wetike tave linyenge moihale yotembeli eshi tava yakula omapata oo e he fi ovapristeri. Osha yela kutya ovapristeri ovo ove lile po ‘oupristeri pauhamba,’ ovapiya vaJehova ovavaekwa. (1 Petrus 2:9) Ndele itava ka kala tava longo moshihale shokombada yedu momukokomoko aushe wEpangelo laKristus lOmido Eyovi. (Ehololo 20:4) Konyala efimbo alishe olo, ovavaekwa vahapu otava ka kala tava yakula motembeli yaKalunga yopamhepo mOuyapukielela, “meulu lovene.” (Ovaheberi 9:24) Molwaashi ovapristeri ove wetike tava i vo otave ya moihale yotembeli yomemoniko laHesekiel, emoniko eli otali wanifwa pefimbo lopaife manga vamwe vomovavaekwa ve li natango kombada yedu. Metwokumwe naashi, oshitukulwa she 1 Marsa 1999 shomoshifo eshi osha ulika etaleko la yukifwa shi na sha noshinima eshi. Kungaha fiyo okexulilo lefelemido eti-20, ouyelele wopamhepo owa kala tau minikile exunganeko laHesekiel.
Kala wa hala okuyukifa etaleko loye
17. Omalunduluko ashike wa ninga momataleko opaumwene okudja pefimbo olo wa mona eshiivo lokushiiva oshili, nongahelipi e ku etela ouwa?
17 Keshe ou a hala okumona eshiivo lokushiiva oshili oku na okukala e na ehalo lokutula ‘ediladilo keshe meti li dulike kuKristus.’ (2 Ovakorinto 10:5) Eshi kashi fi alushe oshinima shipu, unene tuu ngeenge omataleko okwa mena omidi da ya moule. Pashihopaenenwa, omanga ino lihonga oshili yaKalunga, otashi dulika kwa li ho dana oivilo yonhumba yopalongelokalunga novakwanedimo voye. Eshi wa hovela okukonakona Ombibeli, owa mona kutya omadano a tya ngaha okwa dja kovapaani. Pehovelo otashi dulika wa li to ongaonga okutula moilonga osho wa li to lihongo. Ndele hauxuuninwa, ohole yoye yokuhola Kalunga oya hovela okukala ya pama i dule omataleko opalongelokalunga, opo nee owa efa okukufa ombinga momadano a tya ngaho itaa hafifa Kalunga. Mbela Jehova ina nangeka noupuna etokolo loye?—Yelekanifa Ovaheberi 11:25.
18. Otu na okulinyenga ngahelipi ngeenge eudeko letu lokuuda ko oshili yOmbibeli tali yukifwa?
18 Alushe ohatu moneni ouwa mokulonga oinima panghedi yaKalunga. (Jesaja 48:17, 18) Hano ngeenge etaleko letu loitukulwa yOmbibeli tali yukifwa, natu nyakukilwe oshili oyo tai xumu komesho! Doshili, okumona ouyelele tau twikile oko euliko kutya otu li mondjila ya yuka. Oyo “elila lovayuki” olo “li li ngaashi eluwa tali tende, lo tali eta ouyelele tau hapupala fiyo omutenya tau tu.” (Omayeletumbulo 4:18) Odoshili kutya paife oinima imwe i na sha nomalalakano aKalunga otu i wetele ‘moshitengelelo inashi yela nawa.’ Ndele ngeenge efimbo laKalunga la wapala la fiki, ohatu ka mona ouwa woshili, oo wa yandjwa opo eemhadi detu di kale da kanyatela ‘melila.’ Lwopokati opo natu hafele eeshili odo Jehova e tu yelifila, nokuteelela ouyelele waado di he uditiwe ko nawa paife.
19. Onghedi imwe ilipi omo hatu ulike kutya otu hole oshili?
19 Ongahelipi hatu dulu okuulika ohole yetu yokuhola ouyelele monghedi tai longo? Onghedi imwe okupitila mokulesha alushe Eendjovo daKalunga—keshe efiku ngeenge tashi dulika. Mbela oho shikula tuu oprograma ihai faula yokulesha Ombibeli? Oifo ngaashi Oshungonangelo noAwake! ohai tu palula noikulya ihapu iwa yopamhepo oyo hatu dulu okuhafela. Diladila yo omambo, oubroshure, nosho yo oishangomwa ikwao oyo ya longekidwa omolwouwa wetu. Ongahelipi kombinga yeelopota doilonga yokuudifa Ouhamba odo hadi nyanyangidwa moYearbook of Jehovah’s Witnesses?
20. Ekwatafano lashike li li pokati kouyelele noshili oyo tai di kuJehova nokukala kwetu pokwoongala kwopaKriste?
20 Heeno, Jehova okwa nyamukula omailikano oo a tumbulwa mEpsalme 43:3 monghedi ikumwifi. Kexulilo lovelishe oyo otai ti: “[Ouyelele noshili yoye nai] twale nge komhunda yoye iyapuki nokoukalelo woye.” Mbela owa hala okulongela Jehova pamwe navakweni vamwe vahapu? Ehongo lopamhepo olo hali yandjwa pokwoongala kwetu olo onghedi ya fimana oyo Jehova te tu pe ouyelele kunena. Oshike tu na okuninga opo tu pameke olupandu letu lokwoongala kwopaKriste? Onawa ngeenge to konakona oshinima eshi moshitukulwa tashi shikula, ndele shi ninga pamwe neilikano.
[Omashangelo opedu]
a Konima yefyo la C. T. Russell, oshishangomwa shi li embo etiheyali loStudies in the Scriptures osha longekidwa nelalakano lokufatulula embo laHesekiel nosho yo embo lEhololo. Embo eli kombinga imwe okwa li le likolelela komilombo odo kwa li da ningwa kuRussell shi na sha nomambo oo Ombibeli. Ndele natango efimbo lokuholola eityo lomaxunganeko oo kakwa li la fika natango nomoku shi talela monghedi yakwalukeshe, efatululo olo la yandjwa membo olo loStudies in the Scriptures kakwa li la yela nawa. Momido da ka shikula ko, olune laJehova inali longelwa nosho yo oiningwanima younyuni oya ningifa opo Ovakriste va dule okuuda ko eityo lomambo oo opaxunganeko nawanawa.
[Efano pepandja 10]
Charles Taze Russell okwa kala e shii kutya ouyelele otau ka minikila embo lEhololo pefimbo laKalunga la wapala
[Efano pepandja 12]
Oto dulu okunyamukula?
• Omolwashike Jehova ha holola omalalakano aye kanini nakanini?
• Ongahelipi ovayapostoli nosho yo ovakulunhuongalo muJerusalem va pongolola po oshinima shi na sha nepitotanda?
• Onghedi ilipi yokukonakona Ombibeli kwa li ya tambulwa ko kOvakonakoni vOmbibeli, nomonghedi ilipi kwa li i li shimwe shi lili?
• Shi faneka kutya ongahelipi ouyelele wopamhepo hau hololwa pefimbo laKalunga la wapala.